številka 29 / letnik 61 / Ljubljana, 5. september 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Pri prevzemih nujno upoštevati tudi interese delavcev V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo vesti o prevzemih oziroma spremembah v lastništvu uglednih in uspešnih slovenskih gospodarskih družb in bank, kot so na primer Lek, Union, Nova Ljubljanska banka in druge. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se ob njih praviloma gleda samo na interese dobička oziroma kapitala, ne pa tudi na socialno-ekonomske učinke takšnih prevzemov. Prepričani smo, da moramo pri prevzemih, ki se in se še bodo dogajali, zaščititi tudi interese delavcev - prevzemi ne smejo uničevati delovnih mest. Zato od uprav zahtevamo, naj ob prevzemih dajo tudi jasna zagotovila, da z njimi ne bodo zmanjšali števila delovnih mest. V naši državi je še vedno vse preveč iskal- cev zaposlitve, zato je ohranjanje, predvsem pa odpiranje novih delovnih mest za Svobodne sindikate izjemno pomembno. Novi brezposelni, ki so delo izgubili v zadnjih letih, so na cesti predvsem zaradi dobičkonosnih interesov in napačnih poslovnih odločitev. Poleg tega pa ob prevzemih tuji lastniki dostikrat ukinjajo razvojne oddelke v naših gospodarskih družbah, s čimer onemogočajo razvijanje domačih izdelkov ter uveljavljanje in razvoj domačega tij s tujimi, opozarjamo pa na vpliv, ki ga ti procesi lahko imajo na slovenski kapitalski trg in s tem tudi na financiranje zdravstvenega in pokojninskega sistema. Zato pozivamo odgovorne vladne institucije, naj ob dajanju soglasja za tuje prevzeme enakovredno upoštevajo tudi interese zaposlenih in njihovo socialno varnost. Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS znanja. Preti nam, da bomo postali zgolj fizični izvrševalci del za druge. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije načelno ne nasprotujemo kapitalskim vlaganjem in povezovanju naših podje- Zaščita pravic zaposlenih je vse bolj zahtevna Po deževnem poletju se začenja jesensko obdobje in vsi upamo, da bo sonce bolj radodarno. Na politični sceni so v ospredju napetosti v Piranskem zalivu in odnosi s sosednjo Hrvaško. Približujejo se tudi predsedniške in lokalne volitve, pri katerih bomo verjetno dočakali še več presenečenj. Kmetje so za ta četrtek napovedali velik protestni zbor, s katerim želijo izboljšati svoj položaj in omiliti posledice vstopanja v EU. Zanimivo je, da pri tem delavce, ki enotni trg in globalizacijo že desetletje občutijo na svoji koži, celo pozivajo k združitvi. Predsednika ZSSS Dušana Semoliča smo zaradi vsega tega zaprosili za kratko napoved sindikalnih dogajanj v jesenskem obdobju. Povedal je: “V gospodarstvu in vsej družbi se zaradi globalizacije dogajajo spremembe, zaradi katerih nič ni več tako,'fot je bilo. Zaradi tega se spreminjajo tudi medsebojni odnosi. Sindikati se tega zavedamo in se spremembam skušamo sproti prilagajati. Le takšni lahko učinkovito ščitimo pravice zaposlenih. Da bi 11 b pri tem še uspešnejši, bomo v ospredje po- stavljali socialno partnerstvo in socialni dialog. Kakšna bo jesen, sindikati sami ne mo- Med počitnicami smo doživeli tudi veliko lepega. Objavljamo fotografijo izvira potočka, ki prek mahu veselo hiti v zgornjesavsko dolino. remo odločiti, bilo bi prelepo, če bi bilo to odvisno le od nas. Mislim, daje položaj zaposlenih najbolj odvisen od obnašanja delodajalcev na pogajanjih o novih kolektivnih pogodbah dejavnosti. Poleg kapitala bodo morali upoštevati tudi interese zaposlenih in predloge njihovih sindikatov. Od vlade in državnega zbora pričakujemo, da bosta s politiko in novimi zakoni omogočala ljudem lepše življenje. Seveda so tudi naloge, kijih lahko opravimo le sindikati. Naša naloga je zlasti zaščita vseh pravic zaposlenih po zakonih in kolektivnih pogodbah. Ta naloga postaja vedno bolj zahtevna, saj se našim članom v podjetjih in zavodih dogajajo zelo neprijetne zadeve. Jesensko obdobje bodo zaznamovale tudi priprave za uresničevanje novega zakona o delovnih razmerjih. Pri njerfi se zaenkrat še me- šajo občutki upanja, da bo po novem vse boljše, in tudi strahu pred novim in neznanim. Prav zaradi tega bomo sindikalne zaupnike in čim več zaposlenih skušali seznaniti z zakonom in jih usposobiti, da bodo poznali svoje pravice in jih znali varovati. S tem zakonom je članstvo v sindikatu postalo veliko pomembnejše in sindikati moramo to izkoristiti za izboljšanje zaščite pravic svojih članov. To jesen pričakujemo tudi sprejetje zakona o kolektivnih pogodbah, ki bo usodno vplival na položaj sindikatov in možnosti njihovega razvoja. Začela se bo tudi razprava o spremembah zdravstvenega zavarovanja. Naredili bomo vse, da ne bi prišlo do zmanjšanja denarnih nadomestil za bolezensko odsotnost z dela, ostro bomo tudi proti poskusom zmanjšanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.” F. K. SINDlKAUMlIhff 1 vnJa^Aii h:i)iMiii.iiJ - mm v V delniški družbi Lisca bodo odpustili skoraj 200 šivilj Zakaj odpuščanje, če podjetje ustvarja dobiček! Podjetje Lisca je sredi poletja objavilo, da bo odpustilo več kot 200 trajno presežnih delavk in delavcev. Čeprav se je o tem že prej govorilo, je bilo sporočilo zelo odmevno, saj podjetje posluje z dobičkom. Kako je to odločitev sprejel Sindikat podjetja Lisce, ki je edini organiziran sindikat v Lisci, smo se pogovarjali z njegovo predsednico Martino Horžen, ki je tudi članica vodstva Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije. Govorili smo tudi s predsednikom uprave Viljemom Glasom, ki je pojasnil razloge za odpuščanje trajno presežnih delavcev. Liscina uprava je v juliju obvestila zaposlene in širšo javnost, da bo odpustila večje število trajno presežnih delavcev, in pojasnila tudi razloge za to odločitev. Pred javnim obvestilom je o nameri obvestila tudi sindikat podjetja in svet delavcev. Po objavi so se v podjetju vrstili različni sestanki. Sestala sta se tudi izvršni odbor sindikata Lisce in svet delavcev tega podjetja. V razpravah je sodeloval tudi sekretar območne organizacije ZSSS za Posavje Marjan Urbanč. Kot nam je povedala Martina Horžen, je v podjetju avgusta nastajal tudi seznam trajno presežnih delavcev, na katerem je bilo sprva 213 imen. Pri določanju presežnih delavcev je podjetje uporabilo kriterije, ki so se že osem let uporabljali za stimulativno nagrajevanje. Kriteriji so bili: količina opravljenega dela, kakovost dela, fleksibilnost pri delu in prisotnost na delu. Pri kriteriju prisotnosti so uporabili tudi podatke o odsotnosti z dela zaradi bolezni, kar je bilo za sindikat podjetja sporno. Vprašaji za bolniško odsotnost Zato je sindikat podjetja svetu delavcev posredoval pripombe, ki jih je svet delavcev uskladil na svoji seji 21. avgusta letos. Tako je svet delavcev potrdil program reševanja presežnih delavcev skupaj s pripombami sindikata na kriterij prisotnosti, pri katerem bolniški stalež ne bi smel imeti vpliva. Druga pripomba sindikata je zadevala konkretizacijo programa reševanja presežnih delavcev, po kateri naj bi podjetje delavcem pomagalo začeti samostojno dejavnost. Glas pravi, da so ti kriteriji tudi sestavina podjetniške kolektivne pogodbe. Uporabljali sojih za stimulativno nagrajevanje. Čeprav so večkrat pozivali k njihovemu izboljšanju, niso dobili nobenih dobrih predlogov. “Odločitev o trajno presežnih delavcih pa ni bila presenečenje, saj je bilo zaradi zmanjšanja naročil kar precej zaposlenih na začas- Martina Horžen nem čakanju in so prejemali 70-odstotno nadomestilo. V povprečju so bili zaposleni na čakanju osem do deset delovnih dni. Proizvodne zmogljivosti torej niso bile dovolj zasedene,” pripoveduje predsednica sindikata podjetja in dodaja. “V sindikatu smo se dolgo borili, da presežnih delavcev sploh ne bi bilo. Videli smo namreč vso bedo, v kateri so se zaradi tega znašli delavci številnih drugih podjetij. Na svoji koži so naše delavke občutile tisto, kar se je zgodilo njihovim možem v podjetjih, ki so šla v stečaj. Sem tudi predsednica območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Posavju. To območje je doživelo najprej veliko stečajev v kovinski industriji, v kateri je bila zaposlena velika večina mož na- ših delavk. Ukinjen je tudi Rudnik Senovo, kjer imamo tudi PE šivanja. Naše sodelavke so opazile, daje država za rudarje poskrbela boljše, saj je bil narejen program zapiranja rudnika.” Kako pa sije za reševanje tekstilne industrije prizadeval Stupis? “Republiški odbor na čelu s predsednikom Antonom Rozmanom je kot enega od ukrepov predlagal program postopnega zapiranja naše dejavnosti, po vzoru zapiranja rudnikov. Zaradi tega je bil deležen velike kritike z vseh strani, češ, kako si upa predlagati kaj takšnega. Toda izkušnje kažejo, da so rudarji svoje probleme rešili bistveno boljše, saj je za njihovo socialno varnost poskrbljeno. Za naše delavke se po prenehanju prejemanja nadomestila na zavodu za zaposlovanje ne bo zmenil nihče. Če pa bi bil program postopnega zapiranja pripravljen in finančno podprt, bi bilo za socialno varnost delavk poskrbljeno tudi po prenehanju prejemanja nadomestila. Prazne obljube in skladi dela zaenkrat v našem okolju ne prinašajo rezultatov. To seje dogajalo in se dogaja še mnogim! To so Jutranjka. Labod, Kora itd. Mogoče je dobro, da je Lisca enovita delniška družba in zato ne more pošiljati v stečaj svojih družb z omejeno odgovornostjo. Sindikat v podjetju je v preteklosti večkrat ščitil delovno mesto tudi na račun nizkih prejemkov. Plače se izplačujejo po tarifni prilogi kolektivne dejavnosti, čeprav imamo svojo kolektivno pogodbo, vendar le normativni del. Predloga sindikata podjetja za lastno tarifno prilogo uprava ni sprejela,” je pripovedovala Horže-nova. Dobiček je pogoj za obstoj podjetja Po Glasovih besedah so plače v povprečju za dobrih deset odstotkov nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti. V upravi načrtujejo, da bodo dosedanjo plačno politiko nadaljevali. Dobiček pa je po njegovih besedah pogoj za obstoj firme in izplačevanje plač - če ga ne bi bilo, bi bila Lisca ogrožena. Na vprašanje, ali bi zaposleni svoje pravice lahko bolje varovali, če bi bili tudi lastniki podjetja, je Horženova povedala: “Velika večina zaposlenih je svoje delnice prodala na borzi že pred leti za ceno, ki je bila zanje zaradi nizkih plač privlačna. Sedaj Lis- I \T\ KTffl k' ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova ' E V KI it-1*11 flll 11'Kl1 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Uroša, tel.01/43-41-244 • OdgovomiurednikFrančekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 iDIKAl|[KS!IIHflNWyMOPR[D[miNt INDIMRUt S ----------- co obvladujejo trije večji lastniki, zaposleni imamo le neznaten delež (po Glasovih besedah imata podjetji AFP in Perspektiva po 44 odstotkov delnic, podjetje Academus pa 10 odstotkov, lastniki prvega je družina Po-•ovič, drugega družina Južna, tretjega pa družina Glas). V nadzornem svetu imajo zaposleni dva predstavnika, vendar nimata nobenega vpliva, saj za njima ni nobenega kapitala. Pri zaposlenih pa se ne ceni njihovo znanje, ki je po mojem mnenju največji kapital. Na hipotetično vprašanje, ali bi v primeru, da bi bili zaposleni še večinski lastniki, prav tako prišlo do odpuščanja, je težko odgovoriti. Lisca ne posluje na drugem planetu, v slovenskem prostoru pa za industrijskega delavca in delavko ni dovolj prostora. Smo postindustrijska družba, v kateri so si pozicijo ustvarili državni uslužbenci in negospodarstvo, in to z izsiljevanji. Kako lahko izsiljujemo mi delavci! Iz podjetij odhajajo in bomo odhajali tudi mi, k sreči z odpravnino, vendar sklonjenih glav in razočarani. Že vse od pomladi smo na sejah izvršnega odboru sindikata podjetja z zaskrbljenostjo spremljali poročila o premalo zasedenih proizvodnih zmogljivostih in o padcu prodaje. Tolažili smo se in si rekli, to so nihanja, ki smo jih bili vajeni, vendar seje kriza stopnjevala.” Čeprav so vse to vedeli, delavci niso razumeli, kako lahko podjetje, ki posluje z dobičkom, prične odpuščati. Ja, to odpuščanje je bistveno drugačno kakor pri stečajih in prisilnih poravnavah. Daje res drugače, sem doživela na sestanku s sodelavci in sodelavkami iz PE Senovo, ki so bili obveščeni, da so na seznamu trajno presežnih delavcev. S to skupino prizadetih smo imeli v jedilnici obrata uro časa za skupno posvetovanje in potem še sestanke in pogovore Po skupinah. Pogledi teh sodelavk, nekoč topli, prijateljski, so bili nekam odsotni in Prizadeti, zrli so mimo mene. Najbolj jih je Zanimalo ocenjevanje in kriteriji, po katerih so prišle na seznam. Ker je to pripravljala širša strokovna ekipa, sem na sestanek Povabila tehničnega direktorja. Razložil jim je kriterije, po katerih so bile razvrščene delavke. Ves čas trdim, da je Lisca uspešno Podjetje. Prepričana sem, da uspešnega podjetja ni brez uspešnih delavcev in uspešne Uprave. Bilo je veliko vprašanj in kritik, veliko smo govorili o pravičnosti in krivicah. Skupaj smo ugotovili, da bodo odšle dob-re delavke. Odkrito smo si tudi povedali, da s*ndikat ni delal seznamov in ocen, je pa kriterije ocenjevanja v preteklosti velikokrat kritiziral. Takrat smo ugotavljali, da s kriteriji ni toliko narobe kot z ocenjevalci. Odšle bodo tudi dobre delavke In prav ti so poizkušali in so tudi naredili bude pritiske na sindikalne zaupnike. Po končani seji smo se spet gledali kot prijatelji, sam smo spoznali, da sindikat ni delal seznamov >n ocen. Sindikat pa bo zraven pri vsakem primeru, ko se bo ugotovilo, da so kršeni kriteriji. Dogovorili smo se tudi za pravno pomoč, ki bo dosegljiva vsem prizadetim. Take delne sestanke s prizadetimi načrtujemo še v PE Krmelj, PE Sevnica, PE krojenje in PE polizdelki.” Na vprašanje, iz katerih delov podjetja so bili določeni presežni delavci, je predsednica sindikata povedala, da iz vseh proizvodnih obratov. Presežnih je bila približno tretjina šivilj, v režiji pa presežkov še niso določali. Lisca je letos spomladi že zaprla obrat v Zagorju. Približno 80 zaposlenih iz tega obrata se od maja vozi na delo v Sevnico (le eden iz tega obrata je moral na zavod). Zanje je delovni čas prilagojen voznemu redu vlakov.” Kako pa je potekalo obveščanje presežnih delavcev? Po besedah predsednice sindikata je bilo korektno. Vprašanje pa je, kaj pomeni korektno za delavca, ki je izgubil delo, čeprav je težaško, a skoraj edino v tem okolju. Vodje PE so 22. avgusta letos obvestili vse delavke in delavce, ki so na seznamu trajno presežnih delavcev. Težko je najti način, da ta- mm mm m mmi Viljem Glas ko zelo slabo novico poveš na najboljši možen način. Vsi delavci v PE, v katerih je bilo potrebno zmanjševanje števila zaposlenih, so v pismu dobili obvestilo, ali so na seznamu presežnih delavcev ali ne. Sindikalna zaupnica iz PE Sevnica je povedala, da jo je pretreslo, ko ena od delavk ni upala odpreti pisma in je prosila njo. Stisk je bilo zelo veliko in jim še ni videti konca.” Ob julijski odločitvi o presežnih delavcih so se mnogi vprašali, ali je odpuščanja s tem konec. Lisca ima namreč poleg osnovne lokacije v Sevnici še obrata v Krmelju in Senovem. V obeh ima delo po približno 200 zaposlenih. Prej ali slej bo na tapeti tudi eden ali oba obrata, so pomislili številni. Delo, ki so ga do sedaj opravile šivilje v Sloveniji, bo uprava preselila na Hrvaško ali Bosno. Ko smo to prenesli Viljemu Glasu, je odgovoril: “Selitve proizvodnje ne bo. Le število zaposlenih prilagajamo naročilom. Bo pa v prihodnjem letu prišlo do zaprtja enega od obeh obratov, izbira še ni opravljena.” * Odpuščene delavke želijo, da jih pustijo pri miru Kaj pa je z obratom v Babušnici (Srbija)? “Pred leti smo v njem dosegli 60-odstotni lastniški delež. Kasneje so to razveljavili, sedaj trdijo, daje obrat sestavni del odločitve o sukcesiji,” pravi Glas. “V Babušnici pa za Lisco proizvajajo.” Kaj pa bodo dobili odpuščeni Liscini delavci? Predsednica sindikata pravi, da odpravnino v višini polovice povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela. Ta bo izplačana najkasneje do izteka šestmesečnega odpovednega roka. V tem času bodo prejemali 70-odstotno nadomestilo. Če jih bo delodajalec potreboval, bodo odpuščeni delavci v odpovednem roku dolžni zanj tudi delati. Delavke nad tem niso navdušene, želijo, da j ih delodajalec pusti pri miru. In kaj bo s presežnimi delavci, ki imajo denimo na zavodu že svojega moža? Ko bo to ugotovljeno, bo sklep odpravljen, ostale bodo na delu, saj so zaščitene kategorije. Je po izdaji sklepov mogoče pričakovati plaz pritožb in tožb? Predsednica meni, da se bodo verjetno pritoževali delavci, ki se z ocenitvijo ne strinjajo. Viljem Glas je na vprašanje, ali bo podjetje tudi v prihodnje odpuščalo delavce, odgovoril, da si bodo prizadevali še naprej biti uspešna firma. Število zaposlenih bo odvisno zlasti od tega. Pri dosedanjem obveščanju javnosti je bilo po njegovem mnenju veliko premalo poudarjeno, da je oblačilna dejavnost med redkimi, ki so popolnoma podvržene globalizaciji. Program ženskega perila, ki je temelj Lisce, je popolnoma liberaliziran. Številne blagovne znamke izdelujejo na Daljnem vzhodu. Po Glasovih besedah delavci Revoza veliko lažje konkurirajo delavcem v EU kot Liscine delavke delavkam iz Kitajske in drugih azijskih držav. Na naše vprašanje, ali ima liberalizacija kakšne omejitve, je Glas povedal, da jih na dolgi rok nima. Med teoretiki pa so tudi razlike, saj nekateri zagovarjajo omejitve liberalizacije. Za posledice liberalizacije pa ni nihče kriv, še najmanj delavci, ki delajo po najboljših močeh. So pa v tekstilni industriji velike razlike med dejavnostmi. Kapitalsko intenzivne veje so stroške delovne sile zelo znižale in zato seje ta industrija v Evropi ohranila. V oblačilni stroki pa 99 odstotkov strojev (tudi če so zelo moderni, kot so v Lisci) ne more delati brez delavca. V Nemčiji je v industriji oblačil na milijon prebivalcev zaposlenih povprečno 1000 delavcev. Ker imamo pri nas dva milijona prebivalcev, je delavcev v tej dejavnosti veliko preveč. Sploh pa seje tudi Lisca razvijala, da bi prodajala na ves jugoslovanski trg. V Sloveniji tudi zaradi povečevanja uvoza proda manj kot 20 odstotkov svojih izdelkov. “S takšnimi zadevami se nihče ne ukvarja z veseljem, vsem je težko. Obremenjenost narašča, ko se proces približuje določanju imen in priimkov. V ožjih krogih smo imeli veliko razprav, žal smo ugotovili, da brez odpuščanja ne gre več, saj bi sicer bili vsi ogroženi. Ko pa pride do tega, da eden obdrži delo, dmgi pa ne, je drugi težko objektiven,” je na koncu pogovora dejal Glas. Franček Kavčič 4 Delavska enotnos n [i št. 29 / 5. september 2002 SFDFM DMI V SINDIKATIH Izvedba postopkov evidentiranja in kandidiranja za 4. kongres ZSSS Komisija za izvedbo kadrovskih postopkov, ki joje imenovalo Predsedstvo ZSSSJe na svoji 1. seji 28. avgusta obravnavala svojo vlogo in naloge, ki jih je dolžna v skladu z določili pravilnika o postopkih evidentiranja, kandidiranja in volitev v ZSSS (v nadaljevanju: pravilnik) opravili pri vodenju postopkov evidentiranja in kandidiranja predsednika, sekretarja in članov nadzornega odbora ZSSS. Po določilih statuta ZSSS se na kongresu ZSSS volijo: - predsednik ZSSS, - sekretar ZSSS, - člani nadzornega odbora ZSSS. Za izvajanje kandidacijskih in volilnih postopkov veljajo kriteriji, določeni v 31. členu statuta ZSSS. Ti kriteriji so: - članstvo v sindikatu, ki je član Zveze, - ugled in zaupanje med člani sindikatov, - strokovnost in usposobljenost kandidata za prevzem predlagane funkcije, - dosedanje vključevanje v aktivnosti in uveljavljanje interesov sindikatov in njihovih članov, - sprejemanje programa Zveze in izoblikovan osebni pogled na načine njegovega uveljavljanja, - sposobnost zaznavanja in definiranja realnih problemov, organiziranja in vodenja demokratične razprave in pripravljenosti za sprejemanje argumentiranih predlogov in staliSč drugih. V skladu z določili pravilnika se pred kongresom opravijo postopki evidentiranja in kandidiranja. 1. Evidentiranje predsednika in sekretarja ZSSS Evidentiranje predsednika in sekretarja ZSSS poteka v sindikatih, elanih ZSSS (v nadaljevanju: sindikati), od I. do 25. septembra 2002. V okviru tega roka sindikati v skladu s svojimi akti izvedejo postopke evidentiranja v svojih nižjih organizacijskih oblikah in predloge evidentiranih kandidatov, s kratkimi utemeljitvami in podpisanimi soglasji kandidatov dostavijo komisiji najkasneje do 30. septembra 2002. Sindikati se v okviru določil svojih aktov (ali sklepov pristojnih organov) sami odločajo, na kakšen način bodo izvajali postopek evidentiranja, kar pomeni, da komisija ne bo objavljala javnega poziva za evidentiranje, temveč bo sindikalno članstvo le informirala, da so se začeli kadrovski postopki za kongresne volitve ter na kakšen način potekajo. Komisija bo v kandidacijski postopek predložila le tiste evidentirane kandidate, ki ji jih bodo sindikati predložili do 30. septembra in za katere bodo tudi priložena njihova pisna soglasja h kandidaturi. 2. Kandidacijski postopek za predsednika in sekretarja ZSSS Kandidacijski postopek za predsednika in sekretarja ZSSS sc opravi v organih sindikatov od 1. do 31. oktobra 2002. Komisija bo vsem sindikatom 1. oktobra dostavila seznam vseh evidentiranih kandidatov, za katere bo ugotovila, da so bili evidentirani v skladu s pravilnikom. V kandidacijskem postopku se sindikati na svojih pristojnih organih seznanijo z evidentiranimi kan- didati in odločijo, katerim dajo podporo za sodelovanje v nadaljnjih volilnih postopkih (podporo lahko dajo enemu ali več kandidatom za posamezno funkcijo). Organi sindikatov o svojih odločitvah v pisni obliki obvestijo komisijo najkasneje do 31. oktobra 2002. Po izvedenem kandidacijskem postopku bo komisija z njegovimi rezultati seznanila predsedstvo ZSSS, ki bo v skladu z določili pravilnika sprejelo predlog kandidatne liste ter jo predložilo v sprejem 4. kongresu ZSSS. 3. Kandidacijski postopek za člane nadzornega odbora ZSSS Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlagajo sindikati in organi ZSSS, s tem da posamezni sindikat lahko predlaga največ enega kandidata. Pri tem mora biti upoštevana strokovna uspo- sobljenost za opravljanje funkcije člana nadzornega odbora. Predloge kandidatov z njihovimi pisnimi soglasji morajo predlagatelji dostaviti komisiji najkasneje do 31. oktobra 2002. Predsedstvo ZSSS bo na kandidatno listo za volitve članov nadzornega odbora ZSSS uvrstilo vse kandidate, za katere bo komisija ugotovila, da so bili predlagani v skladu z določili pravilnika. Komisija predlaga vsem sindikatom članom ZSSS, da pravočasno načrtujejo seje pristojnih organov in vsa volilna opravila izvedejo pravočasno, da bodo lahko komisiji vso dokumentacijo dostavili v zgoraj navedenih rokih. Komisija bo, da bi se izognila kakršnim koli zapletom, pri izvajanju svojih nalog upoštevala le tiste dokumente, kijih bo prejela v rokih, določenih v pravilniku. Metka Roksandič, predsednica komisije Sonja Gašperšič 1928-2002 Sonja Gašperšič se je rodila v Celju. Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani. Takoj po končani vojni je bila na novinarskem tečaju v Beogradu. Novinarsko pot je začela v Mladini, kjer je pokrivala področje šolstva. V uredništvo Delavske enotnosti je prišla leta 1960 in tu ostala vse do upokojitve leta 1983. Bila je področna urednica za izobraževanje in kulturo. Sodelovala je tudi pri različnih drugih glasilih, kot so bila Mlada pota. Teorija in praksa. Vso kariero je bila tudi aktivna družbeno politična delavka. Opravljala je različne funkcije v vodstvu Zve-_________________ ze kulturnih organizacij Slovenije. Njeni sodelavci se je spominjajo kot zelo prepričane in zagnane urednice. Znala je delati tudi z mladimi in jih je vpeljevala na novinarska pota. Ljubila je slovensko zemljo in zelo uživala, ko jo je spoznavala. S svojim pokojnim možem Jelom in drugimi kolegi je rada obiskovala tudi naše gore. Pokojna nam ho ostala v spominu zlasti zaradi prizadevanj, da bi bilo njeno področje v časopisu obravnavano enakovredno kot vsa druga. Se posebej je skrbela za popularizacijo ljubiteljskih dejavnosti. Drago Seliger 1926-2002 Prejšnji teden smo se poslovili od Draga Seligerja, partizana, publicista, urednika dnevnika Delo, generalnega direktorja RTV Slovenija, predsednika Slovenske izseljenske matice, poslanca in sindikalista. Pokojnik se je že zelo mlad v rodni Vrhniki vključil v odpor proti okupatorjem slovenske zemlje in v vodstvo slovenske mladinske organizacije. Zelo mlad se je vključil tudi v novinarske vrste, kjer je opravljal vrsto zahtevnih dolžnosti. Bil je garaški, veseljaški in skrajno kritičen do sebe, zahteven in popustljiv do sodelavcev. Bil je dober kakor kruh in strog hkrati, je ob njegovi šestdesetletnici zapisal njegov kolega Slavko Fras. Bil je med tistimi, ki so v svinčenih letih cenili osebno pobudo. Marsikomu je povrnil veselje do ustvarjalnega novinarskega dela, veliko jih je pod njim prvič “spregovorilo". Njegovi sodelavci niso občutili hierarhije, ampak smotrno delitev dela, v kateri je natančno poznal svojo vlogo. Kot je na poslovilni slovesnosti na ljubljanskih Zalah dejal Tone Poljšak, je bil pokojnik levičar v pravem pomenu besede. Kot politik in kulturnik se je Seliger uvrstil med tiste Slovence, ki bratstva in enotnosti ni istovetil z utapljanjem v Jugoslaviji. Na vseh funkcijah, ki jih je opravljal, si je prizadeval za krepitev nacionalnih institucij in povezovanje Slovenije s svetom. V vodstvu Zveze sindikatov Slovenije je deloval od leta 1982 do upokojitve. Njegovo področje je bilo tudi informiranje in obveščanje. Tudi v Delavski enotnosti se je zavzemal za svobodo novinarskega ustvarjanja in podpiral prizadevanja uredništva za izboljšanje položaja delavcev. Z njim so soproga, štiri hčerke in sedem vnukov izgubili družinskega očeta, ki so ga imeli zelo radi. Ohranili ga bomo v dobrem spominu! PRAVNA §VETOVALKA Delavke ni mogoče prisilno upokojiti Vprašanje: Delavka je 25. maja letos dopolnila 60 let in ima 27 let dejanske delovne dobe. V podjetju je zaposlena za določen čas in odgovorni jo želijo upokojiti. Ker želi še naprej delati, nas zanima, ali jo podjetje lahko Prisili k upokojitvi. Zanimajo nas tudi njene pravice. Odgovor: Pred 1.1.2000 bi delodajalec smel od delavke, ki je izpolnila oba upokojitvena pogoja, zahtevati, da se starostno upokoji. Toda po 1.1. 2000 seje začela pokojninska reforma, ki spodbuja čim kasnejši datum upokojitve. Slovenski predpisi nič več ne določajo, kdaj se moramo upokojiti, temveč zgolj, kdaj se smemo upokojiti. Dejanski datum upokojitve vsak posameznik izbira sam. Navsezadnje je od tega odvisna tudi višina pokojnine in bilo bi nepravično zahtevati od delavcev, da se upokojijo na prvi možni datum, čeprav bodo zaradi tega do smrti prejemali bistveno nižjo pokojnino. Vsakdo ima pravico, da si prisluži toliko visoko odmerjeno pokojnino, kot si jo želi. Nekateri komaj čakajo upokojitve, takšni z odličnim zdravjem pa sije kljub starosti ne želijo. Res pa je, da obveznosti, kdaj seje treba upokojiti, že doslej ni določal pokojninski zakon, temveč zakon o delovnih razmerjih. Toda Ustavno sodišče je že konec leta 1999 zakonodajalcu naložilo, naj odpravi določilo 101. člena zakona o delovnih razmerjih, ki je določal, da se delavci morajo upokojiti, takoj ko za to izpolnijo pogoje. Novi zakon o delovnih razmerjih, ki bo veljal po 1. 1. 2003, zato takšnega določila res ne vsebuje več. Že leta 2000 pa je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdalo tolmačenje, daje 101. člen (do konca letošnjega leta sicer še veljavnega) starega zakona o delovnih razmerjih v nasprotju s pokojninsko reformo oziroma z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po tolmačenju ministrstva delodajalec zato ne more več prisiliti delavca, da se starostno upokoji samo zato, ker je za to že izpolnil oba pogoja. Toda delodajalec sme, po tolmačenju ministrstva, takšnega delavca uvrstiti med trajne presežne delavce, če slučajno določa seznam trajno presežnih delavcev. Znano pa je, da je postopek določanja trajnih presežnih delavcev zapleten. Delodajalec torej delavke ne more prisiliti, da se starostno upokoji. Delo sme nadaljevati, dokler se sama ne bo želela upokojiti. Pogoje za upokojitev namreč že izpolnjuje. Delodajalec bi jo smel prisiliti, da se starostno upokoji zgolj z odpovedjo delovnega razmerja, če bi določal trajne presežne delavce. Nerazumljivo zavlačevanje sodišča Vekoslavi Krašovec Presenečeni smo nad vašimi neresničnimi izjavami v članku Nerazumljivo zavlačevanje sodišča, objavljenem v NDE 25. julija 2002. Do vas osebno in do sindikata smo vedno gojili sPoštovanje, zato smo toliko bolj ogorčeni nad vašimi klevetami. Kaj je motiv za vaše ravnanje, ne moremo vedeti, družbi Certus pa ste škodovali, in to na zelo grd način. V članku ste nanizali celo vrsto laži tako glede sodnih postopkov kot glede poslovanja našega podjetja. Certus je v letu 1999 ustvaril 1,202 milijona tolarjev, leta 200 pa 11,601 milijona tolarjev dobička. Družba Certus je resno podjetje, odgovorna do svojega dela in zaposlenih, zato ne dovoli, da se o njej širijo neresnične izjave. Zato vas po-‘dvamo, da vaše laži prekličete in se opravičite. Strinjamo pa se, daje vaš sindikat cenjen tudi v tujini, in nam je zalo žal, da s takšnimi izjavami rušite ugled vaše organizacije. Mirko Majhenič, predsednik uprave Certus, d. d. Odgovor Spoštovani predsednik Uprave gospod Majhenič! Najprej se vam zahvaljujem za izraženo spoštovanje in mnenje o naši cenjenosti v tujini. Tudi Jaz sem do vas vedno čutila spoštovanje, pred-vsem zaradi tega, ker ste bili leta 1991 kot pred- stavnik Gospodarske zbornice Slovenije eden od pogajalcev za panožno kolektivno pogodbo in jo tudi podpisali. Spoštovanje sem čutila (udi do vaših najožjih sodelavcev, ki izhajajo iz naših profesionalnih sindikalnih vrst. Prepričana sem bila, daje takšna kadrovska kombinacija dobro zagotovilo, da bo kolektivna pogodba spoštovana in da bo možno dosegati dogovore v korist zaposlenih in podjetja. V objavljenem članku v NDE je ena sama “neresnica”, vendar menim, da ni laž, saj gre za očitno pomoto, za katero se vam iskreno opravičujem. Pravilni podatki o dobičku Certusa bi morali biti za leto 1999 1,202 milijona in za leto 2000 22,587 milijona tolarjev. Takšni podatki so navedeni v iBON - boniteta poslovanja za slovenska podjetja, vir zanje je Agencija za plačilni promet. Vaši podatki so sicer drugačni, vendar pri zapletu niti ni pomembno, koliko dobička ste imeli. Zame je najpomembneje, da ste poslovali uspešno, dolgov do delavcev pa niste pripravljeni plačati, čeprav ste se k temu zavezali tudi s svojim osebnim podpisom na zadolžnicah. Odločitev prepuščate sodiščem, jezo in gnev delavcev pa nam. Pri najboljši volji v članku nisem zasledila nobene “laži ali druge neresnice”, ki mi jih očitate. Vsi podatki, ki sem jih posredovala novinarju, so argumentirani z dokumentacijo naše službe pravne pomoči in dokumentacijo, ki jo je v sodnih sporih dostavil vaš odvetnik. Dovolite mi še tole razmišljanje: kako bi vi ocenili moralo tistega, ki s podpisom kolektivne pogodbe kroji usodo tisočev delavcev, pa jo očitno podpiše s figo v žepu in v svojem lastnem podjetju odstopa celo od dogovorjenega minimuma? In kako bi vi ocenili ravnanje tistega, ki dovoli, da delavci terjajo priznan dolg prek sodišča in plačujejo visoke stroške, namesto da bi jim poplačali obljubljeno? Zame so vsi odgovori povezani z moralo, osebno in poslovno. Želim vam, da bi poslovali še naprej uspešno in gradili ugled vašega podjetja tudi ob zadovoljnih bivših in sedanjih delavcih. Vekoslava Krašovec, sekretarka območne organizacije ZSSS Podravje Delavce pritegne živ, dejaven sindikat Ali so grožnje o izgubi dela v Beti Dobova res potrebne? V sredstvih javnega obveščanja so se v zadnjem času pojavile izjave direktorja oziroma uprave delniške dmžbe Beti gospoda Malešiča o možnosti zapiranja Konfekcije Dobova d. o. o., ki je eden od treh dislociranih delov sistema Beti, d. d. Eno takih izjav je povzel tudi predsednik koordinacije Stupisa v poslovnem sistemu Beti Slavko Majzelj v svojem pogovoru za Novo Delavsko enotnost, objavljenem v številki 28. V Beli Dobova je zaposlenih 134 delavk in delavcev, ki letno opravijo oziroma Beti d. d. “prodajo” približno 9.500.000 minut, od tega je malo več kot polovica dodelavnih poslov za tuje partnerje, slabo polovica dela pa opravijo za domači trg. Pri dodelavnih poslih ostane matični firmi pri vsaki prodani minuti približno sedem tolarjev, pri domačih poslih pa dva- do trikrat več. Po grobem izračunu po odbitju stroškov ostane matični firmi na račun dobovskega obrata letno približno 100 milijonov dobička, ki se prikaže kot dobiček matične firme. Seveda je težko oceniti, koliko časa bo položaj ostal nespremenjen, gotovo bi bilo potrebno tudi vlagati v proizvodnjo, zagotoviti boljše pogoje dela, mogoče tudi s pomočjo države, ki obljublja velika sredstva za pomoč tekstilni industriji. Ne bi bilo dobro, da bi se od države pridobljena sredstva porabila za odpiranje novih delovnih mest v drugih državah ob selitvi proizvodnje, ker bi pri nas nastala še večja brezposelnost. Tudi takšne zgodbe smo v preteklosti, sicer v nekaterih drugih firmah, že doživeli. Ob koncu pa še retorično vprašanje: Kako bi reagirali lastniki oziroma delničarji, če bi se zaradi zaprtja takega obrata dobiček matične dmžbe zmanjšal za 100 milijonov tolaijev? Marjan Urbanč sekretar območne organizacije ZSSS Posavja Okrogla miza sindikatov turističnih delavcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije Turistični delavci o razvoju medregionalnih trgov dela Krašovčeva je opozorila tudi na nekatera konkretna vprašanja, pri reševanju katerih bi bilo koristno bilateralno sodelovanje sindikatov, še zlasti pa medsebojno informiranje. Mednje sodijo tudi vsa vprašanja, povezana z migracijskimi tokovi delovne sile (cena dela, davki, pravice delavcev in podobno) ter z možnostmi in pogoji za odpiranje novih delovnih mest (brezposelnost, presežki in pomanjkanje posameznih kategorij delavcev, življenjski stroški, plače V hotelu Piramida v Mariboru je bila konec minulega tedna okrogla miza s temo Sindikalne strategije za razvoj medregionalnih tržišč dela in integracijo zaposlenih v širitvenem procesu Evropske unije. V sodelovanju z Evropsko komisijo in Sindikatom delavcev gostinstva in turizma Slovenije jo je pripravila mednarodna organizacija turističnih sindikatov EFFAT (Euro-pean Federation of Trade Unions in the Food, Agriculture and Turism). Poleg delavcev v gostinstvu in turizmu iz Avstrije, Madžarske in Slovenije so sodelovali tudi predstavniki zavodov za zaposlovanje, delodajalskih organizacij in gospodarskih ministrstev. Udeležence okrogle mize iz treh držav sta pozdravila predsednik in sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož in Karmen Leban. Uspešno delo jim je za- Iztok Bratož Karmen Leban želel tudi mariborski župan Boris Sovič, ki je predstavil razvoj in probleme mesta, medtem ko je sekretarka EFFAT Kerstin Howald opozorila na odprta vprašanja in probleme, s kateri- Kerstin Hovvald mi se danes na medregionalnih trgih dela srečujejo gostinsko-turistični delavci. Opozorila je, daje gostinsko-turistični sektor že od nekdaj zelo internacionalen, kar še zlasti velja za mejne re- gije. Brez delovne sile iz sosednjih držav ta sektor marsikdaj ne bi mogel zagotoviti potrebne delovne sile, še zlasti v času sezone. Zaradi tega obstajajo v državah Evropske unije pa tudi v državah kandidatkah bojazni, ki jih je treba obravnavati z vso resnostjo. Sodelovanje sindikatov pred širitvijo EU je nujno Razmere, v katerih delajo gostinsko-turistični in drugi delavci v Podravju ter delovanje Svobodnih sindikatov je predstavila sekretarka območne organizacije ZSSS Vekoslava Krašovec. Dejalaje, da se razmere na trgu dela v regiji postopoma normalizirajo, čeprav je stopnja brezposelnosti še vedno visoka, saj znaša 18 odstotkov. Še posebej je zaskrbljujoče, ker ima kar 43 odstotkov brezposelnih samo prvo ali drugo stopnjo izobrazbe. Večina med njimi je zato dolgotrajno brezposelna. Ko je govorila o možnostih hitrejšega gospodarskega razvoja regije, je Krašovčeva opozorila tudi na pomen razvoja turizma. Zanj obstajajo v regiji ugodne naravne danosti. Turizem v Podravju se razvija v smeri zimskega, rekreativnega turizma in termalnega turizma, prebujata se tudi poslovni in kongresni turizem. Krašovčeva je opozorila, da so po mnenju strokovnih institucij in delodajalcev šolski programi pri nas preveč splošni in ne zadovoljujejo potreb po posebej usposobljenih kadrih zlasti na področju priprave hrane in pijač, bivanja gostov, marketinga in organizacije ter vodenja. Pri izobraževanju gostinsko-turističnih delavcev bi morali večji poudarek dati tudi učenju tujih jezikov. po kolektivnih pogodbah, pravice iz naslova dela in podobno). Delavce v turizmu najbolj pesti delovni čas Razmere na področju gostinstva in turizma v Avstriji je predstavil Rudolf Kaske. V tem sektorju v Avstriji dela okoli 150.000 delavcev, od tega 40.000 tujcev. V zadnjem letu seje število brezposelnih gostinsko-turističnih delavcev povečalo za 1,3 odstotka oziroma za 29.621 delavcev. Ko politiki v Avstriji govorijo o brezposelnosti, mislijo v glavnem na gradbeništvo, na turizem pa kar pozabljajo, čeprav je brezposelnost v tem sektorju enako velik problem. Kaske je še povedal, da v sektorju turizma v Avstriji dela okoli 10 odstotkov ali 15.000 delavcev na črno. Naj večji problem pa je fluktu-acija delovne sile, saj je bilo ob koncu minule sezone prekinjenih okoli 96 odstotkov vseh delovnih razmerij v gostinstvu in turizmu v državi. Kakor je dejal Kaske, v Avstriji posvečajo veliko pozornost izobraževanju gostinsko-turistič- nih delavcev, saj se jih trenutno 13.000 šola v dualnem sistemu, 9000 pa v hotelih. Težava pa je v tem, ker večina delavcev hitro zapusti sektor turizma, zlasti zaradi delovnega časa (delo ob sobotah, nedeljah in praznikih ter nočno delo), pa tudi zaradi skromnih plač, saj plače v gos-bnstvu in turizmu za 31 odstotkov zaostajajo za povprečnimi plačami v Avstriji. Kaske je vprašal tudi, kaj lahko sindikati naredijo za večje zadovoljstvo delavcev. Dejal je, da delavcev ne moti, če morajo delati več kot osem ur na dan. Moti pa jih, če morajo delati sedem dni na teden. Zato seje zavzel za petdnevni delavnik v turizmu in gostinstvu. Za zadovoljstvo delavcev lahko sindikati veliko naredijo tudi } ustvarjanjem ustrezne klime in vzdušja v pod-jetjih, saj so odnosi v sektorju še vse preveč zastareli oziroma hierarhični. Sicer pa po besedah Kaskeja avstrijskemu turizmu na splošno ne gre slabo, čeprav hotelirji radi tarnajo. Zato bi lahko delavci v sektorju prejemali boljše plače. ^ turizmu je še vedno veliko dela na črno Po besedah Zsuzse Varna ustvarja turistični sektor na Madžarskem 10 odstotkov družbenega bruto proizvoda, zato sodi med najbolj Pomembne gospodarske panoge. Ekonomski Položaj delavcev v gostinstvu ureja kolektivna pogodba na državni ravni, 120 organizacij Pa ima svoje podjetniške kolektivne pogodbe. Sicer pa je zaposlitev v turizmu na Madžarskem 2elo popularna. Pred kratkim je eden od hotelov v Budimpešti objavil razpis za receptorja, na katerega seje prijavilo 200 kandidatov z višjo 'n visokošolsko izobrazbo in obvladajo tri tuje jezike. Tako kot v Avstriji pa imajo tudi na Madžarskem turistični delavci težave zaradi sezonske narave dela. V sindikatih ocenjujejo, da v sektorju turizma dela na črno od 20 do 30 odstotkov delavcev, kar je velik problem. Mnogo delavcev ima zaradi sezonske narave dela probleme pri upokojitvi, saj na leto ne zberejo dovolj delovnih ur. Zato nekateri turistični delavci zahtevajo beneficirano delovno dobo. Delo v gos-hnstvu in turizmu je namreč dokaj naporno, poleg toga pa je povezano s številnimi tveganji. Velik Problem pri zaposlovanju delavcev v turizmu so 'udi posredniki, ki delavcev marsikdaj ne plačujejo po kolektivnih pogodbah. Tako v hotelih marsikdaj delajo delavci, ki so za enako delo plačani različno, pač glede na to, ali so zaposleni neposredno v hotelu ali pri posredniku, ki jih je napotil na delo. Za čiščenje in druge storitve hoteli radi zaposlujejo »sposojene« delavce. Tudi na Madžarskem posvečajo veliko pozornost izobraževanju turističnih delavcev, zlasti mladih. . Vama je opozorila tudi na probleme, kijih imajo migranti. Zavzela seje za to, da bi na tem pod-[očju sindikati iz sosednjih držav med seboj še bolj sodelovali. Zavzela seje za sprejem kolek- tivne pogodbe na evropski ravni. Poleg tega bi bilo nujno uvesti tudi kvalifikacijske potne liste, saj imajo delovni migranti veliko težav s priznavanjem kvalifikacij v tujih državah. Delodajalci v turizmu neradi zaposlujejo starejše delavce Valentina Plemenitaš iz območne službe zavoda za zaposlovanje je predstavila razmere na trgu dela v Podravju. Postregla je tudi s podatki, koliko zavod za zaposlovanje vlaga v izobraževanje in usposabljanje brezposelnih delavcev ter v izvajanje drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Kljub temu pa je na področju gostinstva in turizma danes ponudba ustrezno kvalificiranih delavcev manjša od potreb. Marsikdaj tudi zaradi tega prihaja do zaposlovanja na črno. Podobno kot v Avstriji in na Madžarskem tudi v slovenskem gostinstvu in turizmu delavke in delavci težko najdejo delo, če so starejši od 40 oziroma 50 let. Težko zaposljive delavce zavod vključuje v javna dela in jim na ta način pomaga pri zagotavljanju socialne varnosti. Jozsef Mosony iz Madžarske je opozoril na probleme, s katerimi se srečujejo delavci pri posrednikih in delavci, ki delajo na črno. Očitno je zaposlovanje na črno eden od naj večjih problemov, s katerim se srečujejo turistični sindikati tako na Madžarskem kot v Sloveniji in Avstriji. Neupravičen strah pred delovnimi migranti Razpravljavci so veliko pozornosti posvetili tudi migracijam. Sindikalisti iz Madžarske in Slovenije so opozorili, da ni mogoče pričakovati, da bi po širitvi Evropske unije veliko delavcev odšlo na delo v sosednje države. Verjetno se bo povečalo število dnevnih delovnih migrantov, za stalno pa se bo v tujini preselilo bolj malo delavcev iz Slovenije in Madžarske. Madžarske izkušnje kažejo, da delavci niso tako mobilni, kot nekateri predpostavljajo. Tako denimo na zahodu Madžarske primanjkuje delavcev, na vzhodu pa jih je preveč. Kljub temu pa se delavci ne selijo z vzhoda na zahod, saj so preveč navezani na domača ognjišča. Tudi sindikalisti iz Avstrije so se strinjali, da so nekatere številke o tem, koliko tujih delavcev bo po širitvi EU prišlo na delo v Avstrijo, preveč napihnjene, služijo pa zlasti predvolilnim namenom. Kvalifikacijski potni listi Ker imajo delovni migranti pri priznavanju poklicne izobrazbe in nostrifikaciji spričeval veliko problemov, so razpravljavci predlagali uvedbo kvalifikacijskih potnih listov, v katere bi delodajalci vpisovali podatke o usposabljanju in dodatnem izobraževanju delavcev. Menili so tudi, da bo nujno uskladiti tudi določene oblike rednega in izrednega izobraževanja v različnih državah. Če denimo v eni državi izobraževanje za enak poklic traja mnogo dalj kot v drugi, je težko doseči medsebojno priznavanje poklicev. Tujci in delovni migranti imajo pogosto velike probleme tudi zaradi neusklajenosti med državami na področju pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in podobno. O problemih, s katerimi se srečujejo delavci, ki delajo v sosednji državi, je spregovoril tudi Pauli Klaus, ki delavcem v obmejni regiji med Avstrijo in Nemčijo pomaga reševati omenjene probleme. Predstavil je evropsko bazo podatkov EUROS, ki uporabnikom nudi natančne podat- Pauli Klaus ke o pogojih in pravicah, ki veljajo v posamezni državi oziroma regiji. V ta informacijski sistem, ki je v veliko pomoč delovnim migrantom in različnim organizacijam, se lahko brez problemov vključujejo tudi države kandidatke za vstop v Evropsko unijo. Državna podsekretarka v ministrstvu za gospodarske dejavnosti Darja Radič je gostom predstavila strategijo turističnega razvoja Slovenije. Darja Radič Udeleženci okrogle mize so za slovenske izkušnje pri razvijanju turizma pokazali veliko zanimanja, saj so Radičevi postavili vrsto vprašanj. Sindikati morajo sodelovati pri širitvi EU Udeleženci so tudi poudarili, da si morajo predstavniki sindikatov tako v državah Evropske unije kot v državah kandidatkah prizadevati za razvoj medregionalnih tržišč dela in integracijo zaposlenih ter za premagovanje neupravičenih strahov, ki spremljajo širitev Evropske unije. Poudarili so, da Evropska unija ne sme ostati samo gospodarska unija, temveč se mora uveljaviti tudi kot socialna unija. Zato bo ob njeni širitvi nujno uveljaviti tudi prost pretok delovne sile z določenimi prehodnimi obdobji, ki ne bi smela biti togo določena, pač pa bi jih bilo potrebno doreči za vsako panogo posebej. Velik problem ob širitvi Evropske unije bodo po mnenju sindikalistov tudi velike razlike v plačah med sosednjimi državami oziroma regijami, ki bodo spodbujale dnevne migracije. Predstavniki turističnih sindikatov so tudi opozorili, da morajo biti sindikati v vseh državah bolj vključeni v pridružitvene procese, še zlasti pa je potrebno izboljšati socialni dialog med socialnimi partnerji. Med prednostne naloge sindikata sodi tudi boj proti socialnemu dampingu in proti delu na črno ter za dosledno spoštovanje kolektivnih pogodb in socialne politike. Ker imajo delavci, ki se podajo na delo čez mejo, pogosto probleme tudi s priznavanjem poklicne izobrazbe, se sindikati zavzemajo za uvedbo kvalifikacijskih potnih listov. Za razvoj medregionalnih tržišč dela in integracijo zaposlenih v širitvenem procesu je po mnenju sindikalistov nujno tudi nenehno izpopolnjevanje informacijskih sistemov in ustrezna ureditev prometne infrastrukture. Tomaž Kšela Pogovor z Milošem Mikoličem, sekretarjem Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije Kolektivno pogodbo za varnostnike je bilo težko podpisati, še težje je doseči njeno uresničevanje S sogovornikom smo se pogovarjali o prizadevanjih sindikata za izboljšanje položaja varnostnikov, ki so v dokaj slabem položaju zlasti zaradi neizprosnega konkurenčnega boja številnih in slabo organiziranih varnostnih agencij in manjših podjetij. Največji problem sindikata je, kako zagotoviti spoštovanje panožne kolektivne pogodbe. Ta je bila podpisana šele leta 2000, zato v marsikaterem podjetju varnostnike plačujejo še kar po splošni kolektivni pogodbi. Zakaj je bila kolektivna pogodba za zasebno varovanje podpisana tako pozno? Mikolič: Razlogov je brez dvoma več, osrednji je v tem, daje bil zakon o zasebnem varovanju sprejet šele leta 1994. Dejavnost seje razvila iz bivšega podjetja Varnost, ki seje razdelilo na več manjših delniških družb. Hkrati pa so nastajale nove zasebne varnostne agencije, z varovanjem so se začeli ukvarjati tudi samostojni podjetniki. Nastala je tudi posebna zbornica, v kateri so se povezali podjetniki zasebnega fizičnega in tehničnega varovanja. Preoblikoval seje tudi bivši sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, v katerega se je povezala večina zaposlenih. Kar hitro je sindikat dosegel podpis kolektivne pogodbe za komunalno-sta-novanjsko gospodarstvo. Sindikat je že leta 1995 oblikoval tudi predlog kolektivne pogodbe za zasebno varovanje in imenoval pogajalsko skupino. Pogajalec je določila tudi zbornica za zasebno varovanje, vendar so komaj začeta pogajanja hitro zašla v slepo ulico. Naš predlog je bil za nasprotno stran nesprejemljiv, njihov pa ni ustrezal našim zahtevam. In zakaj ste se razšli? Mikolič: Zbornica je predlagala nekakšno okleščeno podjetniško kolektivno pogodbo, v kateri je manjkalo veliko norm iz splošne kolektivne pogodbe. Poleg tega je zbornica zahtevala, naj na pogajanjih sodelujejo tudi drugi sindikati, kar za nas ni bilo sprejemljivo, saj smo bili edini reprezentativni za to dejavnost. Razčistiti smo želeli tudi reprezentativnost združenja. Pojavile so se tudi zahteve za ustanovitev samostojnega sindikata varnostnikov. Pogajanja so propad- la, ker zahtev našega sindikata ni bilo mogoče uskladiti z možnostmi delodajalcev. Kaj je bilo z razmišljanji o ustanovitvi samostojnega sindikata varnostnikov? Mikolič: Odločilno je bilo to, da je bila večina varnostnikov že povezana v naš sindikat. Ta se je leta 1998 preimenoval v Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS), znotraj njega pa smo za posamezne dejavnosti, tudi za varovanje, oblikovali posebne republiške odbore. Zaradi organizacijskih in kadrovskih razlogov so se varnostniki odločili, da bodo ostali organizirani v našem sindikatu, kjer je odbor za področje varnostnikov dobil ustrezno samostojnost. Potrebnost sklenitve kolektivne pogodbe za področje varovanja je bila ves čas v zraku, kdaj je spet prišla na pogajalsko mizo? Mikolič: Za pogajanja smo se do-govorili šele leta 1999. V sindikatu smo v ta namen pripravili novo besedilo predloga kolektivne pogodbe, kije temeljilo na kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Naš cilj je bil primerna plača za varnostnike. Naši partnerji iz zbornice zasebnega varovanja so predlagali, da bi pri določanju izhodiščnih plač upoštevali realne možnosti. Plače naj bi po njihovem mnenju rasle postopno, skladno z razvojem dejavnosti. V združenju so pripravili tudi katalog del varnostnikov, pri katerem je izstopal zlasti problem dejanske strokovne izobrazbe zaposlenih v tem poklicu. Na pogajanjih je zaradi tega prišlo do številnih kompromisov, jih lahko naštejete? Mikolič: Kompromisi zadevajo Miloš Mikolič, sekretar SKVNS številna vprašanja, kot so razvrščanje del, zaščito varnostnika, ki uporabi pooblastila, varstvo varnostnika, ki uporabi najmanjšo silo, prevzem na delo k drugemu delodajalcu ... Najtežje seje bilo dogovoriti za dodatke in smo zato pristali, da so dodatki za izmenično in tur-nusno delo, redno dežurstvo, pripravljenost na domu in nošenje orožja sestavina osnovne plače, če tako določa akt o sistemizaciji delovnih mest. Dogovorili smo se tudi, da se delavci, ki ob uveljavitvi zakona o zasebnem varovanju niso imeli predpisane izobrazbe, lahko izjemno razporedijo na delo. So bili člani sindikata s temi kompromisi zadovoljni? Mikolič: Naši sindikalni zaupniki so bili kritični zlasti do ureditve dodatkov in plačilnega dne (po kolektivni pogodbi je to najkasneje 25. v mesecu). Nezadovoljni so bili tudi zaradi tega, ker za invalide nismo našli ustreznih rešitev. Odgovorili smo jim, da daje kolektivna pogodba dejavnosti podlago, da posamezna vprašanja boljše rešijo v podjetniških pogodbah. Seveda pa lahko boljše rešitve dosežejo le močni sindikati podjetij. So bile zaradi tega pri izvajanju kolektivne pogodbe težave že od začetka? Mikolič: Težav je bilo kar precej, še posebej glede obračunavanja dodatkov iz 45. člena kolektivne pogodbe. Komisija za razlago seje morala sestati dvakrat. Probleme so povzročali zlasti nekateri delodajalci, ki so v osnovno plačo vštevali tudi dodatke za nočno in nedeljsko delo, čeprav bi jih morali obračunati in plačati posebej. Sindikat si bo prizadeval, da bi bila razlaga zaradi tega objavljena tudi v Uradnem listu. In kako lahko po dveh letih ocenite spoštovanje kolektivne pogodbe dejavnosti? Mikolič: Mislim, daje ocena prej slaba kot dobra. Veliko podjetij, tudi nekaj večjih, kolektivne pogodbe ne izvaja v celoti. Najpogostejša kršitev je ta, da uporabljajo izhodiščne plače iz splošne kolektivne pogodbe, ne pa kolektivne pogodbe dejavnosti. Po prvi znaša enka 67.000 tolarjev, po drugi pa 73.000. Tako v podjetjih delajo, ker se zavedajo, da se delavci za tožbe zelo neradi odločajo. K temu prispevajo tudi predsedniki nekaterih sindikalnih podružnic, ki resnico skrivajo celo pred nami. Kako pa je razporejanjem varnostnikov? Mikolič: Tu prihaja do druge najpogostejše kršitve kolektivne pogodbe, saj varnostnikov ne razporejajo v tretji tarifni razred, kot je dogovorjeno, ampak v drugega, kamor spadajo snažilke in drugi pomožni delavci. Da iz tega nastajajo pereči problemi kaže tudi izhodiščna plača za tretji tarifni razred v višini 89.900 tolarjev, ki je za 12.000 tolarjev manjša od minimalne plače. Ze prej ste omenili probleme pri plačevanju dodatkov, jih lahko konkretizirate? Mikolič: Delavcem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo praviloma ne izplačujejo. Izgovarjajo se na metodologijo določanja osnovnih plač. Podobno je tudi z nadurami, kijih plačujejo le izjemoma. V najboljšem primeru delavci dobijo nekaj denarja na roko. Redki so tudi delavci, ki dobijo ves regres za letni dopust. Lahko navedete kakšno konkretno podjetje? Mikolič: Med njimi je tudi PIB Security iz Ljubljane. Ker so se nezadovoljni delavci obrnili na nas, smo se o rešitvi problemov skušali pogovoriti tudi z direktorjem tega podjetja. Ponudili smo mu tudi podpis dogovora o postopnem reševanju odprtih vprašanj, vendar na to ni pristal. Omenili ste, da kolektivne pogodbe ne spoštujejo tudi ;a enot nos! 111 "'t SKVN SLOVENIJE nekatera večja in uglednejša podjetja. Lahko katero navedete? Mikolič: V Obadu smo pred časom organizirali širši pogovor, na katerem smo se med drugim pogovarjali tudi o upoštevanju izhodiščnih Pteč iz kolektivne pogodbe dejavnos-ti. Vodstvo seje zavezalo, da bo nanje prešlo do konca letošnjega leta. Govorili smo tudi o izplačilu regresa in vodstvo je zagotovilo, da bo izplačan do aprila 2003. Probleme urejajo tudi v podjetju G7, kjer plače tudi Vračunavajo po splošni kolektivni Pogodbi. So pa že sprejeli novo sistemizacijo in ljudem izdali nove pogodbe. Ta dva primera kažeta, daje lahko prizadevanje sindikatov tudi nspešno. Kako pa spoznavate razmere v drugih podjetjih? Mikolič: Predsednikom sindikalnih podružnic in direktorjem smo Poslali poseben vprašalnik. Odgo-Vorila nam je le dobra polovica sindikalistov in dva direktorja (Varnost Kranj in Varnost Koper). Iz največ-jih podjetij, kot so Sintal, Varnost Maribor in Varnost Nova Gorica, nismo dobili nobenega odgovora. Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok za nizke plače in neizplačevanje dodatkov? Mikolič: Vzrok je v konkurenci na trgu, saj podjetja konkurirajo za naročila tudi s ceno 900 tolarjev na nro, ob tem ko bi za pokrivanje Proškov dela morala računati najmanj 1300 tolarjev. Po mojem mnenju je podjetij, ki se ukvarjajo z va-r°vanjem, bistveno preveč, njiho-Ve storitve niso dovolj kakovostne. Veliko podjetij uporablja študente, ^poslujejo tudi na črno. Red med njimi bi morali delati tudi naročniki, saj bi morali vedeti, da za nizko planilo ne morejo pričakovati ustreznih storitev. Vam pri prizadevanjih za spoštovanje kolektivne pogodbe pomaga tudi zbornica? Mikolič: Čeprav z zaposlenimi na zbornici dobro sodelujemo, prihaja tudi do kratkih stikov. V zborničnih organih namreč sedijo direktorji podjetij, torej osebe, ki bi morale skrbeti za spoštovanje zakonov in kolektivnih pogodb. Pri zbornici je ustanovljeno tudi častno razsodišče. Vendar sami pri sebi reda očitno ne bodo naredili. Za red lahko skrbi le ministrstvo za notranje zadeve, ki lahko posameznikom in podjetjem predlaga odvzem licence. Slabe plače varnostnikov pa na ministrstvu za notranje zadeve ne motijo nikogar. Omenili ste problem strokovne usposobljenosti varnostnikov. Se v zvezi s tem pripravljajo kakšne rešitve? Mikolič: V varnostnih službah je zaposlenih od 4000 do 5000 ljudi in velika večina res nima ustrezne strokovne izobrazbe. Številni delajo na čmo ali le po pogodbi. Zaposlenih za nedoločen čas je malo. Boljše bo, ko bo začela delati posebna poklicna varnostna šola, projekt zanjo je že pripravljen. Morali bi se zavedati, daje delo varnostnikov zahtevno in odgovorno. Nekaterim je zaupano tudi orožje. Od slabo plačanega varnostnika ni mogoče pričakovati, da bo to delo opravil v zadovoljstvo naročnika. In kaj je osrednji cilj vašega sindikata? Mikolič: Naš cilj je izboljšanje položaja varnostnikov. Želimo doseči, da bi bil ta poklic bolje plačan in bolj ugleden. Ciljev pa ne more doseči sindikat sam, ampak v sodelovanju s socialnimi partneiji. Tudi varnostniki bodo morali spoznati, da se morajo bolj množično organizirati v sindikat, saj bo le-ta le z njihovo pomočjo dovolj močan za uveljavljanje njihovih interesov. Več pa bi za izboljšanje razmer morala narediti tudi država. Franček Kavčič Izhodiščne plače po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti za avgust 2002 Tarifni razred____________Znesek izhodiščne plače I. 67.212 II. 14313 III. 83.163 IV. 92.628 v. 104.799 VI. 125.082 vil. 141.895 Vili; 169.030 IX. 202.836 št. 29 / 5. september 2002 ■ 9 Sindikalna lista September 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 3.500.00 1.750.00 1.218.00 4.363.00 2.180.00 1.518,00 2. Kilometrina (od 3. 4. 2002 dalje) 55,35 55,35 (od 16. 4.2002 dalje) 57,24 57,24 (od 30. 4. 2002 dalje) 56,10 56,10 (od 14. 5. 2002 dalje) 55,47 55,47 (od 28. 5. 2002 dalje) 55,92 55,92 (od 11.6. 2002 dalje) 54,54 54,54 (od 25. 6. 2002 dalje) 54.75 54.75 (od 9. 7. 2002 dalje) 54,99 54,99 (od 23. 7. 2002 dalje) 54,84 54,84 (od 20. 8. 2002 dalje) 54,41 54,41 (od 3. 9. 2002 dalje) 55,50 55,50 3. Ločeno življenje 91.874,00 63.880,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 690,00 690,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 67.612,00 53.534,00 -za 20 let 101.418,00 80.301,00 -za 30 let 135.224,00 107.068,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 459.368,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 687.507,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 137.810,00 107.068,00 - ob smrti v ožji družini 68.905,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2002) 101.611,00 101.611,00 5. Zajamčena plača (od 1.1. 2002) 49.568,00 49.568,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) - ali največ 125.805.00 160.418.00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v gospodarstvu (najnižji - minimalni znesek) je določen z Aneksom k kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije Nove višine izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah dejavnosti V skladu z določili kolektivnih pogodb dejavnosti ter v skladu z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2002-2004 (Uradni list 59/02) se izhodiščne plače in minimalna plača za avgust 2002 (izplačila plač v septembru) povečajo za 4,2 %. Če imate v vašem podjetju plače po plačilnih razredih bolj razčlenjene, kol so v kolektivnih pogodbah dejavnostih upoštevajte indeks za usklajevanje plač v višini 104,2. 1. KP za cestno gospodarstvo (Ur. 1. RS št. 21/98, 108/01) Tarifni razred Relativno razmerje Znesek I. 1,00 73.122 II. 1,10 80.434 III. 1,23 89.940 IV. 1,37 100.177 V. 1,55 113.339 VI. 1,85 135.276 VII. 2,10 153.556 VIII. 2,50 182.805 IX. 3,00 219.366 2. KP za PTT promet (Pošta, Telekom, Ur. 1. RS št. 45/90, 22/91-1, 14/ 92, 39/93) Tarifni razred Relativno razmerje Znesek I. 1,00 75.751 II. 1.17 88.629 III. 1,24 93.931 IV. 1,39 105.294 V. 1,57 1 18.929 VI. 1,87 141.654 VII. 2,37 179.530 VIII. 2,50 189.378 IX. 3,00 227.253 3. KP za špedieijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost (Ur. I. RS št. 14/99) Tarifni razred Relativno razmerje Znesek I. 1,00 77.753 II. 1,10 85.528 111. 1,23 95.636 IV. 1,37 106.522 V. 1,55 120.517 VI. 1,85 143.843 VII. 2,10 163.281 VIII. 2,50 194.383 IX. 3,00 233.259 4. KP za cestni potniški promet (Ur. I. RS št. 32/98) Tarifni razred Relativno razmerje Znesek I. Enostavna dela 1,00 69.981 11. Manj zahtevna dela - mazalee, pralec, vulkanizer. 1,10 76.979 garderober 1,10 76.979 - sprevodnik 1,11 77.679 III. Srednja zahtevna dela 1,23 86.077 - administrativni manipulant - pom. mehanik, električar. 1,23 86.077 klepar, avtoličar 1,24 86.776 - voznik taksi vozila 1,26 88.176 IV. Zahtevna dela 1,37 95.874 - blagajnik 1,37 95.874 - KV vzdrževaliei vozil 1,50 104.972 - voznik avtobusa 1,52 106.371 V. Bolj zahtevna dela 1,55 108.471 - informator na AP 1,55 108.471 - prometnik, prometni kontrolor - razporednik. 1,70 118.968 specialist vzdrževanih del 1,79 125.266 VI. Zelo zahtevna dela 1,85 129.465 VII. Visoko zahtevna dela 2.10 146.960 VIII. Najbolj zahtevna dela 2,50 174.953 5. KP za prevoz blaga v cestnem prometu (Ur. I. RS št. 67/99, 69/99) Tarifni razred Relativno razmerje Znesek I. Enostavna dela 1,00 69.642 II. Manj zahtevna dela 1,10 76.606 III. Srednje zahtevna dela 1,23 85.660 IV. Zahtevna dela 1,37 95.410 V. Bolj zahtevna dela 1,55 107.945 VI. Zelo zahtevna dela 1,85 128.838 VII. Visoko zahtevna dela 2,10 146.248 VIII. Najbolj zahtevna dela 2,50 174.105 IX. Izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 208.926 Glede na to, da so v tej kolektivni pogodbi dogovorjeni plačilni razredi in tipična delovna mesta, v nadaljevanju navajamo tudi izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih in tipičnih delovnih mestih. Tipično delovno mesto TR KTR PR KPR IP v SIT Enostavna dela - čiščenje delavniških prostorov I. 1,00 1/1 1,05 74.349 - pranje vozil, mazanje, enostavna vzdrževalna dela, menjava pnevmatik, manipuliranje s tovorom I. 1,00 1/2 1,10 76.606 Manj zahtevna dela - manj zahtevna vzdrževalna dela nekvalificiranih delavcev II. 1,10 II/l 1,15 80.088 Srednje zahtevna dela - vodenje evidenc, vpisovanje podatkov III. 1,23 III/l 1,23 85.660 - vzdrževalna dela priučenih delavcev, blagajniška opravila, enostavnejša obračunska opravila III. 1,23 III/2 1,25 87.053 Zahtevna dela - vzdrževalna dela kvalificiranih delavcev, vodenje zahtevnejših evidenc, izdelava zahtevnejših obračunov IV. 1,37 IV/1 1,45 100.981 - upravljanje vozila do 6.500 kg skupne mase na domačih relacijah IV. 1,37 IV/2 1,85 128.838 - upravljanje vozila do 6.500 kg skupne mase na mednarodnih relacijah IV. 1,37 IV/3 1,92 133.713 - upravljanje vozila nad 6.500 kg skupne mase na domačih relacijah IV. 1,37 IV/4 2,00 139.284 Srednje zahtevna dela - upravljanje vozila nad 6.500 kg skupne mase na mednarodnih relacijah IV. 1,37 IV/5 2,10 146.248 Bolj zahtevna dela - disponentska dela, prometniki, vodenje saldakontov, tajniška opravila V. 1,55 V/l 1,75 121.874 Zelo zahtevna dela - vodenje manjšega zaključnega dela delovnega procesa (služba, referat) VI. 1,85 VI/1 1,90 132.320 - vodenje zaključnega dela delovnega procesa srednjega obsega (oddelek) VI. 1,85 VI/2 1,95 135.805 - vodenje zaključnega dela delovnega procesa večjega obsega (sektor) VI. 1,85 VI/3 2,00 139.284 Visoko zahtevna dela - strokovna opravila v okviru znanih ciljev in nalog VII. 2,10 VII/I 2,10 146.248 - strokovna opravila z manjšo stopnjo programiranosti dela VII. 2,10 VII/2 2,10 146.248 liiiq Izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti za kemično in gumar-0 E o sko industrijo Slovenije (Ur. list RS št. 9/98) in za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije (Ur. list RS št. 44/98) - avgust 2002 Izhodiščne bruto plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti - avgust 2002 (v SIT): Zahtev. $kup. Tarifni razred Relat. razmerje Nekovine I Kemija in gumarstvo 11 III i. enostavna dela 1,00 67.612 68.298 72.345 77.754 n. manj zahtevna dela 1,10 74.373 75.118 79.580 85.529 m. srednje zahtevna dela 1,23 83.163 83.995 88.984 95.637 IV. zahtevna dela 1,37 92.628 93.556 99.113 106.523 v. bolj zahtevna dela 1,55 104.799 105.848 112.135 120.519 VI. zelo zahtevna dela 1,85 125.082 126.335 133.838 143.845 VII. visoko zahtevna dela 2,10 141.985 143.407 151.925 163.283 VIII. najbolj zahtevna dela 2,50 169.030 170.723 180.683 194.385 _ IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 202.836 204.867 217.035 233.262 2' Regres za letni dopust - najmanj SIT _ - največ 70 % slovenske povprečje plače 125.805 161.750 125.805 161.750 ^ Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano - na delovni dan 690 690 - dnevnice v SIT: cela 3.500 3.500 polovična 1.750 1.750 — znižana 1.218 1.218 Jubilejne nagrade pri zadnjem delodajalcu v SIT: - za 10 let 67.612 68.289 72.345 11.154 - za 20 let 101.318 102.434 108.518 116.631 - za 30 let 135.224 136.578 144.690 155.508 ^Odpravnina ob upokojitvi najmanj SIT: 457.928 686.892 Solidarnostne pomoči: - smrt delavca 228.964 228.964 - ostalo - na predlog socialne službe ali sindikata 30 % 30 do 60 % pov. plače pov. plače ^Nadomestilo za ločeno življenje 91.586 91.586 Drugo - minimalna plača 101.611 101.611 - zajamčena plača 49.568 49.568 . - povprečna mesečna bruto plača za zadnje tri mesece 228.964 228.964 Pojasnila: 1. Regres za letni dopust: najmanj 125.805 SIT, največ 70% povprečne plače zaposlenih v RS (v maju 2002 znaša 231.072,00 SIT), kar znaša 161.750 SIT. 2. Povračila stroškov v zvezi z delom: Vir: KP, Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek. 3. Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov: - jubilejne nagrade: KPD, - odpravnina ob upokojitvi: KPD (osnova povprečna bruto plača v RS za pretekle tri mesece), - solidarnostne pomoči: osnova povprečna bruto plača v RS za pretekle tri mesece, - ločeno življenje: najmanj 40 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece. 4. Odpravnina: po KP za nekovine najmanj 2 plači, po KP za kemijo in gumarstvo 3 plače. Marjan Bari, sekretar Sindikat delavcev trgovine Slovenije Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Izhodiščne plače za trgovsko dejavnost - avgust 2002 Na osnovi Zakona o izvajanju dogovora o politiki plač 2002-2004 Ur. l. rs št. 59/02) in Dogovora o politiki plač (Ur. 1. RS št. 52/02) er 2. točke tarifne priloge h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine ' 'Ovenije (Ur. 1. RS št. 10/98) se izhodiščne plače v dejavnosti trgo-^lne (G) po posameznih tarifnih razredih za avgust 2002 povečajo za N2 % in znašajo: Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas I. enostavna dela 1,00 71.731 II. manj zahtevna dela 1,10 78.904 III. srednje zahtevna dela 1,23 88.229 IV. zahtevna dela 1,37 98.272 V. bolj zahtevna dela 1,55 111.183 Vi. zelo zahtevna dela 1,85 132.703 Vji. Vin. visoko zahtevna dela 2,10 150.636 najbolj zahtevna dela 2,50 179.328 IX. najbolj pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 215.194 tarifni Nzred Izhodiščna plača za gradbene dejavnosti Slovenije - avgust 2002 Skladno s 43. členom SKPgd (Ur. 1. RS št. 40/97, 54/00) in 1. toč. TP k SKPgd ter skladno s 47. čl. in TP KPGD (Ur. l.RS št. 7/98, 19/00) znaša izhodiščna plača (IP) glede na eskalacijo 4,2 % z avgustom 2002 (Ur. 1. RS št. 69/02): Tarifni razred Plačilni razred Opis Izhodiščna plača v SIT za polni Koeficient delovni čas I. 1 Enostavna dela 1,00 70.993 II. 2 Manj zahtevna dela 1,10 78.092 III. 3 Srednje zahtevna dela 1,23 87.321 IV. 4/1 Zahtevna dela 1 1,37 97.260 4/2 Zahtevna dela 2 1,46 103.650 V. 5/1 Bolj zahtevna dela 1 1,64 116.429 5/2 Bolj zahtevna dela 2 1,75 124.238 VI. 6/1 Zelo zahtevna dela 1 1,85 131.337 6/2 Zelo zahtevna dela 2 2,16 153.345 VII. 7/1 Visoko zahtevna dela 1 2,21 156.895 7/2 Visoko zahtevna dela 2 2,50 177.483 VIII. 8 Najbolj zahtevna dela 3,00 212.979 IX. 9 Izjemno zahtevna dela 3,50 248.476 Minimalna plača za avgust 2002 (Ur. 1. RS št. 69/02) in nadaljnje mesece znaša: SIT 101.611. Jernej Jeršan, sekretar SDGD Slovenije Pogovor s sekretarjem območne organizacije SKEI v Podravju Edijem Ozimičem Štiri vrednote sindikalnega delovanja: složnost, enotnost, odločnost in masovnost »V Podravju ima Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) svoje podružnice v 76 podjetjih in obratih, svoje člane ima v nekaj desetih manjših podjetjih tudi. Tako je območna organizacija SKEI s 7000 člani prisotna v več kot 100 podjetjih kovinske in elektroindustrije,« pravi sekretar območne organizacije SKEI v Podravju Edi Ozimič. Desetletje krize »Ko danes govorimo o položaju zaposlenih v kovinski in elektroindustriji in njihovem razpoloženju, moramo imeti pred očmi, daje bilo zadnje desetletje za podravske kovinarje izjemno hudo,« poudarja Ozimič. »Tam, Metalna, Elektrokovina, Hidromontaža in druga velika podjetja so po razpadu Sovjetske zveze in nekdanjegaju-goslovanskega tržišča čez noč izgubila večji del svojega tradicionalnega trga. Kako hudo je bilo podravskim kovinarjem v času tranzicije, ilustrira tudi podatek, da je bilo v zadnjem desetletju na našem območju največ stavk,« pravi Ozimič. »V glavnem so bile vse stavke »eksistenčne«. Delavci so stavkali preprosto zaradi tega, ker niso mogli več dostojno preživljati svojih družin in sebe.« V zadnjem času pa se stvari vendarle premikajo na bolje. »Zaradi velikega odrekanja delavcev in sposobnih menedžerjev so številna kovinska in elektroindustrij-ska podjetja na našem območju uspela najti tržne niše in posodobiti proizvodne programe, večina podjetij pa je uspela najti tudi nove trge za svoje izdelke. Večina jih izvaža na trge Evropske unije, zlasti v Nemčijo in Avstrijo, v Združene države Amerike in v vzhodnoevropske države. Podjetja z našega območja čedalje več izvažajo tudi v Rusijo, vendar je tam trg še zelo negotov. Enako velja za tržišča v Srbiji in Črni gori, kamor se naši podjetniki vračajo pred politiki.« Razvoj je še vedno šibka točka Čeprav se krivulja uspešnosti kovinske in elektroindustrije v Podravju vendarle vzpenja, pa je po Ozimičevih besedah njena najbolj šibka točka še vedno razvoj. »V večini podjetij še vedno ni prišlo do pravega razvoja, zlasti pa ni dovolj novih in tržno zanimivih programov in novih tehnologij. Nekatera podjetja so se s pomočjo države delno uspela modernizirati, večina podjetij pa je do sredstev za modernizacijo prišla na račun nizkih delavskih plač,« pravi Ozimič. »Delavci so se zavedali pomena prestrukturiranja in posodobitve proizvodnje, zato so v večini podjetij vrsto let pristajali na izplačevanje plač, ki so bile manjše od kolektivne pogodbe. Ob sklenitvi kolektivne pogodbe leta 1991 so bile plače v večini podjetij na našem območju v soglasju z delavci oziroma s sindikatom za 20 odstotkov nižje, nato pa se je zaostajanje za kolektivno pogodbo postopno zmanjševalo. Sele po petih ali šestih letih so delavci v kovinski in elektroindustriji na našem območju začeli prejemati stoodstotne plače po kolektivni pogodbi. Ker so imeli zelo nizke plače, so na ta način prispevali k obnovi in razvoju podjetij. Po drugi strani pa si je država prizadevala za ohranjanje delovnih mest, vendar za kadrovsko prestrukturiranje podjetij, kakor seje to takrat imenovalo, ni namenila dovolj sredstev. Zato je mogoče reči, da so kovinsko in elektroindustrijo na našem območju obnovili in prestrukturirali v glavnem zaposleni z lastnimi silami in s skromno pomočjo države.« Nerazumno varčevanje na račun delavcev »V nekaterih podjetjih so menedžerji pretirano varčevali na škodo delavcev, ki so jim v zameno za vsa odrekanja obljubljali lepšo prihodnost. Ko so se razmere izboljšale in bi lahko menedžerji delavcem vsaj delno poplačali njihov prispevek k sanaciji podjetja, pa sojih lastniki zamenjali. Zato so nekateri menedžerji iz teh časov še danes osovraženi med delavci.« Ozimič opozarja, da so domače banke pokazale malo razumevanja in zaupanja v naša kovinska podjetja. »Do kreditov za modernizacijo in prestrukturiranje so Edi Ozimič: V marsikaterem podjetju delo še vedno poteka v pogojih, ki so zdravju škodljivi. naša podjetja lažje prišla pri tujih kot domačih bankah.« V času tranzicije in privatizacije se je število zaposlenih kovinarjev na območju Podravja zmanjšalo za polovico, zdaj pa ponovno postopno narašča. »Zal pa delodajalci v zadnjem času delavce zaposlujejo praktično samo še za določen čas, kar za sindikat in delavce ni sprejemljivo. V podjetjih je v povprečju že več kot 30 odstotkov delavcev zaposlenih za določen čas. Očitno gre za zlorabo tega instituta po še veljavnem zakonu, zato bi pristojni v državi morali ukrepati.« »Zdaj, ko seje panoga izvila iz najhujše krize in podjetja pozitivno poslujejo, pa bi morali to pri plačah občutiti tudi delavci,« pravi Ozimič. »Končno je prišel čas, da lahko tudi kovinarji terjajo pošteno plačilo za pošteno delo. Tudi delavci v kovinski in elektroindustriji imajo pravico do ustrezne cene dela in sprejemljivih plač, s katerimi bodo lahko dostojno preživljali sebe in svoje družine.« »Poseben problem je to, da prejemajo zaposleni od prvega do četrtega tarifnega razreda enake, to je minimalne plače. Posledica tega je uravnilovka, saj prejemajo enake plače starejši in mlajši ter bolj in manj usposobljeni delavci. Problem je tudi v tem, da vsi delodajalci plač ne izplačujejo redno do 18. v mesecu.« »Z izplačevanjem regresa za malico nimajo problemov delavci v nobenem podjetju. V nekaterih podjetjih pa imajo probleme s povračilom stroškov za prevoz na delo in z dela, zlasti glede relacij, ki jih delodajalec upošteva. Delodajalci marsikdaj poskušajo prav dlakocepsko varčevati pri vseh izplačilih delavcem.« Ozimič opozarja tudi, da nekateri delodajalci na nenavaden način pišejo plačilne liste. Na njih jim regres za malico in povračilo stroškov prevoza prikazujejo kot sestavni del plače. »Še slabši pa so tisti delodajalci, ki delavcem sploh ne izstavljajo plačilnih listov. Nekaj takšnih primerov smo že odstopili inšpektorjem za delo. Menimo, da bi morali imeti enoten in tipiziran plačilni list za vso Slovenijo. Najbolje bi bilo, če bi obstajal kar enoten obrazec.« Pri izplačevanju solidarnostnih pomoči v 90 odstotkih podjetijv preteklosti kovinarji v Podravju niso imeli težav, v 10 odstotkih pa sojih imeli. »V nekaterih primerih so morali delavci solidarnostne pomoči celo iztožiti. Ali ni to žalostno? Kolektivna pogodba bi morala biti tu čim bolj natančna, da ne bi prihajalo do različnih tolmačenj med delavci in delodajalci. So se pogoji dela že izboljšali? »Žal še ne dovolj!« poudarja Ozimič. »Zaradi težkih pogojev dela na našem območju še vedno narašča število delovnih invalidov, ki pa jim je zelo težko zagotoviti delo. Marsikje delo Še vedno poteka v pogojih, ki so zdravju škodljivi. Problem je tudi, da za zdrave delavce obstajajo merila pri delu, za invalidne pa ne. Tako nekateri delodajalci od invalidov pričakujejo, da bodo delali tako kot zdravi. Upam, se bodo pogoji dela izboljšali z doslednim uresničevanjem novega zakona o zdravju in varstvu pri delu. Nekaj pozitivnih premikov je ta zakon že prinesel, v sindikatih pa si moramo prizadevati, da jih bo še več.« Ozimič je prepričan, da so Časi, ko so se bili kovinarji zaradi ohranitve podjetij pripravljeni marsičemu odpovedati, rnimO' »Včasih so delavci v naši panogi v prvi vrsti razmišljali o ohra- Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva v Splošni bolnišnici Maribor pomaga članom “Zaposleni v zdravstvu se vsak dan srečujemo z ljudmi, ki doživljajo težke življenjske preizkušnje. Velikokrat ne moremo ostati nepri-zadeti, zatajim po svojih močeh polagamo in svetujemo, s čimer pokušamo ublažiti njihove težave. Vgodi pa se tudi, da so pomoči posebni naši sodelavci in člani naše-Sa sindikata. V takšnih primerih jim v sindikatu bolnišnice skušamo polagati, saj del članarine namenjajo za solidarnostno pomoč našim elanom,” pravi predsednica sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v Splošni bolnišnici Maribor krinka Auguštiner. “Tako smo v letošnjem letu v skupni akciji s Sindikatom zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, vodstvom bol-Jdšnice in gospodom Miranom “očkarjem usposobili odpisan računalnik in priskrbeli drugo raču-fjniško opremo, ki^smo jo poklo-ndi članici Darinki Štandeker. Po ježki bolezni je zaživela novo živ-[jenje. Smisel je našla v pisanju, preko katerega drugim sporoča svoje udčutke in jih spodbuja, da se veselijo vsakega novega dneva.” Na pobudo sindikalne zaupnice Nrnone Križ iz oddelka za pljuč-ne bolezni je sindikat bolnišnice v spomladanskih mesecih začel ak-%> pomoči članici Lidiji Jerič Ke-'Š. Zaradi zapletov ob rojstvu je jjjen sin dobil hude možganske poškodbe, ki so pustile posledice. Dominik Kristjan, kije sedaj star pet dttvi podjetij in delovnih mest, da-pa stopa v ospredje vprašajo plač. Pri plačah smo v naši pa-Jl°gi v preteklosti precej zaosta-,> kar bo težko hitro nadoknadi-j Zato je bila letošnja opozoril-1)8 stavka, ki jo je letos organizi-ral SKEI, zelo potrebna. Prispetja je k temu, da so se stvari tu-111 na področju plač začele postop-110 spreminjati na bolje.« klavcem ne bo nihče poklonil »Na našem območju je bila ()Pozorilna stavka pripravljena in /'Vedena zelo dobro,« poudarja ztmič. Delavci so spoznali, da jtatn delodajalci ne bodo nič po-. 'onili, temveč si bomo morali vse ''-boriti sami. In ravno zaradi te- spoznanja smo bili v borbi za . jsničitev stavkovnih zahtev od-'C|ii in enotni. Zato smo kovinarji a čelu s SKEI dosegli cilje, ki let, je hudo telesno in duševno prizadet. “Starša s pomočjo strokovnjakov skušata narediti vse, kar bi pripomoglo k njegovemu razvoju. Vse svoje življenje sta prilagodila Dominiku Kristjanu. Mama, medicinska sestra na oddelku za pljučne bolezni naše bolnišnice, dela le popolne in ponoči, oče, zaposlen v Tovarni dušika Ruše, pa dela dopoldne. Zaradi nege sta veliko v bolniškem staležu in s plačama komaj zmoreta pokriti vse stroške. Dominik Kristjan pa je vesel in velik fantek, ki ga ne morejo več prenašati. Nujno je potreboval voziček in prilagojen avtomobilski sedež,” pojasnjuje Auguštinerjeva. “Zato smo se v sindikatu odločili, da bomo družini pomagali z nakupom avtomobilskega sedeža. Pri tem nam je pomagala območna organizacija Rdečega križa Maribor. V mesecu juliju sva z njenim sekretarjem Alojzom Kovačičem obiskala družino in jim poklonila avtomobilski sedež, ki bo Dominiku Kristjanu omogočil varno vožnjo do zdravnikov, fizioterapevtov, logopedov in drugih.” Starša sta pomoči zelo vesela, še zlasti, ker so zgledu sindikata sledili tudi drugi sodelavci, občina, Karitas, župnijska skupnost. "Tako je tudi prav,” pravi Auguštinerjeva. “Družina bo potrebovala še veliko sredstev, saj je hiša še nedograjena, kupiti pa bo treba tudi dvigalo smo sijih zadali.« Ozimič pričakuje, da se bodo v SKEI tudi v bodoče tako učinkovito borili za pravice delavcev in višje plače. »Tudi med kovinarji so še delavci, ki bi samo opozarjali na problem nizkih plač, sami pa za spremembo razmer ne bi nič storili,« pravi. »Delavce moramo prepričati, da si lahko več izborimo samo z lastnimi močmi. Vsi delavci in člani SKEI bi se morali zavedati, da bomo uspešni samo, če bodo našo borbo krasile štiri sindikalne vrednote: složnost, enotnost, odločnost in masovnost. Tako je v sindikalnem gibanju povsod po svetu,« poudarja dolgoletni zaupnik in funkcionar SKEI Edi Ozimič, ki se bo jeseni poslovil od profesionalnega dela v območni organizaciji SKEI v Podravju, ker je izpolnil pogoje za upokojitev. Sindikat Splošne bolnišnice Maribor je malemu Dominiku podaril prilagojen avtomobilski sedež, ki sta ga družini izročila predsednica Darinka Auguštiner (druga z leve) in sekretar RK v Mariboru Alojz Kovačič (prvi z leve). in številne pripomočke, ki bodo pomagali pri razvoju otroka. Vendar starša nista obupala. Pomagajo jim stari starši in sedaj tudi drugi, ki to želijo. Hvaležni so za vsak prispevek in kot pravi mama Lidija: “Veliko smo pretrpeli, a za vsak Dominikov nasmeh je bilo to vredno.” Prešernega otrokovega nasmeha sta bila deležna tudi Darinka Auguštiner in Alojz Kovačič, ko sta mu izročila prilagojen avtomobilski sedež. Njuni plemeniti gesti so mnogi že sledili, mnogi pa ji zagotovo še bodo. T. K. Sindikat gostinstva in turizma Slovenije Izhodiščne plače po kolektivni pogodbi dejavnosti za avgust 2002 Tarifni razred Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas I. Enostavna dela 1.00 74.866 SIT II. Manj zahtevna dela 1.10 82.353 SIT 111. Srednje zahtevna dela 1.23 92.085 SIT IV. Zahtevna dela 1.37 102.566 SIT V. Bolj zahtevna dela 1.55 116.042 SIT VI. Zelo zahtevna dela 1.85 138.502 SIT VII. Visoko zahtevna ela 2.10 157.219 SIT Vlil. Najbolj zahtevna dela 2.50 187.165 SIT IX. Izjemno zahtevna dela 3.00 224.589 SIT Jubilejne nagrade (61. člen); - 10 let delovne dobe - 20 let delovne dobe - 30 let delovne dobe Solidarnostne pomoči (63. člen): - smrt delavca - najmanj - smrt ožjega družinskega člana - nastanek težje invalidnosti (11. stopnje) - ostalo (daljša bolezen, elementarne nesreče) 74.866 SIT 112.299 SIT 149.732 SIT 229.684 SIT 137.810 SIT 137.810 SIT 68.905 SIT Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi (70. člen), najmanj 34.453 SIT. “Vrag naj me pocitra, če bom Sel še kdaj na dopust!" je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzkliknil rezkar Vili. “Hvala bogu, da sem zopet v službi! ” "Vili, kaj si ti nor?" je začudeno povprašal skladiščnik Rudi. “Ali ni bolje doma ali v kakšnem turističnem kraju počivati, kot v službi delati?” "Kdo pa pravi, da sem v času dopusta počival? ” je nejevoljno odvrnil Vili. “Kaj pa si počel?" je zanimalo Rudija. “Le kaj bi počel,” je togotno dejal Vili. “Garal sem kot črna živina!” “Ne razumem," je dejal Rudi. “Saj si venomer govoril, da boš letos dopust preživel doma na kavču pred televizijo s časopisom in pivom v ro- lado in opravljati druga ženska dela, ker je bila na televiziji vsak večer na sporedu kakšna zanimiva ljubezenska nadaljevanka, ki je moje šefice niso smele zamuditi. Teh babjih del preprosto ne prenesem!" “Vili, kaj pa bi se zgodilo, če bi se svojim šeficam uprl?" je zanimalo Toneta. “Ne govori! Toliko jezikove župe, kolikor bi jo skuhale moje šefice, ne bi mogli pojesti mi vsi skupaj, kako bi jo šele sam!" je vzkliknil Vili. “Sicer pa, fantje, ali nimate doma podobnih šefic tudi vi?” Nekaj časa smo vsi molčali in gledali v tla. Nato pa je Tone počasi dejal: “Jaz nimam kaj skrivati, saj mojo ta staro vsi poznate, kakšen tiran je. Odkrito povem, da raje vse naredim, kar mi reče, kot da bi jo poslušal!" ki!” “Ej, fantje, to so bile le pobožne želje," je vzdihnil Vili. “Pa menda ja nisi bil tako kot lani zopet na dopustu pri sorodnikih na kmetih, kjer si ves dopust garal na njivah za ozimnico?" je zanimalo Toneta. “Letos sem dopust preživel še slabše," je odvrnil Vili. “Najprej sem prepleskal stanovanje, nato sem obnovil pod v dnevni sobi, za nameček pa sem še tašči zgradil novo garažo. Ob večerih, ko bi lahko zavil s prijatelji v bife, pa sem moral pomagati pri vlaganju kompotov, marmelade in kislih kumaric. Povem vam, da je bilo za znoret! ” “Ah, Vili, to pa ni tako hudo," je Rudi zamahnil z roko. “Doma ni težko delati, ker je človek sam svoj šef in dela, kar hoče, kadar hoče in kolikor hoče!” “Ej, moj Rudi!" se je kislo zasmejal Vili. “Če bi bil jaz doma sam svoj šef, bi letos ves dopust preležal na kavču pred televizijo s časopisom in pivom v roki. Ne nazadnje si to tudi zaslužim, saj sem vse leto v tovarni pošteno garal." “Pa menda ja ne boš rekel, da imaš ti tudi doma šefa?" se je zarežal Rudi in pomežiknil. “Doma zares nimam šefa, ker sem pravnoformalno jaz šef!" je s potrtim glasom dejal Vili. “Zato pa imam doma polno hišo šefic: ženo, hčerko, taščo in bog si ga vedi katero še! Ena je bolj zahtevna od druge. Moj šef v tovarni je pravi angelček proti njim.” "Strašno!" je prestrašeno vzkliknil Rudi. “Pa ja ne boš rekel, da so te tvoje šefice prisilile, da si ves dopust delal? ” “Kdo pa ?! ” je potrto odvrnil Vili. “Žena me je prisilila, da sem prebelil stanovanje, češ da se nam zaradi nekaj pack na stenah posmehujejo že vsi sosedi in prijatelji. Hčerka je vztrajala, naj zamenjam parket v dnevni sobi, češ da na domačih zabavah, ki jih prireja za svoje prijateljice in prijatelje, ne morejo plesati, ker pod preveč škripa. Tašča pa me je določila, da ji zgradim garažo za njen novi avto, ker sem menda njen najljubši zet. Vendar pa sem se s tem še nekako sprijaznil, saj sem navajen ves dan opravljati težaška delu. Najhuje mi je bilo ob večerih mešati marme- “Tvoja ta stara je zlata proti moji tašči," je zamahnil z roko strugar Lojze. “Kar naprej si zmišljuje, da ji nekaj manjka, samo da me sekira. V času dopusta sem jo moral trinajstkrat peljati k različnim zdravnikom, pa menda nihče ni prav ugotovil, kaj ji manjka. Kljub temu pa je tašča pri naši hiši zakon: kar si zmisli, moram jaz narediti, drugače je žena užaljena in je ogenj v strehi.” “Ali kdo ve, kaj je to: ponoči plava, podnevi laja? Ha, ha, ha," se je zakrohotal Tone. “To je taščina proteza!" “Menipa pije kri hči,” je dejal Rudi. “Kar naprej sitnari za denar. Nikoli ji ni dovolj, četudi bi ji dal za njene obleke in kozmetiko celo plačo. Če jo kdaj opozorim, da bi morala biti bolj varčna, pa obe z ženo planita nadme, češ da nisem sodoben in da ne razumem ženskih problemov. Tako sta mi že razrahljali živce, da doma komaj še upam kaj reči. Raje sem tiho, pa naj delata, kar hočeta, samo da je mir v hiši! ” "Vili ima kar prav," je dejal Tone. “Moški smo velikokrat bolj svobodni v službi kot doma. Na srečo si lahko vsaj v službi malce odpočijemo od naših domačih šefic. Hvala bogu, da je čas dopustov za nami.” Kdo ve, koliko časa bi še tako klepetali, če ne bi iz kuhinje v menzo privihrala kuharica Špela brez sklede za repete. “Fantje, podvizajte se! Danes ne bo repeteja, ker se mi zelo mudi!" “Kam pa greš?" je zanimalo Rudija. “Z direktorjevo ženo in hčerko grem na kavico!" je dejala. “Z direktorjevo ženo in hčerko? " smo povprašali vsi v en glas. “Zakaj pa ? ” “Ah, nič, nič. Samo nekaj receptov ji bom dala za taščino osemdesetletnico, ki jo bodo pripravili prihodnji teden,” je dejala Špehi. “V zahvalo za to pa bosta direktorjeva žena in hčerka našega direktorja ljubeznivo prepričale, naj vsem zaposlenim za pet odstotkov dvigne plače in poveča regres za malico. Če bi kdo med vami rad še kaj uredil za službo, naj mi kar napiše na listek in pusti na polici v kuhinji. Z direktorjevo ženo in hčerko bom vse uredila." “Naj me koklja brcne!” je vzkliknil Vili. “Konec koncev pa morda niti ni tako slabo, da ima vsak šef nad sabo še šefice! ” r ^ Iz dnevnika delavca Jožeta Prave šefice Prestara za poroko Potem ko sta deset let hodila, je dekle reklo fantu: »Zadnji čas je, da se poročiva in si ustvariva družino!« »Le kdo naju bo hotel vzeti, ko sva pa že toliko stara?« Marelica »Sosed, vaša marelica prekrasno cveti! Kako pa kaj rodi?« »Odvisno od tega, kako vi pazite na svoje otroke!« Predsednik in hudič »Zakaj so delničarji za direktorico naše tovarne nastavili žensko?« »Pregovor pravi: kjer hudič ne more nič narediti, tja pošlje žensko!« Čudovita predstava »Dragi, kateri del gledališke predstave ti je bil najbolj všeč?« »Tisti del, ko ti je nadzornik rekel, naj končno že enkrat utihneš!« Znanstvena fantastika »Ali imate knjigo Molčeča ženska?« »Oddelek za znanstveno fantastiko je v drugem nadstropju!« Idealen moški »Ali zares v«1 ženske iščejo idealnega moškega?« »Zagotovo, vendar šele po poroki!« Sosed »Ali si se že poročila s sosedom?« »Ne, noče se vezati! Vendar pa že živiva skupaj!« »Kako ti je to uspelo?« »Pojasnila sem mu, da bova oba veliko privarčevala, če bova živela v enem stanovanju, uporabljala eno kopalnico in spala v isti postelji!« Točna ugotovitev »Mama, koliko let pa je tvoja sodelavka Mojca Že poročena z gospodom Tonetom?« »Sinko, kako pa si sploh ugotovil, da je poročena z njim ? »Ker on kriči na iste otroke kot ona!« Radovednost »Moj ljubi je strašno radoveden.« »Kaj pa ga najbolj zanima?« »Kaj počne njegova žena. kadar sva skupaj!* Odvetniške Huda napaka Mlad odvetnik pride k svojemu upokojenemu očrtu, ki mu je zapustil prijetno pisarno in klientelo-Ves vesel mu pove, da je uspel končati primer, se je vlekel že desetletje. Oče nad vestjo ni bil navdušen. »Naredil si hudo napako, saj smo od tega primera leta in lc,a udobno živeli.« Odvetnik se je precej namučil, da je prišel do kart za Pavarottijev koncert. Ko se je usedel na svoj sedež, ga radovedno soseda vprašata, zakaj je sedež poleg njega prosi- »Oh, moja žena ni utegnila priti.« »In zakaj karte niste dali komu od sorodn1' kov?« »Žal so vsi na ženinem pogrebu.« Sindikalno srečanje v Negovi Predkongresne naloge bo lažje uresničiti v tovariškem razpoloženju Območna organizacija ZSSS v Pomurju je tako kot vsako leto tudi letos v času mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni organizirala srečanje sindikalnih zaupnikov in funkcionarjev iz vse Slovenije. Udeleženci so se po °gledu sejma zbrali pri lovskem domu v Nego-vj. kjer jih je pozdravil sekretar območne organizacije Danilo Šipoš. Izrazil je veselje, daje na srečanje prišlo toliko udeležencev in daje med njimi veliko novih obrazov. Spomnil je tudi na naloge pred kongresi sindikatov in zveze, ki jih bodo sindikalisti zmogli lažje, če bo med njimi vladalo pravo tovariško vzdušje. Organizatorji srečanja so tudi letos uporabi-1 enako zvito taktiko kot običajno. Gostom so namreč pred tradicionalno nogometno tekmo P°nudili zvrhan krožnik bograča in ogromen kos Prave prleške gibanice. Ker so po domačih dob-[ntah, ki sta jih več kot odlično pripravili kuharici Mimica Prajndl in Lojzka Kavčič, z vetjem segli tudi sindikalisti z območij, sta nekoliko kasneje po nogometnem igrišču v Ivajn-cih enako težko tekali obe ekipi. pbe elrrp/ sta bili »rdeči«, zato se marsikdaj ni na-'dnčno videlo, kdo igra proti komu. ?■■!> -T f '--V - ■ vi A. ■ r ^ Odločilni gol je zabil Semolič. Tekma se je začela z ofenzivo Zveze, ki je že v sredini prvega polčasa vodila s 4:1. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je bilo na začetku na igrišču kar nekaj zmede, saj so bili igralci Zveze v rdečih dresih, igralci območij pa v rdeče-belih. Zato ni čudno, daje nekdo od gledalcev vzkliknil: »Presneto, tukaj so sami rdeči, zato se ne ve natančno, kdo igra proti komu!« Počasi pa je ekipa območij vendarle uredila svoje vrste in krenila v odločno protiofenzivo. Prvi polčas je s 4:3 pripadel ekipi Zveze, drugi pa ekipi območij, ki je najprej izenačila, nato pa celo povedla z golom razlike. Tik pred koncem so igralci Zveze strnili svoje vrste in izenačili na 7:7. V ekipi Zveze so se najbolj izkazali Muršič, Utroša, Semolič, Vedlin, Hribar, Lorenčak, Ferčec in Bari. V ekipi območij pa sta izstopala Andrej Novak iz Arconta in Ivan Krpan iz lendavske Nafte, ki sta potem, ko je tekmecem zmanjkovalo kondicije, čedalje bolj gospodarila na igrišču. Izkazali so se tudi Jože I\irkl iz Mure, Ladi Kaluža in Forto Turk iz Celja ter Lojze Raško iz Koroške. V vratih območja je bil odličen Jože Murko, čeprav je nastopil bos (v podravski območni organizaciji ZSSS menda nimajo več dovolj sredstev niti za copate, zato bodo kmalu vsi bosi in goli). Za dobro razpoloženje med gledalci je najbolj poskrbel Franc Klcpej iz območne organizacije ZSSS v Celju. Smeh je povzročal, ker žoge največkrat sploh ni zadel. Ker pa je zavzeto tekal po igrišču, je žoga nekajkrat po nesreči zadela njega in se odbila na pravo mesto. Klepej, ki so mu sodelavci v šali dali vzdevek »Nadučitelj«, seje izkazal tudi v ferpleju, saj je vratarju Marjanu Barlu četital, ker mu ni uspel dati gola. Z igro so bili zadovoljni tudi gledalci, saj so videli veliko atraktivnih golov, tekma pa je potekala v pravem športnem in prijateljskem duhu. Na družabnem srečanju v Negovi so se zainteresirani preizkusili še v pikadu in streljanju s fračo. Za živo glasbo in dobro razpoloženje pa je poskrbel znan pomurski glasbenik Damir Jošar, kije tudi sam sindikalist in veliko nastopa na sindikalnih srečanjih v Pomurju in na Štajerskem. Na srečanje je letos prišlo več udeležencev kot lani. Gostitelj Danilo Šipoš je bil z udeležbo zelo zadovoljen. S tekmo in neodločenim rezultatom so bili zadovoljni tudi gledalci. MADRID. ŠP. KLUB SEVERNI JELEN Nova Delavska enotnost POKR. V SV. FRANCIJI, ARGONNE ZNESEK NA KATEREGA SE GLASI BANKOVEC KRATEK, REZEK GLAS HLEBNIKOV VELIMIR PREBIVALKA GRČIJE VEZNIK LATINSKO REKLO: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU IZGOVARJANJE GLA- TOVARNA SU »I« NA- CINKA MESTO »E« SRBSKI REŽISER. JOVANOVIČ VOTVORBAH BAD- MINTON ZVEZDA V ŠKORPIJONU FILMSKA NAGRADA PERZIJSKI KRAU GR. MATI BOGOV UGANKAR KORENT NIKO KURET BOGASTVO GOZDOV PUŠČAVSKI RIS REKLO (MNOZ.) MODEREN PLES AKONTACIJA SKUPINA ODPO- SLANCEV PRISTA- NIŠKA NAPRAVA NORV. PESNIK IN SLOVNIČAR ZAČETNICA ALKOHOLNA PIJAČA KRILO RIMSKE KONJENICE POGINULA ŽIVAL GORAZD NOVŠEK AJDOVSKA DEKLICA ZAPOVRST. ČRKI RAZBRZDANO VESELJAČENJE POŠKODBA (ZASTAR.) ŠNOPS FIGURA PRI UM. DRSANJU IT. FILM. IGRALKA MAGNANI SLAVKO OSTERC VODNI PADEC AM. FILM. IGRALKA (DEBORAH) KLICA ŠTEFAN ŽIVEC KOROŠEC (ZASTAR.) VRTNA ZDRAV. ---------- RASTLINA ORGAN VIDA POSUŠENI LISTI KASIJE GORA V TESALIJI (IZ ČRK: SOSA) NIKELJ GRŠKA ČRKA OZKO IN DOLGO PODROČJE GOROVJE V ITALIJI DIVJA MAČKA AJANT (IZ ČRK: JASA) JAPONSKI DENAR GEŠKO IME ZA GRČIJO GRŠKA BOGINJA ZMAGE NORV. PISATELJ DUUN UNESEK OS. ZAIMEK TROPSKA KULTUR. RASTLINA KOREOGRAF MLAKAR ORANŽADA NERONOV VZGOJITEU MESTECE V TIBETU IVAN TAVČAR IVAN LEVAR LETNI POSEG GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 29 (S. 9. 2002): 1:........................................... 2:........................................... 3:........................................... 4:........................................... Gesla iz danaSnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži[e in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikate'' Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrad*1 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčne številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka* 16. septembra 2002. Pravilna rešitev gesel iz 27. številke Nove Delavske enotnosti: 1. 00' HINJ. 2. IDILIKA, 3. PRIJETNA SVEŽINA, 4. JEZERO, 5. DOPUST. Nagrade 5000 tolarjev prejme Andrej Eržen, Pod gozdom 6, 4201 Zgornja Besnica- J