Stev. 44 V Trm, v pttek, 14. Vetruatfa 1913 le?n!k TVM Htr'i vsek c?«n tlVfl, tudi ch ned«ljah ' • praznik'h. — l'frdnlitio: ulic« IV. Fr*n?fika A 5'f kep 10. t. nadstr. D >pl«l rr rt foStij« o irpfriiivn. — Nr runkirtna pisma «e ne pre> ]-r a:n. rnknp'sl sc* ne vra?*'«. - Irdaiatelj in odgo- crni u ednifc Vtilm Cod'ra. - LastnU to i«orc j lista „Edinost«". - Tisk ti« ffrrre ! d'nost. - 1»lef(-n u.eilnlsUa »n urvav« 5Uy. 11-57. — K;roinina srcia: va celo leto tO K, pol leta K, tri meieee |f K — ia nidelj»Ko izdajo za cel" leio 12 K, pol leta 6 k. Portn'k«r mm no '0 vin ; »snubce, zalmlj p< slan'c?. vab'la njU-ii d-ratnm zavodov mm i« 50 v.: oglasi v tek nt I ata do S vrst 20 K. vuka nadaljna vrati 3 K. Mil t Of1a*i po 8 vin. beseda, aimani pa 80 vin. Og'a»e »pre,«ma n-Bcratni odd.'leU fcdinostl. Narofn-na in rek .micije se po.;|j»|o Izključno upravi lrEd nosti". Uprava in infl.ram' odJetek te ne tia.ala v ulici sv. Pranči.kn A*. /u. — Poitn .tiran. raiun itt.ui Prerclrje med Slovenci In avstrijskimi NetncL \VHsoitovo odpotovanje r Ameriko. I zmagovalce In ki sedaj ovzročajo nasprotstva. Skoda »Ml a m i j tmu c » - • n ^ , i PARIZ. 13. feb. Predsednik VVilson je določil 16. t. ,da ni izrecno povedala, kdo so ti tirinienci? Srbija iS^SJii. 1l°.r.ma !Z.nerT,a: ^ DuTr a m. za svoje odpotpvanje. Vkrca! se bo v Brestu, name- nc - saj Je ona. ako smemo (ako rečk prva se br/o'rvl'a: Amerikanski misiji se ie posrečilo zasedaj u ti Sati snor med Slovenci in avstrijskimi Nemci na KcoSVem. Tekom prve noiovice januarja je nastala velika zlovolja med koroškim prebivalstvom in jugoslo-sk:m odborom zaradi volaške zasedbe. Del ozemlia so glede demarkacl!«ke črte. 22. januarja ste se komis!'l razšli ne da bi bili sklenili kaj. Pričakovati je bilo nosili sporov. Tedaj ie amerikanski podpolkovnik German Mi- njen naravnost v Washington. sprožila puško za stvar zaveznikov in je - vzlic vsem res vabljivim vaba?? od strani nasprotnikov — vrtrajrla Oriando se vrača Iz Pariza. j .zvesto na njihovi strani, da je svet strmel na njenem PARIZ, 12. feb. Italijanski ministrski predsednik Or- iunaStvu in njeni — moralnosti. K pripomb »Tribune«, , , ___________ ________ . lando odpotuje jutri, v četrtek iz Pariza in žn'im odi- naperjene proti VVllscnu češ, da bi mu mogel slediti Jugoslovani Izpraznili. V očigled odoornosti nemškega I deta Salandra in Barzilai. Ni Se gotovo, ali odide tudi prej ali slej nasprotnik njegovih ideologij. bi mogli nvi prebivalstva so se Jugoslovani odločili za porajanja za zakladni minister Strlnglier. Minister zunanjih stvart pripomniti, da sq kaj takega more zgoditi tudi Pa$kh», premirje. Ifi. januarja ste se jugoslovanska in avstrij- Sounino ostane, vsaj za sedaj, v Parizu. a'i Orlandu ali Sonninu. In vendar se »Tribuna« raduje skonemška komisi'a sešli v Gradcu, da se sporazumete , , . , , , „,„ na njunem vedenju. Ce bi hoteli komu odrekati mandat .......----- ..... Žensko odposlanstvo pri Wllsonn. ra(Ji možnosti, kl jih utcjlllc princsti b(Kjo&>ost, potcttl PARIZ, 12. feb. Mednarodna zveza za žensko volilno sc nikdar nc mogel skleniti nikak dogovor. Odrekati i pravico je itnela včeraj veliko zborovanje, na katerem bi tudi Orlandu pooblastilo, da sklepa v imenu Italije, les. ki se je nahajal na čelu neke amerikanske misije' se je sprejela resolucija, v kateri se zahteva, da naj mi-, 7. zaključnim odstavkom, kjer govori »Tribuna« o v Gradcu predlagal obema strankama, da bi se nJemu- rovna konferenca uradno prizna žensko komisijo. ki bi Italiji in njenih zahtevah ~ soglasamo popolnoma. Itar-prenustila v rešitev vsa sporna stvar, ped pogojem-, da jo tvorile odposlanke, določene po dotičnih vladah. Ka- lija, njena zemlja in njen narod naj bodo zavarovani na se obe strnili zavežete, da sprejemate dotle}, dokler se kor poročajo listi, je odposlanstvo, izvoljeno na zborova- Vse strani. Tudi italijanska narodnost na vsem vzhodne izreče končna odme'itev, n'egovo rešitev. Obe s*rrn-l nju. izročilo to resolucijo WiJsonu, ki ie izjavil, da jo liem obrežju Jadrana naj dobi vsa jamstva za svoboden ki ste Sprejeli ta predloe In komisija polkovnika Mile-1 predloži konferenci ta da jo bo tudi podpiral. \V.kon da razvoji Sai odgovarja to narodnostnemu načelu, pravici sa le deloma z avtomobilom, deloma z gorskimi sanmi; je mnenja, da naj bi komisija prouč'la mednarodna žen- samoodločbe, idejam — \Vilsona, ki pa hoče, da 9« ta obšla vse sporno ozeml'e, ne da bi bila prei obvesti'a ska vprašanja. Komisija stopi v stik z odposlankami, načela udejstVijo za vse in na vse strani. »Tribuna« trdi . ne oblasti ne prebivalstva. Storila je vse, da bi določila Omejitveno črto na podlagi vol'e prebivalstva. Una se da bo mogoče obrzdati šovenske agitacije, ki so i;h Izvali majhni jugoslovanski nesnravljivi krogi. — Ob'av-(fomo to brzojavko, da pokažemo, kako se ttidi za navidezno čisto nepristranskim nemškim poročilom vendarle vedno skriva ostro strupeno želo, naperjeno proti Jugoslovanom. Trgovina z Romansko. Srbijo In Čeltoslovaškft svobodna. RIM. 13. feb. »Epoca« javlja: Ministrstvo za Industrijo je brzojavno obvestilo trgovinske zbornice v kraljestvu. da se je odpravila blokada Romunske, Srbi'e in eehoslovaškega ozeml'a, nekvarno za prepoved zopet-nega Izvoza v Nemčvo ali v ostale dole Avstro-Ogrs' e. V kratkem se dovoli vzpostavitev prometa z drugimi ozemlji. Vlada nemške republike. \VETMAR, J3. feb. Takoj ko se je predsednik republike Ebert vrnil v velikovojvodski dvorec, predsjednikovo nastanlšče, je poklical k sebi Sclieidemana In ga Imenoval za ministrskega predsednika. Nato se je vršilo posvetovan'e z načelniki večinskih strank glede Imenovanja rtadali'nlh ministrov in se poroča, da bo vlada sestavljena takole: Scheidemann ministrsko predsednl-štvo. narodni demokrat Preuss podpredsedništvo ht no-tran'e stvari, večinski soc. demokrat Noske brambo, večln»kl soc. demokrat Bauer javna dela, pristaš cenama Herold prehrano, narodni demokrat Peterson državni zaklad, pristaš centruma Gisftert pošto. nar. demokrat SchHfer finance, več. sot. demokrat Wlssel javno gospodarstvo, več. soc. demokrat Landsberg pravosodje. grof Brockdorff-Rantzau zunanje stvari, več. soc, demokrat David in pristaš centruma Erzberger. ministra brez listnice. izvoljenimi po zavezniških kongres:h sirfragctek. f—* Mirovni konferenca. Vrhovni vojni svet. ^ PARIZ. 13. feb. (Uradno.) V navzočnosti predsednika Zedin'en'h držav se je vrhovni vojni svet sešel včeraj •JoiKrldne k seji, ki je tra'ala od 11. don. do 1'30 ponol-dini in se je Dotem nadaljevala od 3 do 5'30 popok'ne. Dlnčili so se pogoji za pcdal'Šan'e premirja z Nemčijo. Prihodima seja bo danes popoldne ob 3. PARIZ, 13. feb. (Štefani.)^Vrhovni vojnj. j.vfil ie Jmel včeraj dve seli, eno ddpoldn^rttrn^"fjap7)ldne. Obema k prisostvoval predsednik W4ison. Italija je bila poleg Orlanda.T^nnlha in Cresp^a zastopana s'e po generalu Dfaztt In Cavalleru. V dopoldanski seli se je pročitalo poročilo med>zavozniškega vojaškega odbora o številnih primerih, da Nemčija ni izpolnila premirnih določeb. Nato se je vršila razprava za določitev vidikov in po-Kojev za podaljšanje premirja z Nemčijo, ki zapade 17. t m. Namen medzavezniškega sveta je. da se ustvari Navz:tr:t a nn trJrovr.o n -kongrese.— Rimska »Trltuna^ je objavila v svojem Izdan'u od 12 t m. zaniiniva izvajanja — seveda s svojega stališča — razpoloženja pri podajanjih na mirovni koniterencl. Ni treba — tako začenja — da smo skrajno pesUn'sl! čni, ampak zadošča, da smo togičrn v izvajao,:u zaključkov, da moremo predvidevati, da na kongresu v Parizu ne pride zlahka do deHnitlvn© hi traflne rešitve vprašani, položenih na zeleno mizo. Je namreč toliko navzkrižja v-pojmovanju in nr.ziranjii-h o-naravi in pomembnosti političnih elementov in materijalnih koristi, da ne bo mogel noiben napor znanbsti aH vr.lje najti fornrnl za ured-«fce, ki nc bi imele značaja naglice In začasnosti. Je pač tako, da se svet ne da preobraziti le s pomcč'o kakega ustavnega aH dlplomatičnega papirja in na podlagi kake razorave juristov,: aM dnžavinikov o raZličn h idejah in deželah. Navzkrižje je v duhovih, v namenih, v ciljih. Težko jc pričakovati torej popolnega soglasja pri rešitvah. 1. Nihče ne more tajiti, da jc mnogo nasprotstev. Nasprotje je n. pr. med idttotojfflarai WJJ«ooIn roenlml zeodovinskimi realnostmi v po&dhtib deželah, aH pa pr-IHlCtilml raziflti vlasti — Evrope. Jc kontrast nied cilj! vojne, doseženimi od Anglije popolnoma, in onimi drugih zaveznikov., nedoseženim! popolnoma. Nasprotstvo je med pravicam-i zmagovalcev, in zahtevami onih. ki so sc vrlitfH med nje in ki jih podpira — kakor je že nodan slučja tudi še kolonije v — Mali A/ga sveta, razpravljal nakratko tu^l o raznih stvareh, kl so v An?li;a se ne boji več nikogar. Zato.nje državniki ne čutijo potrebe, da bi posegali v razprave kongresa. Clemenceau, ta ognjeviti francoski patrijot, le notri po sredi med Wilsonom St« novo Ebcrtnvo Nemčijo. Diplomatska vljudnost ga silu da ne pozablja VVilscnovih besed in činov, kl jih jc Clemcnceau hvaležno sprejel v zvezi,z mirovnimi vprašanji. Odobril je delovni načrt iasu nevarnosti. Dosedaj je molčal; končno pa je moral bmisf'e za proučitev belgijskih zahtev, skleni! je Izvo- Spregovoriti v obrambo militaričnega naziranja Poeho-1'tcv komisije, ki nai bi spre'emala In proučevala poro- vega in proti Wllsonovomu stališču. Vsi — Wilson, CIc-čila odpcslrnstva, ki je odpotovalo na Pol'sko, ter po- meflceau in Foch ^ imajo prav s svojega stališča. A, ročalo odboru desetorice samo o vprašanjnh splošnega če ima Zveza narodov služiti miru 111 pomirlcnju narodov: 2načaja In večje važnosti. Odobril je končno vzpostavi-[ kaka naj bi se izključila Nemčija? Z druge strani: kako premagano državo, tev trgovine z Bolgarsko In Turčijo, kakor je nasveto-val gospodarski odbor. GrSko vprašanje. PARIZ, 13. febr. Komisija za proučevanje teritorija!-|n:h vprašanj, nanašajočih se na Grško, sc je sešla vče- ^Jmo'^nrp^topanhj' Orlandu In drugih našimi pocblaš ai popoldne v ministrstvu za zunanje stvari. Se a je fi H t „ w da bj m dru?i raiumeHi da resnvnc-tralala od 4 do o popoldne. Za predsednika je bil izvo- naj bi pustili oboroženo eno samo dočim naj se druge razorože?! Italija W pomVievalfca med tolikimi nasprotstvl. In mi — to so besede »Tribune« — ki nočemo nc le svo-iega italijanskega, tmirveč evropski, splošen mir. se ra- ffliaia od 4 do o popoldne. z.a preoseaniKa je mi izvo- miru ne bo, dokler ne bo vsa Italija varna lrj f en Cambon za podpredsednika pa kanadski ministrski zavarovana: njc zem,«a in nje narod! Da bi razumeli. An.n padla Cilicija, dežela v jugovzhodnem kotu Male Azije, na poti iz nje v Sirijo. Jugovzhodno CiNcije ie Sirila, stara postojanka v francoskih kolonijalnih željah. Zakaj so ravno Avstriji prisodili CilicijoV Zato, ker Avstrija ni bila kolonijalna moč In bi posest tako zelo važne dežele v n enih rokah ne pomenila nobenega-ogrožanja miru tam okoli. Kajti katerakoli močna kolonijalna država Ima Cilicijo. tista gospodari na desno in levo in jc neprestana pretnja za mefaše. Mi bi pa no bili nevarni. Za staro Avstrijo oziroma za njeno obmorsko naslednico, za Jugoslavijo, ie Cilicija pravzaprav soseda. Mi smo sredozemska država, država oh Sredozemskem morju, po današnjih pojmih bližine in razdalje ne dosti proč cd Male Azije in Sirije. Mi borno najbližja industrijska država onih pokraiin. evropski proinet tja je posredovala cela desetletja naša prednica Avstrija. Tam doli je za nas možnost razvijanja širšega obzorja. Naredi ob morju imajo že sami po sebi vse drugo obzorje, kakor narodi v celini, morje je ona vez, kl Jih naprav!'a povsod domače in jib vleče ven iz celinske malenkosti v svetovno širokopoteznost. Mi tega do sedaj nismo čutili, ker so nas s silo vlekli proč od edine poti, kl nas spaja s svetom. Pot na morje, torej pot do večjega blagostanja, večjih kulturnih dobrin in napred-ka sploh se nam pa vsiljnic kar sama ob sebi, če moramo iti ven. če imamo svoje lastne kolonije. Žalostno znamenje našega obzorja bi bilo to. če bi se ne menili ravno sedaj za kolonijalno vprašanje, ki je v vsakem oziru za moč obmorske države tako važen. Uspeh? Ce ie svet stari Avstriji prisodil dele Turčije, zakaj lih ne bi nam, zlasti še, ko sc jc plen entente vsled poloma Nemčije nepričakovano povečal, zlasti kar se tiče Turčije. Nc smemo biti majhni, gledati moramo ven, tja. kjer jc bodočnost. Cehi se zanimajo z največjo napetostjo za koloniialno vprašanje in bodo uspeli, pa niso obmorska država. Poljaki govore o kolonijah, in ravno nvi nai bi zaostali, kl smo po legi svoje države najbjlj poklicani v to; posebno še. ker je naša obal v svojem bistvu — podnebje, značaj ljudstva itd. — prava sestra vseh obali ob Sredozemlju. Vrhu tega bi v Cillcijl mi ne bili noben nevaren sosed drugim kolonijah nim državam iz Istega vzroka, ki smo ga omenili pri Predsednik Borden. Komisija je začela razpravljati trških zahtevah glede Epira. Prihodnja seja bo fcoto ob 10 dopoldne. da se je evropski mir kalil, dokler sta bila zemlja In v so" i narod Italije zatirana in zasedena od barbarov. Hočemo, I nai bo tudi italijanska narodnost v Trstu, v Reki, v Za- Medzaveziriška konferenca za potiedetstvo. PARIZ. 12. febr. Danes se je vršila prva seja med- vozniške konference za poljedelstvo. Konferenco ritvoril francoski minister za poljedelstvo Ikret. Delovni načrt konterence obsega naslednje točke: I. določitev potreb zavezniških držav glede delovnih moči, ivi-e, konj, semenja, gnojil in krmil; 2. ugotovitev, zu n* re, pokrajine morejo zavezniki računati, da dobe v r ' delovne moči. živino in pridelke; 3. kateri bi bil Mholjš! n: jin nakupa, tli po zasebnikih, državah ali '■iki mcdzavczni&ki organizaciji. dru itd. po vsem primorju zavarovana. Ako ne: bo brezuspešen vsak napor za dosego miru. 1 * « * ' Par prinomb. Izvajanja v rfrnskan listu imajo naperjeno svojo ost proti ideologiji »kosonopol i t a« Wllsona. Predvsem pa postavljajo na laž vse tiste, ki s trdovratno trdili, ali. ki so sc delali, kakor da jc to ali 0110 vprašanje že končno rešeno. In ki so bodoči-zemljevid Evrope žc krotili po svojci »Tribuna« trdi nasprotno; do rešitve kn še dolga pot! i ^Tribuna« govori o tistih, ki so se pozneje *tjiIU med Da bi se tudi materljelno Izplačalo nastopiti v Cillcijl kolouizatorično, za to se n) treba prav nič bati. Kako bogata je bila Cilicija včasih I Mesto se je vrstilo za mestom, selo za selom. Turki so, kakor povsod, seveda vse zanemarili, a narava se ne da zatrctl. Lepo zaokrožena dežela rodi še sedaj vse. kar zmore sredozemno podnebje, bombaž uspeva tam, rii, sladkorni trs, oranže in citrone in drugo južno sadje nas spominiajp na orijentske pravljice. Riž3 pri nas ni, v Ciliciii bi ga dobili bomtiaža nimamo, tam bi ga gojili, sladkorni trs bi nam za prvi začetek dobrodošel, dokler ne vzklije pri nas domača sladkorna industrija. Rudarstvo še sedaj dosti urinaša. kliub turSki vladi. Pri gorski vasici Hulgar dela od 134 nekdanjih lam sicer samp osein, a vendar proizvajajo vsako leto okoli H. »EDINOST« Itev. U V Trstu, dne 14. (cbraarta 1919. 190 tisoč kilogramov svinca In okoli 1500 kilogramov zlata. Ludi ima Ciliciia manj kot Kranjska, .velika na je za štiri Kranjske, ljudi torej malo, manj kot včasih, ^ilno so pomešani: Turki, Armenci. Grki. Sirci, Kurdi, Tatari. Cerkesi. celo moliamedanski Bolgari Itd- Vladanje bi torej ne bilo težko. Seda), ko so se pričele mirovne Iconicrence, moralo naši zastopniki v Parizu prav posebno še poudarjati važnost koloni! za nas. morajo posvetiti kolonijalnomu vprašanju vso pozornost. Pa ne samo tipaje, ampak res z vnemo in s prepričanjem. Pa bomo imeli uspeh iri stopili bomo prvič v zgodovini ven na torišče svetovnega tekmovanja. To je vse nekaj drugega, kakor ozkosrčna celinska politika, to je življenje.« Kaj torel pravite k vprašanju Jugoslavije kot kolonijalne države? Resnica o Marbrrj. O ncmiriJi v Mariboru, ki so se pripetili 27. Januarja T" 19. ko je b:la tamkaj ameriška misija podpolkovnik? M'lesa, le dečelna vlada za Slovenijo izdala na pod'-agd dosedcn' h rezultatov preiskave tole uradno poročno: Izza razpada Avstrije ie Maribor ped upravo JJubljrn-ske vlade. To stane, ki odgovarja etičnim in goapct'ar-skoprometnm potrebam dravske doline, Je bilo uradno priznano po nemško-avstrijski vladi z noto državnega tajnika dr. Baucrjaz dne 22 januarja 1919. ki je obljubil j ravmanTe^ v^sccliln^Toglel' u in bcIHSt položni, kakor zopet nemški*. Brzojavka se Je ItrhJblrab. Olavneea napadalca na komisarja dr. Senekoviča. brezposelnega Viktorja Tajnikerja, je (policija aretirala in pri nem našla Scnekoviču odvzet revolver, v katerem manjka en naboj- Značilna je tudi Izjava nemškega reditelvj Cerneta napram nadnedarju četovodjl Aleksandru Fi-lipčiču. ko so se začela nemška nasiktva, da ne more ve>c '-mčiti za mir. videč, da hočejo Nemci zanesti nemir (Liiruhe strftcn). Priča profesor Bračun potrjuje: Ko so Nemci že bežali, so poizkušali posamezni vodje množico še za nov boj pobodriti in eden Je tožil: *Auf •diese feige Bande ist kelrn Ver.lass... stutt die nar M; ji-deln zn enluaffncn...« (»Na to strahopetno tolpo se ni zanašati... namesto, da bi razorožili teh par moži-cev...«) Vlada smatra na te) podlagi In Še na celi vrsti drugih poročil za ugotovljeno, da so hoteli 'dne 27. januarja ncetE^ovoVneŽI v Mariboru nasLlno odstraniti sedanjo uro.to. 'Pcipolnoma odobrava postopanje lokalnih oblasti, zlasti zapoveuiika gcnerrla Maistra. Vendar mora obhstlm pripomniti, naj odslej ne dopuščajo nobenega zbiranja, zakaj pcpušč:n!e se ztordjl'a in rodi sadove, kakor je bil ćetgodek 27. jrnuarla v Mariboru, Na važnem križišču stoječ močno imlustrl'ski kra\ smatralo neki elementi za prehodno tečko, da zanetijo požar brezmiselne prekucije tudi v Jugoslavi'i. Ml smo svetu in zlasti ententi kot elementu miru dalž.nl, da tega ne dopustimo. Prebivalstvu hočemo poskrbeti pravično Irmnom te vhde, da ne bo na ozemlju, upravljanem po Eiubllanski vhi'J, izvrševala nobenih frnov državne sile (Hnlieiltsrechte). Pod jugoslovansko upravo nastopiv.ši red v Mariboru pa ni pogodu turbulentnim elementom* ki zloraiM'ia'o narodne čute, izkušajo po vsaki oeni izzvati socijalne nemire tudi v jugoslovanskem območiu. Ko je 27. januarja IV19 potovala ameriška komisija ook\p. Mllesfc Skozi Maribor, se je zdel tem elementom trenutek pflnleren. da Maribor s silo iztrgalo jugoslovanski upravi. Jugoslovanske oblasti so bifie o pripravah bolrtšcvistlških elementov ooučene, vendar so z ozirom na značaj amcrhšVte misije, ko je napovedana manifestacija zavzela nacijonalno pretvezo, sklenile dopustiti jo. dokJer se ne zgode nasilja. General Maister kot zwoo\ednik mariborskega vojaškega povelVstva j« 27. januarja dopoldne Izdal ukaz. da se na) občinstvu drrmSča neoviran Izraa mišljenja in manlfestirriva je v Nemški Avstriji, zlr.sti glede prehrane. Ne moremo dovolj ogorčeno obsojati profesorjev nemtških zavodov, katere smo, uvažujoč pravice manvšin, pustili ci'nrte, t'asi tj ljudje nam poprej niso privoSčiJi srednjih šol, se^'aj •pa so to popustljivost poplačali s tem. da so ubogo mlr-dimo nagnuli na ulico v nasilje za brezinna gesla "in prevrat, dočlm so se sami poskrili. Vlada izreka zaničevale tem ljudem in pozivlje šolske oblasti, naj preženejo politiko prevrata iz šolstva. Vse oblasti so po-avanc, da poslujejo energično, pa vseskozi pravično. BlvSa Avs:r:'a In slovozzlA nerc?« Od raznih, včasih tudi slovanskih strani sc rado očita našemu narodu, da le bil vedno zvest bivisi AvstrijL. vzilc In njo grešnikom! * * Da ntso stoiui lega, Kar so storili na bojiščih. bi stvari danes gotovo stale precej drugače. Pa ne le na boj&čiti. tudi politično so narodi odrekli Avstriji pokorščino. Od severa so jo podminirali Cehi in Poljak!, od juga Jugoslovani 1 To so dejstva, ki morajo imeti svoje mesto v zgodovini! Le oni. ki pozna .žalostno minulost in zgodovino našega naroda, ter jo zna primerjati s kakovostjo njegovo v sedanjsti, posebno "a v dobi te svetovne vone: le oni more pravično soditi o narodu Jugoslovanov! In želeti ie le. dn bi znali pravilno soditi o lem narodu in mu biti pravični vsi tisti sosedje, s katerimi želi naš narod Živeti v miru in prijateljstvu, v svojo in njihovo srečo! [z fcoo:l d vsn 3:1293 svela, Ščurki Pod tem naslovnm poročalo liubllanskl Usti s Zadnje dni se *e pol/kušda š.lrlti po Uubliani Krvo^ca, da le izbruhnila v Belgradu revolucija, da je dinastha odstavljena itd. RpziŠirila sta jo ravnatelj tirkaišnje po-dru'nlce Verkehrsfcanke In podravnatell podružnic* Kredltanstalt, oba zagrizena Nemca, ki sta se pod prejšnjim avstrijskim režimom tu ugnezdila. Iz-vajala sta Iz te vesti vse mogoče in nemogoče kcnsekvence. kako bo .lirgcsiavlja prooadla. Nemci zasedli Maribor. Ptu', Celjo in kakšna bi bila posledica za nemštvo v 'L'ubVanl.... Zakaj trpimo še take 1'udi pr«i nas? Ali ne bi bilo naravno, da gUrnl funlcijonari zavodov, ki živijo od Slovencev, bi bili Slovenci, ali barem jugoslovanski dr-žavrl.'ani, če tudi nemil ega rodu. Niti pod starim, nemškim režimom, bi se ne b'la upala nemška banka poveriti vodstvo svojih oodružnlc v Pra.gl, Kfa ko vem. Trstu Nertxu. V Trstu n. or. Je n;cd 200 uradniki v Kreditnem zavodu komaj 15 Nemcev, vsi drugi, sosebno tudi ravnatelji. proluristi Itd. sami Italijani. Samo pri nrs ie fo s'edno nemška orepotenca In nesramnost ista kot prei. Za sluge in sbbo plačane poduradnike so Slovenci dobri — vsa boljše plačana mesta pa so zasedena cd Nemcev. V tu'a]£n!l podružnici Kreditnega zavoda je med približno 20 uradniki le 6 do 7 Slovencev, na vplivnem mestu pa nobeden. Ravnatelj, podravnatell, pro-kurlst, slavni knjigovodja, tajnik Itd. — vse nomško. VojaSkl nabof v Sloveniji. Iz LluM'ane se poroča: Te dni se po vsej Sloveniji vrše vo'aški nabori rojstnih rabili elementi, ki Žete nemir po vsaki ceni in ki so lim. . , . . , prišli na pomoč deli nemškega meščanstva. Vsled ra-;nar^ mcra Poznati n;egovo nn:nulost uada na ipcVcito In vojake, jie prišlo do krvolitla. De- Stoletja le bil podrejen stari hrbsburSM dr?aH In >,cma vlada je nemudoma uvedfca najstrožjo preiskavo to v dobi stoletij, ko ludi v udrgib narodih še ni bila zaradi tega obžalovanja vrednega dogodka. Ta pre- vtbujena narodna vest in zavest — zavest o svojem Ifiikava le podala nastopno sliko: Ko Je mersko komisija! moralnem dostojanstvu, o svojem narodnem pravu. 27. januarja po 12 opoldne te zapustila mestno hišo, i«. Predvsem pa no misel o narodni svobodi In narodnem množica, ki se Je nagajala pred n]o, brez povoda na padla policijskega komisar]* Senekoviča. Pobila ga le na Lla in ga tam tolkla po glavi. htrtaJa mu le revolver. Policiiska straža le Senekovlča rešila smrti množica pa le potistaUa njo In na pomoć prihiteli vod vojakov bolj In boli proti zidu mestne hiie. Nato je množica dejansko napadla vojake. Jih suvala, flm pHuvah v obraz sc lih lotila brabialno, hoteč lim izviti puške iz rok. Toda! ie iz demonstrkajoče množloe počM strel iz revoher'a na vojađoc. Strel je zadel bajonet poddesetnika Viocenca Pinterja tako, da le sdstreljen los s silo priletel v glavo desetniku policijske straže Antonu Pučniku. Potem se Je oddal ta množice na vojake en strel, ki ie šH mimo ušes desetnika Lovrenca Slodva. Policijski stražniki ki w biii z voiakt vred hudo otrerženi. so večikrat poevali mnežko, naj se umakne, sicer se bo raJulo orožje. Ko pa so se obdali streli In se k množica ruvala z vojaki za orožje, so vojaki v skrajnem silobranu naposled sami začeli streUatl, in sicer n*lprei v zrak. ko pa je množica k bolj pritiskala ter je neki civillM zaklical: »Ne um'jkajle se. zmaga }e naša!« so ustrelili nekateri v smrtni nevarnosti sami brez posdmega po\x:lla med napadalce, ki so se zaobrnili v beg šele, ko so ležal* mnogi ran'eni na tleh. Ta dejanski stan le potrjen no celi vrsti zanesljivih prič, kojUi tepove^.e s d vladi na razpolago. Vse to le dokazano tem bolj, ker so lur^slovansk/m, red vzdržu'očkm edinstvu. Tedaj je bilo pollcllskemti in absolutističnemu režimu avstrijskemu pač laJiko možno, da )e s svojim aparalom vcepljal v naše ljudstvo — svo-lega duha. Stal mu le nasproti grai&ak, valpet, blrič, orožnik, okrainl pa»Ša, šola'vi sistem in tupatam tudi cerkev, ki so mu vsi vcepljali tistega duha. ie II čudo. da se ga Ie naše ljudstvo v svoji nezavednosti tudi navzelo. Tisto — priznajmo kari — hlapčevstvo pa mu ni bilo prvotno v duši, anrpak privzgojeno vrin'euo. Da le bilo res tako, pričajo evolucije zadnjih desetletij. Narodna zavest se le iela vizdramljati, in čim dal;e sc le razvijajn, tem očitneje le izginialo iz nJega — av-strljakantstvol " < nas prav tako, kakor skoroda povsod, kjer se le ljudstvo otreslo nasilnega jarma in se je svo'e mlade svobode radovalo s toliko vzhičenostio. da se kratkomalo n' zavedalo. k'e Je meja s stalisča državnosti dopustne in s prav tega štrleča nedopustne osebne svobode. Sedal sodijo najšlr« krotri našega 1'udstva o potreM notranjega red«, o utemelenostl zahteve, da se jim Je tudi kot svobednim državljanom trtba brez obotavl'a-nja vklonitl premišljenim ouretibam vladne posle opr^ vlla'očlh mož Iyi o dolžnosti, slediti klicu voia&kc oblasti in domovine, očivldno povsem drugačno, Dočlm so naši vodilni vojaški krori sodili, da sc bo ob vickllcu pcl'-h rojstnih letn-lkov dalo vsega skupa! nabrati v rr. i usodnejšem primeru kvečjemti kakih 6000—7000 novincev, je le-teh do 2. februarja, vojaško službo nastopilo že izdatno več nego 10 000 ml.v'cničev. To število pa je v hipu, ko lo pišemo, že prav znatno večje, ker sc od ure do ure pomnožu'c v vsakem nabornem okolišu. V primeri s tem nad vse razveseljivim uspehom je število tlst h nerazsodnikov, 1:1 se o-^e^ejo vojaški službi ali ki so -zapustili svoj volaAM cdidclck, tako neznatni, da resno ne prihaja v poitet ' ' v ■ l vccan-etn narodne zavesti in politične zrelosti je poraičdo tU'.'J pravo spoznavanje prokletela avstrijskega režma in pravih namenov avstrijskih mogotcev. AvstriJakcntstvo^ ----------------------■,,.,„ .i . ie postalo — žalosten soomin iz niinulcstl. Narod nrS, 7. Je prišel v LJubljano kot zborovodja Čitalnice in kapelnik Dramatičnega društva; leto zatoni pa i« prevzel vodstvo petja v ljubljanski stolnici. Teea dvo'ne^a Jubileja se spominja Hitri na5a podružnica Glasbene Matice in sa hoče s svojim sobotnim koncertom nn skromen, a dostojen način proslaviti. Da le na to šele sedaj mogoče, so pač krive razmere v katerih smo ž'veli. Vsi trž ^ki Slovenci najiskrenc'šc ln najsrčne'e čestitamo častltlievemu starčku, z vrečo željo, da ga ljubi Bog ohrani še dolgo vrsto let svojcem ln našemu narodu sai sc mu Je na večer n^CKOvena ŽlvIJcn a iz.oolnilo toliko nad, katere je tako krepko izražal v svojih lepita pHodllah in krepkib akordih. koncert je razdeljen na dva dela. Prvi je docela po- le tista Avstrra morda vcwar ie se sposoona za — iz vo ne. n« ircrti pren;. au oiui..«mit. m - v ...... pobol.išanje. Cim mu Je bila >-zeta ta vera, le narod ob-1 oče pa je pograbil pušlo in ustreli' s\oJeKa očcia. Nato računal z Avstrijo v svoH glavi ln v svoji duši! Dokazal se le sam javil na sediiču. le to v tej vejni z zgodov inske-znamenitim č nem. — I Hadlč — »se'^čkl krali bet Irttnc«, Nevi ('imajskl V iisot'nem trenutku, lo se le na boKščlh vadljalo za bo-l-šmck od »N. NViencr Jcu mla« Je zopet drb I interv u dočnost Avstrije in Habsburžrnov. so s:no\1 našega na-1 od Stepama Radiča, V svo'em listu ra o,oisu e v izrrz h, rovla storili svojo: oilegnili so svojo roU stari f.ciukJ kakor so svoječasno ponižni komorniki eovonII o nem- sveUen slavl'encu in obsega samo n;egove Izvrne mešane zbo-e, ter po en moški in ženski .zbor. Sicer so nekateri teh zborov tržaškim Slovencem že ljubi in stari znanci iz prej&njlh let. A vzeti so ravno zato tudi v slavnostni program, da osvežijo v nas spomin na naše velike pevsle prireditve, na katerih se je ravno Focr-sterjevega toliko pelo. So pa to tudi biseri naše glasbene zborovske literature: 1. »Naše rorer. le ua*a častKHiva davorija za mešani zbor. Krepko njeno besedilo je krasno izraženo v ži\o-tekoči melodiji, poudarjeni s pravim akcentom krepkega zbora. 2. Nekaj posebnega le »I IvMca«. Tolna lepe. pretiesu- ločc vsebine. Je kaj dramatično uglasbena. Na poslušalca učinJ uje tako, da ga nehote prestavi v ni/k o, temno sobico z vsem vaškim življenem ob mrtvaškem odru ln s svojimi žalostnim koncem, ko je zvestemu dekletu počilo cd ža-losti srce. 3. »Pomlad« je sveža, J'ubka pesnitev Sllvina Sar-denka. ki nam slika prihod vesele pomladi. Kaj dobro |e pogodil to sveže, mlado življenje tudi skladatelj. Po-mlad-sopran solo. trka na vrata. In piivabl jo v deželo troglasen Ženski zibor. Na klavirju spremlja zbor g. prof. Mirk. 4. »Domu", Vzneseno pozdravlja moški zbor svolo domovino. Vmiviši se »In — bariton solo — pa v lepem samospevu pozdravlja snt^nike. dom in log. Nato opeva cveterospev v mirto tekočI mcMijk ki pa je polna te- žkih in kočljivih preboćev, lepoto naSe zemlje. K sklepu zemet rbor, ki konča s kreokim ura l 5. Sklepno točko prvepa dela tvori zbor »Av« MarPa« iz opere »Gorenjski slavček«. Cerrnv je vzeta Iz opere je uglasbena pooolnoma v cerkvencm smislu. 6. Po prvi točki sporevla pa nam očrta uovornlk t kratkih obiisih delo Focrsterja in dobo, v kateri ie de* loval. DrugI del koncerta pa ie kal raznovrsten. Vljolinskl virtuoz, ravnateli naie Kla«bene šole, g. Kran Topli, nam zaigra na gosji krasno delo velikega nordijskega sMadatelJa E. Clriega — sonato v O-duru. Nato pa Še delo slavneca Smetane: »Iz domovine«, ki ima pristen čoški kolorit. Pri klavirju sedi c. Stular. nadarjen in priden učenec naše glasbene šole. Naš rojak pruf. V. Mirk Je z«stpnan na kocertu z dvema baladama. — Balada je nastala iz starega umetniškega plesa (ballata). Sedanj balada le pripovedovala pesnitev, prepletena s prlk.iznimi in dogodki iz kraljestva bajk. Po navadi Ima kako pesimistično potezo, : zlasti v bolu Človeštva z nadnaravnimi silami. J. Prcuensftk'ova (Mclhiskega) balada »Vojak« onl-su'e vojaka, ki se po končanem In srečno prestanem boju veselo lu ne^irono vrača na brzem konllču domov k svoji ljubici. Aiup^ ravno to n'egovo Čezmerno veselje. to mrzlično hrepenenje po zaželienem In doko neviđenim dekliču vzbuja v n'erti strah In slutolo. da njegovo dekle potiva že morda v hladnem trobu. 'io slut- »EDINOST« Utr. 44. Stran !tl. SVih vladarl'h. »Ksc'ar on govori. angel' molče.« »De-settisoči bi morali bdeti nnd n egovo glavo in ga. čuvati«. rRadić je Brutus in Naipolcon, ljudski tribun in pesnik, govornik in bohem. Ali bo končal na predsedni-škems toku. ali pa na — vislicah. Popularen le. da reči moremo, on je nekronani hrvatski krali.« Tako hudo sicer ni. toda ncolusno hvalisanje dunajskega Smoka utegne povečati bojno fantazijo tega politične^ nevra-stenika in mu res še bolj stopiti v slavo, nego je to zanj dobro. Ker na predsedniškem stolcu Radič pač ne bo svtšU, ostane samo še — ne ravno vislice, dovolj ic. ČC se ta človek preživi z debo, ki je, kakor sedanja. e>;ina zmožna, da dvigne podobne neurejene, a ognjene karakterje iz obične mase do političnega značenja. Na Hrvatskem se sedaj prvikrat udeležujejo široke mase političnega življenja: Prej se je zame le malokklo brigal, niti volilne pravice niso imele. Sedal prihajajo na politično pczornico brez šole. brez vzgoje, brez . organizacije, opiian'ene z raznimi nerazumljenimi gesli, potresene v svetovnem polomu, socijalno nezadovoljne, v svobodi, ki ne čuti nikake brade reda. NI. Čuda. Če gledamo s skrbjo, kako sc razni politični špekulanti polaščajo nezasluženoga vodstva v tem delu naše domovine. Radič je med nimi morda naiepnsne&i. Najslabši gotovo ni. Maglarsko IzvcšOlvanJc. Makarski politički »Hirado« Izveščuje: U Subcticl se popisuje pučanstvo. Sr?ske okupacione čete da rade sve moguJe. ne bi li lm uspelo dokazuti tim popisom pučanstva, "kako tamo magjarstvo zlu stoji. Komisar za popis pučanstva pita: Umijete hrvatski? Ako je odgovor pozitivni ili ako zrpitan ka5e, da razume hrvatski, to le ubrojen k?o nerrrg'rr. t>Vo sc isto zbiva s onima, koji nešto srpski razumiju. Imali netko slučajno hivalsl o prezime, ma t'a bi cn bio i ia-natičnl Magjar. oznr.čen je kao ncmagj,?r. Protesti proti cal,ovom jostupku nemaju nikakva učina.- — Toliko »liirado« No tko pozna i samo malo Mag'are. oomah mu Je Jasno, d'a oni. koji ne maju, da :e srpski i hrvatski jezi!« jedan jezik, da nije Magjar. Oni, koji Imaju irre slavenskog korena, ta• jcc'miko ne može da tu'e Arpa-djvac. Postupanje naš» urr&ve temo, ne samo što nie nepravedno nej;o posve ti črto i nti'no. Istina to zahteva. Po nepredolgem posvetovanju Je nato sodišče Izreklo naslednjo razsodbo: Na podlagi naredbe kr. gubetnljske oblasti, Izdane 30. i.ov. I9IN, se obtoženca Andrej JamSek in Jurij Maruz-' za oproščata zaradi neobstajanja pregreška. Alojz Besednjak. Mihael Pavlin. Valentin Robln. Fran Kokošar in Josip Batlč pa sc oproščaio zaradi nedokazane krivde ter se odre'a, da se nemudoma izpuste iz zapora. Ferdinand Končnik (v včeraj, poročilu sc Je pomotoma čitalo »Jerončič«) in Jakob Skopnik (Stropnik?) se obsojata v Sieien zapor in globo 2000 lir. Ivan Prelog, Josip Oorl-šek in Alojz Valentintič v 3leten zapor In 500 lir globe, vseh ostalih 51 pa v 2leten zapor In 200 lir globe. Vsi! obsojenci imajo pravico vzklica na najvišje vojno so-, dišče tekom 24 ur. t'hva'cn kit ni nr""cj obali. U nov.g-cdskrm zrt'evu ovih dana uhvatiše ogro-mnoga kita. Došavši u plitko nedaleko kraja, narod je opazio to neviđeno čudo i štetilo se nu^štvo da ga vitli. Dozna^šl za I o talijanska voi-tfta. sa tcrpil'arkama i motornim čamcima poCll su k kitu, te ne mogavšl ga drugačije rbltl, miniraše ga. Nc-ko'iko hektolitara krvi iz n'cga jc izailo, talo da sc more na široko crvenilo. Ka J su pa izncsli na kraj 1 Iz-vagali, bilo je u njemu preko 110 q. Samo srce teško je nešto preko 300 Ig. Rei koji Je Širok nekoliko metara i lopatice dovedeno ie na Reku, te }e izloženo blizu rečke ribarnice. Ovo je'prvi slučaj, da se tako ogromni kit uhvatio u Jadransl ome moru i na našoj obali £cJcrnrcrckn iIzSm pred vclr/.n :cd:Cxcr. Včerai c^prlt'ne Vipavcem, da dopukaju v sedanji b časik da se njihovi otroci mučilo z učenjem nemščine. Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi sc otroci ob urah, v katerih ^e mučijo z nemščino, poučevali v drugih, bolj važnih predmetih? Propadla Avstrija nas ic s;lila k učenju nemščine v svoje irermanizatorične. narodu našemu sovražne svrhe. Sedaj bi morali biti Ic veseli, da smo se (znebili tega nasilja in da smo rešeni tega jarma in pač nI treba, da sami zopet silimo v — jarem. Na nobeni ljudski šoli se nc poučuje več nemščina kot obvezen šolski predmet. Zato se nadejamo, da v tem oziru ne bo , delala izjeme ravno narodno zavedna Vipava. . Naznanitev psov. Mestni magistrat opozarja lastnike in uoravitelje poslopij in zemljišč v mestu in okolici, ki se n;so predložili pasjih naznaniluih pdl za leto li potniki. Vojuiii ujetnikov meseca trnuaria ni bilo. dočm pa se jh jc meseca novembra odpeljalo po morju iz Trsta 71.735, meseca decembra oa 642. V doku Jc bilo meseca decembra 9 parnikov z 29.280 tonami. Naznanitev ne/god. Naznanja se vsem prizadetim, da se morajo nezgode, ki se dogode v obratih, ki so podvrženi dolžnosti zavarovanja, v smislu S 29. zakona izdanega 28. decembra IKN7. drž. zak, št. I iz 88, v roku, kakor ga določa ta zakon, naznaniti civilnemu koinisa-rijatu za Trst in okolico v ul. 30. oktobra št 7 \ luske cene v Italiji. Apulska (Puglic). torel Juino-Italijska vina. boljša, sc plačujejo po 12 do 13*50 lir za stopnjo alkohola in hektoliter, res posebne vrste so precej dražje, navadna vina pa so: rdeča po M do 12 bela po 9 do 10*50 lir za hektograd. Ce vzamemo, da so naša vina približno Sstoplnjska, bi taka vina stala v Italiji na mestu in siccr rdeča 99 do 198 lir, bela pa 81 do 94'50 lir hektoliter, oziroma rdeča ^/'50 do 270 bela pa 202*50 do 236'25 kron. ali okroglo K 3'48 do 270 oziroma K 2',m. da mi pismeno ali ustmeno sporoči na »uslov: TuiojS Leopold, bkedenj 437 pri Irstu. Izginil le llktcn deček maline, močne prstave. Nosi črn suknjič, sivo volneno čepico, črne nog.jvicc In co-patej Govori slovenski in Italijanski. Prosijo se. posebno okoličani, ako bi ga kdo videl, du ga Izroči proti nagradi tržaški kvesturi. Poročilo varnostne oblasti za II. t. m.: Včeraj ob 3 popck'Tie so bili aretirani, ker so kradli drva v škodo mestne uprave, Anton Uabich, Ivan Leigai, Homan Co-vacicli. Anton Ansici In Urimo Schrc ber. — Ker jc s še dvema drugima, ki pa Ju niso našli, ukradel Iz hleva 2. ai tiljcrljskena polka, nameščenega v Trstu tri krn'e, Ic bil včeral aretiran neki Ivan SkerV — Na svojem domu v ul. Molin a vapore št. 7 Jc bil aretiran Anton Podersai, ki je 28. januarja ušel iz zapora pri Jezuitih. — Včeraj ob 7*30 zvečer le bil aretiran men'alniški agent Artur Filioijl. star 51 let, rojen in biva'oč v Trstu, ker ie izdal ponarejene b.mkovcc italijanske banke po 50 lir. Zaplenilo se je S bankovcev po 50 lir s serijo 8826 O 107 T 191. Aretiran jc bil tudi neki Santo J'ezzer. star 28 let, ki te bil zapleten v stvar. (Kakor smo že poročali, jc bil Filippi nedolžen in jc žc izpuščen.) Iz pristanišča. Dospeli so parniki: »Crontla« Iz Reke, »Graz«. »Sarajevo«, »iiellunocfu in »Bdleiia« Iz liene-tek, •.Anglesca« Iz Bahlje; odplula sta: »Fiorcnza 1« in »Risvegllo« v Benetke. Ranjen v boju z vlomilci. Lastnik gost:lne »Al due amerieani«, Paskal Malvasia. je bil predvčerajšnjim obveščen, da nameravajo njegovo stanovane poseliti tatovi. Zato je šel včeraj domov in čakal v stanovanju. Okoli 10 zvečer je sedem neznanih možakov vdrlo s silo v stanovanje. Malvasia sc Jim Je uprl. Prišlo jc do spona ia, v katerem je bil gostilničar ran en na glavi. Za-čel je klicati na Dornoč. Prihiteli so IJudic. toda v tem so vlomilci že pobegnili. Poklicali so potem zdravnika rešilne postale, ki jc obvezal gostiluič.n a. Dogodek se ie naznauLl karabinjcrvkl postaji v ul. Orologio, 1:1 sedal išče zločince. Stran fV. •EDINOST« štev. 44. V Tf«tn. «<*« 14. T*braar1a WTV. Pes le popadcl 32!ctnej;a slugo Antona Benko za desno' roko. RanJcnec si je poiskal prve pomoči na rezilni postaji. Padla ie 321etna Ivana Košuta vznak tako nesrečno, da se ]e precej liudo poškodovala na ilavi. Pomagali jo jI na rešilni postaji. Ukraden vozič. Josip Vladović je naznanil karabinjer-lem. da mu je neznan uzmovič ukradel vozič vreden 300 K. Rešene verti. Francozinje In Američanke? »Cbikago Tribune« jc crganizirala enketo o tem, katere Imajo Amerikanci raje: Francozinje ali Američanke. Uredništvo iz delikat-liov.ti ni zaključilo usneha, ker se je večina izrazila,za Američanke. Odgovori so različni. »Živel sem na Francoskem dvajset let. Da nisem našel ženske, ki bi /nogln postati moja žena! Prišel sem pa v Ameriko in v enem letu v^el — Amerikanko.« — Sergent Danent govori: •Francozinje so boljše ljubice. Američanke so boljše prijateljice.* — Drugi zopet: »Ameriški soprog je revež, v službi svoje žene, ki je preveč Individualna. Francozinja je prijetnejša, željna, da se vidi.« — »Američanke si a] se nauče'oblačenja od Francozinj, oa jih nobena ženska na svetu ne prekosi.« — Ali: -Na Francoskem jc inož predmet nežnosti in Ženine topline...« Na kratko: Američani bi hoteli od svojih žena več nežnosti in topline, 'kot so videli na Francoskem. Toda za ves sijaj nežnosti in dra'žesti Francozinje bi nc zamenjali svoje enostavne In hladne Američanke. Nova doba in Dunajčanke. Ce si dospel med vojno na Dunai, si videl pri vseh Dodj.etjih ženske v službi. Na feleznici te je nadlegovala izprevodnica, na tramvaju 41 jc daJa listek prijazna izprevodnica. pisma so raz-našalc raznašalke. Povsod ženske v uniformah. Odtrgali »o jih od družin in ognjjšča, potrCba jim je dala drugo ( opravilo in vzela ženski značaj vsaj deloma. Moi'rki ne dobe službe, ko se vrne'o, je železnico in tramvaj, ob pisarno in brivnico, ©b vse one pan-oge, ki so jih prej zavzemali izrccno le i moški.' Izprevodnice bodo ostale le še v zgodovini krva- j ve vojne. Kaj z .'ni? Ali so si prislužile več kot za hrano In za "cunje? AJi niso prestare, da bi Igrale »dormečo hčerko« in aH prepuščajo bedne razmere to? Ali dabe novo službo? Edina možnost jc zakon, in ta šele le po-»tal nemogoč v teh razmerah za večino deklic, Zanje pomerila mir strašno vojno za kruh In obleko. Ali si (t>odo mogle priboriti po naravni poti vse to in ne bodo pos ale lahko žrtev moških, ne iz lahkomiiljenosti, ampak ker rabilo obleke, čevljev, hrane, stanovanja, vsega, vsega! Bojno polje ulice bo grozno, in človeštvo ima iaiics — nc samo na Dunaja — nalogo, da ta bedni sramotni M, ki ga ne bo pognala hujšega zgodovina — (prepreči. Ali ho močno dovoli? Dolžnosti ima, ker je to -sad rtiesovib lastnih zmot, 2aloi:(ra m prestol«. SodaJ med vtfno so listi večkrat ručali o ialoterl nekdanje mehikanske cesarice Sar-Jote, žen? avstrijskega nadvojvode Makslmifijana, Sl-ccr vemo; da so žaloigre med ljudstvom ravnotako kakor one na prestolu, vendar ima pa življenje Sarlotino tako čiidnc dogodke, da JMi tudi mi lahko omenimo. Pripoveduje nam o tem Hrvat Malortič v svojih spominih, ki obravnavajo zadnji del mehikanske drame. Ko se jc leta 18t»5. končala meščanska vojna v Zedinienlh drŽavah in so t-mele te dobro pripravljeno armado, je bilo Napoleonove ekspedicije v Mehiko konec. Unija ie videla v Maksimilijanu samo vsiljivca v francoski službi in ie pustila Mehiki prosto roko, naj uredi svoje razmere K Maksimilijanom kakor hoče. Napoleon je bil preje sicer obljubil, da bo podpiral Maksa do zadnjega, a videč ■trdno voljo Amerikancev, jc svojo armado takoj odpoklical. Sarlota začetkoma nI vedela, kako resna ie stvar. Ko je na izvedela resnico, jc šla takoj k Napoleonu in ga jc prosila, naj se zavzame za Maksa in niegov prestol. Odpotovala je torej lz Mehike v Pariz, polna upanja. A komat je prišla v Francijo, je začelo upanje giniti. Sporočila je bila sicer cesarskemu dvoru, da bo prišla, a mhče je na obali ni prišel pozdravljat. Zatajila je svojo jezo In je nemudoma Sla naprej v Pariz. Isti uspeh. Sprc-ieli Jo niso tako, ka.kor je bila pričakovala, dvorni krogi fo občevali z njo tako. kakor z vsako potujočo osebo, ki še ustavi slučajno na cesarskem dvoru. Temboli je pa začela čutiti, da je njeno potovanle v Evropo boj za življenje in smrt. Slednjič je pa orišel dan avdijence pri rcsariii. Takoji po predstavi je odšel cesar s cesarico l:\gcnijo in Sarloto v notranje sobe, pustivši Sarlotino dvorno damo in spremstvo zunaj. Dama pripoveduje: Bog. kakšne so bile te ure čakanja, te ure bolečin. Razburjena sem bila tako. da mc Je kar mrzlica tresla. Nisem mogla poslušati, kaj se zgovarjaV» ljudje okoli mene, niti nisem mogla zbrati svojih misli: .moje srce iti moli čuti so bili pri cesarici. Popolnoma sem bila pozabila na okolico, ko me zdramijo glasne besede iz mojega pozabljcnja. Vsi smo se začudeno spogledali, sli-f,a!l smo razločno iezni glas Sailotc Slišala sem potem neka! topega, kakor Če .pade kako truplo na tla, sledile mi minute smrtne tišine, vse okoli mene je poslušalo. Slednjič odpre cesar vrata in me pokliče, glas se mu jc cd razburjenja tresel. Vrgla sem sc k nogam moje ce- sarice, ki je ležala na nizki zofi, nezavestna, smrtno-blcda in mrzla kot kip. Na drugi strani zofe je klečala cesarica Evgcnija s steklenico kolonjske vode v rokah, drgnila ie s svojimi čudežno majhnimi ročicami nesrečni trpinki čelo, roke in noge. Globoko žalostno mi je šepetala: »Deset minut je že nezavestna. Ali naj pokličemo zdravnika?« Da mi prikrije solze, ki so sc ii vdrle, gre Evgenija po kozarec vode in moči suhe ustnice Sar-lotine. Potem poklekne zooet poleg zofe na tla in hoče dati Sarloti piti. ko ta odpre oči. Divje pogleda na klečečo cesarico, sune kozarec z močjo^od sebe, voda sc zlije po obleki francoske cesarice, Šarlcta pa strašno zavpije: »Proč! Pročl Strup! Morilcu Zastrupiti me hočejo!« Potem se je lokajo privila v moje roke in mi je šepetala v uho: »Ali si videla to grdo pijačo. Zastrupiti so me hoteli, da se me iznebijo. Nikar me nc zapusti, Manuelita. reši me!« Tako je tarnala. Spet se je onesvestila in brezčutno sem jo držala v svojem naročju. NeSrcčnlci je bil Napoleon povedal, da bedo prepustili njenega moža usodi, zato je Irgubila pamet. Vcepila sc ji je misel, da jo hočejo zastrupiti, iti ta misel je ni za-Dustila nikdar več. Sla je v Rim k papežu Piju IX., sprejel io ;e z očetovskim sočutjem, a pomagati jI ni mogel. Odšli smo iz Vatikana in se podali v bližnji sa-mostan. Cila je nekoliko mirnejša, kakor sicer, in je dovolila. da jo Del jc prednica po samostanu okoli. Samostan je bila velika sirotišnica. Prišli so tudi v kuhinjo, hoteli so ii dati neko juho. naj jo pokusi, ko zopet sune krožnik od sebe in pokaže na neki mathen rjast madež na nožu. Govorila je spet r strupu. Hoteli so jo pomiriti; naenkrat pa gre s svojo roko do komolca v vrelo juho, vzame ven kos mesa, se nagne k prednici In ji Šepeta: »Bila sem tako lačna in tega gotovo niso zastrupili!« Usmlllcnja vredna žena. Strašno je bila ntna roka o-e-čena. Od tega dne naprei so jo strogo stražill In le redkokdaj je kaka jasna misel razsvetlila temo njene blaznosti. Zadnja leta jc živela v Belgiji v nekem gradu, grozno žalostne reči pripovedujejo o n**ni bitnosti: Vo so vdrli Nemci v Belgijo, so jo odpeljali na Francosko. Kje je sedaj in ali reva še živi. nam ni znano. Kava bo poceni. Ameriški minister za prehrano Hoower jc povedal, da sedame zaloge kave daleč presegajo svetovno potrebščino »t 12 mesecev. Tisti, ki so kavo pridržavali v tnnen'u. da bo po vojni veliko poni :rnkan!e kave, so se urezati. Roosevcltova oporoka. RooseVelt je zapustil ameriškemu Rdečemu križu 34 tlscč 500 frankov iz svoje No-b'ove nagrade. Ta vsota nai se porabi za podporo onega dela Francije, ki te najbližji kraju, kjer leži njesov sin, ki ie bil nadel v zračnih bojili ob Aisnt. pokopan. Brezposelnost se izplača. Brezposelni delavec v Ber-Hn« ie izračunal: Jaz dobim 6X8 tedaj 4« mark podpore j za brezposelnost, moja žena (> X 1 50 r= 22 bO mark, to jc skuoaj 70'50 mark. Pa bom potem delal za 70 mark! L Tako le računal in šel svojo pot: saj jc bolje plačan, če nc dela: kot pa če si poišče službo. v Trsa. d. umm Coiii I Toči se izvrstno bel 3 in črno dalmatinsko vino, cpolo in dobra dalmatinska žganji. — Mrzla jedila« Postrežba točna. M. Bulic, Mm Halo, srebro in dragulje ktpuje po rajviSjih cm h dobroznana urama in zlatarna A. Potih, v Ti slu, Bni.ra vuccbia 3 Rltolone Ađrlntiea dl SIM o Trsta (lastna palača) nstanovijena teta 1838. Zavj rovanja proti škodi, povzročeni po ogniti, streli In eksplozijah. Zavarovanja Steklenih plošč proti razbiti«. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja po-šiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazPčncjših kombinacijah. Delniška glavnica in re. zervu dne 31. decembra 1915 K 199.625.992*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) krcn 5-16,405,849'—. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh bran-šah izplačano na škodah K 872.453.44.V85, Zastopstva v :: vseh deželnih slavnih mestih in važnejših krajih. :: uwmjz>.">.. -...... -' 'iJAimm.^m I"* » ZoHoztfraunlk Dr. Kratek Trt — Corso 24 — I. n. - Trst. Ordinira od 9-12 dop. in od 3—6 pop. traUiesI«] itfirujg za). linlLiijt ii radi ztijt. MALI OGLASI Vojni tovol'1 ffiiprotfoli« vrstne jlvurl doka«'m'« piftlltirt in drugo p« iako etnenrh cenah. Presl«\l)a tuil- 11 •■lovtriiš? ne, Hal | d II šli IK' 'nc. odd.---------- ----- . H pven«ua«nc nuilove J« puilltl lam. 3345 *tno p* R B.3B tta . . ___debelo In dn»blW». - Ooitllna Ou1tf.nl. "ttrmtp 3. psIaUia tud' \i -loven« tie. lian- IJrjIf „r.'tra'iiolomv I1', iMinc in nfitiMIne. Naslov pove &M\wtmt> delotofno. V«lk«vrt». i. odd. E llnogtl: cenlene ponuJb. , , fJ, t ,,, -m-o rventuaific nullove le pustiti H"- * ■ — - sprejema popravit« vsako vi »in h it. vra'Molomv !'•'. UmaiIm •) mnljiia i ».va Naslov',. PrOflO JI P»e ln««r. M:m vre^e vsake vr«*, -MaiKon, ul. boli i srlo Miti M'. novi, veliki In majhni t se dobe v trgovin- ............8 32 fotona I nv <•-( iTie učiteljico ali j|bU| i|tnie se aone lUi. UU1 .lili ti^teija.k P-tifuie poh,5tva ul> cVdurd 4H, makulul u-. I onudbe i ishtcvo pliče r — £-------—iSjE na lut. odd, tdutOkti ^ ^^IHtjtMnltD G. PIHO v Tr»tu (te nabuja na Korzn 5t. 15 ihivfta /iaUmica U. r----------------------ZercoviU A Figiio) prakso v manlfakturni »rebrnih In trgovini išče službe. Naslov ontVe,i a ®ra , |ns. odd. Ldlnos59 b>Uull, ur ubanOV. »61 »ŽIC Itd proda. soba z dvema posle ___ljama In" vzmeti iNaslov pove fna. Oitd. 334 Tr^GVSHI f">,n°fnl,t 7 * fletno Teta] za risanj In slikanje sa lačetrJH« odprt od 1j. januarja 1919 naprej. Pojasril* In vpisovanja od 9 do 12 v ul. San Ft'an-c to d' Assisi i t. 4 (druge stopnice*, IV. n.. rt, 23. V. lUndIC« zctozMH P 0. nORPURGOl \ Mii, ul. [icaiMno M?\ 12 np! ol delte Pesti1 E Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja j Umetni zobje. Umetni zobje. izvrstno, za gost liti-Carje po K liter. VINO, VINO 14 $iopin^ ^p<* do~ tvrdka F. GIOR. APOLLONIO Trst - ulica Amalia &t$ 7. 10 — Trat t S tnžnlm frcftn na^nnjamo Tecm sorodnikom prijateljem in y.n»ncotn, da Je r»5a ljubljena so- proga, hfti oriiomu Bistra Olga Klun r dobi let 12. t. m. po kratki in mučni bolezni mirno v Go»podu enspala. Pogreb prodrage i»okoJnico se bo tršil danca, 14, t. m., ob 3 iz liiSe 2a1o9M ul. Dante Allifherl St. 9. TitST, 11. februarja HU9. Avjusl, soprog, Kaii.a, Ivan Crescvec, starSi Jca p ra?, Ci!cf», soM.re. lierl?, brata. m Umetni :o"jJe.:: Umetni zobje. Zobotehn^ki :: imibiiliitoilj:: Opllne 378, L v hiil lekarne. Ujrrrs rt 9—1 h rt 2—5 m^i umetni zoble.:: Umetni zobje. 1 i—m——11111 111 JADKAHSKA BANKA — TRST — n feno tfl Rlipcr h 5 - Vlo S. M 9, Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor. Ljubljana, Metković Opatija, Spili, bibtnik, Zadar. Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v ban- no stroko spada* dujoće posle. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun iar v Urah in kronah po najkulaninejših pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 13. — vm