Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/HI Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 iu 10.344 za inserate; Sarajevo št v 756"i Zagreb Stv 39.011, PragH-Dunuj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2')'»? Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 205« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Kaj hoče dr. Dollfuss? Veliki predhodnik sedanjega avstrijskega kanclerja knez Mctternich navaja v svojih spominih, da obstoji tajna njegovih uspehov v tem, da je vporabljal v politiki isti lek, ki ga zdravniki najuspešneje uporabljajo pri zdravljenju jelike, namreč zrak. Zgodovina še ni v polnem obsegu potrdila, da je Mctternich Evropo ozdravil s svežim zrakom, pač pa se zdi, da je Sel iskat k temu strokovnjaku v mešanju političnih problemov po odrešilno maksimo sedanji avstrijski vodja kancler dr. Dollfuss. Kajti po večtedenskem tavanju v temi med neprodir-ijivimi oblaki, ki inozemskemu opazovavcu niso dovolili nobenega jasnega pogleda v razvoj notranjepolitične krize v Avstriji, so začeli prodirati žarki svetlobe in za njimi potoki svežega zraka, ki nom polagoma odkrivajo pravi obraz naše severne sosede. Govor, ki smo ga slišali ob priliki katoliškega kongresa avstrijskih Nemcev nn Dunaju iz ust zveznega kanclerja, je namreč prva uradna razlaga o zadnjih dogodkih v Avstriji, ki odgrinja cilj, proti kateremu koraka avstrijska »mala« diktatura. Odmev kan-cierjevegu govora po vsej avstrijski državi jc bil ugoden. Sveži zrak torej ni škodoval in se skazal tudi v moderni politični kirurgiji za odlično politično zdravilo. Kaj nam je ta govor odkril? Prvič to, da so dogodki, ki so 5. marca prinesli nemški narodni socializem v »rnjhu« na poveljujoče mesto, imeli globoke potresne odmeve tudi v Avstriji. Narodno socialistični po-kret v avstrijski republiki se je okoristil od ogromnih podvigov v Nemčiji ter začutil sve-žejši krvni obtok v svojih že nekoliko otrpnelih organizacijah. Politična nasprotstva so se nenadoma poostrila, marksistični socializem ie postal nervozen in je v tej duševni rnzrvanosti izbruhnil v besede in dejanja, ki so izvirala v strašnem razrednem sovraštvu. Osrednia vlada je morala seči po sredstvih, da to prerekanje, ki je naraščalo v grožnje in zadobivnlo že oblike meščanske vojne, preneha. In prenehalo je, vsaj na zunaj, kajti nobeden danes še ne more vedeti, če je pomirjen je doseglo globine človeških duš, od koder izvira ljubezen in njena najstrašnejša notvnrn — sovraštvo. Avstrija je stopila »poleg« ustavnega življenja, tako se najboljše označi sedanji režim, ki vlada pri naši sosedni republiki. Državni voz je zapustil ustavni tir in vozi poleg njega dalje, ne dn bi se poskušalo spraviti ga nazaj, niti razdreti ustavno progo. Velenemška in marksistična opozicija nista pokazali nobenih znakov energije, katerih naj bi se zvezna vlada ustrašila, zalo pa ona tudi ne kaže nobenega poželenja, da bi sć1 vrnila s *trnnpotov, nuirveč hoče ustavno življenje speljati v nove smernice, ki jih je zamislila, proti novim ciljem, ki jih je postavila. Govor zveznega kanclerja nam je, drugič, odkril tudi te smernice in te cilje. Dr. Dollfuss priznava pogumno, dn živimo ob prelomu dveh velikih razdobij v zgodovini človeštva, ko se prenavlja v nekaj novega ves družabni red, ko se pojavljajo nove oblike državnega življenja in ko je treba bolj kot kednj stopiti na trdna tla najvišjih etičnih načel družbe in skušati vplivati, da ono novo, kar prihaja, ne bo nasprotovalo osnovnim načelom krščanske družbe in krščanske države. Krščanska politična stranka, ki bi to svojo dolžnost spregledala, bi usodno grešila, ker bi iz strahu pred odgovornostjo prepustila destruktivnim silam, da družabno življenje v bodočnosti organizirajo na zakonih brez Boga in brez moralnega zakona. Te destruktivne sile, ki segajo po oblasti, so v Avstriji mednarodno framasonstvo in mednarodni komunizem. Framasonstvo, ki hoče z božanstvom poganskega nacionalizma, komunizem pa s božanstvom razrednega sovraštvo nadomestiti krščanskega Boga ljubezni in pravičnosti, v katerega vernjemo. Ne kolektiva nacionalnih na-puhn jencev, ne kolektiva komunističnih tiranov, ampak kolektiva človeškega rodu živečega v ljubezni in pravici. Avstrijska notranja krizn je torej po besedah kanclerja samega že zdavnaj izstopila iz okvira ozkosrčnih sfrnnknrskopolitičnih borb in prešla nn višjo ploskev svetovnonuzornih idejnih bojev. Na tem vzvišenem terenu jo moramo torej odslej študirati in njen razvoj zasledovati. Zaradi tega so pa, tretjič, potrebna tudi nova, cilju primerna sredstva, pravi dr. Dollfuss. Dosedanja usfnva, ustvarjena v duševnem po-lomn, ki je sledil polomu na bojnih frontah, v nerednem vrvenju ljudskih strasti, ko so splavali na površje nižji instinkti človeške duše in ko so ob podiranju stoletnih tradicij tnkorekoč padle vse ovire kaotično izraženi ljudski volji, ne odgovarja potrebam avstrijskega ljudstva. To so uvideli zaporedomo vsi avstrijski državniki, toda manjkala jim je volja, manjkala so jim sredstva za izvršitev neobhodno potrebne reforme. Zato pa hoče sedanja vlada, ki jo je avstrijski parlament sam tako nepričakovano postavil »poleg« ustave, ta položaj izkoristiti, izdelati pravilno obliko, v kateri se bo življenje avstrijskega naroda in avstrijske države moglo neovirano razvijati v službi visokih načel krščanskega moralnega zakona tako da se bo moglo uspešno zoperstavljati frninasonskim in komunističnim reformatorjem družabnega reda. Kakšna naj bo ta oblika? Katere so reforme avstrijske ustave, ki jih dr. Dollfuss pripravlja? V prvi vrsti je treba dati zveznemu predsedniku večje pravice, ki ga bodo usposobile, da se reši neprestane odvisnosti od strnnkarskopolitičnih frakcij in parlamentarnih pododborov, da bo v stanu neovirano izpeljati zakonodajo, ki jo je "ečina ljudstva aprobirnla. Drugo kar je za dosego napovedanih ciljev neizbežno, je dn se da državnemu življenju stanovska organizacija za podlago, ona, ki jo je priporočal sv. oče v en-cikliki »Quadrngcsimo anno« in ki jo imajo krščanski politiki in krščanski državniki brezpogojno izvesti, nko nočejo predati usodo ljudstva drugim silam, ki se niti trenotka ne bodo obo-tavliale, da uresničijo svoje lastne cilje. Avstrija je s tem stopila na polje dnleko-sežnih reform, ki zndirnjo globoko v sedanji družabni organizem. Menda ie to prvj poskus, daleč za komunističnimi in fašističnimi, d» hoče Važna državno politična izjava katoliške stranke v Nemčiji Zakaj se je centrum odločil za sodelovanje Prelat dr. Kaas, voditelj nemškega centra. Znano je, da je nemški centrum, v katerem je politično organizirana večina nemških katoličanov, na prvi seji nemškega državnega zbora 23. marca t. 1. glasoval za pooblastilo Hitlerju, da sme za dobo štirih let izdajati zakone in odredbe brez državnega zbora kakor tudi brez formalne veto-pravice, ki jo ima sicer po ustavi predsedr.4k republike. Ker ta korak centruma pri mnogih ni našel umevanja, je centrum sedaj izdal komunike, v katerem navaja razloge za svoje postopanje in ki bo vzbudil zanimanje med vsemi političnimi strankami sveta, v prvi vrsti seveda med onimi strankami, ki so orientirane v katoliškem smislu. Komunike pravi, da je korak centruma izraz parole združenja vseh nemških strank, ki se je pojavila že la •: in s katero je že tedaj simpatiziral načelnik centruma, prelat Kaas, ki je tedaj v Miin-stru dejal, da bi tistega dne, ko bi trije ali štirje voditelji nemških strank spoznali, kaj sedanji čas od njih zahteva in ko bi imeli tudi poguma, da svoje stališče uveljavijo, nemška painet zmagala nad preteklostjo. Zato jc sedaj centrum brez vsakega strankarskega egoizma, pozabljajoč vse pretekle borbe in zapostavljajoč vse separatne strankarske interese, doprinesel žrtev ideii združenja vseh tvornih sil nemškega naroda S svojo izjavo 23. marca t. 1. je centrum dal nemški državi in njenemu novemu vodstvu vse, razen svoje časti in svoje zvestobe do samega sebe. Centrum ni taka stranka, kakor so druge stranke. Ona je sicer zgodovinsko nastali in zato tudi korekture in razvoja zmožni in potrebni, vendar pa po svojem bistvu svetovnonazerno fur.dirani izraz političnega čreda nemških katolikov, ki menijo, da je tudi v temeljito spremenjenih razmerah sedanjosti mogoče sodelovanje in sooblikovanje države iz vere. Ta svojevrstni značaj daje katoliški stranki notranjo napetost in prilagodljivost, katere druge politične stranke nimajo. Ona jo varuje Ïired nevarnostjo, da bi absolutirala katr.rokoli po-itičiio obliko in katerikoli produkt političnega razvoja, ki je drugim strankam namen sam na sebi, dočim je katoliški stranki vsak politični program samo sredstvo k cilju splošnega blagra. Zato se katoliška stranka tudi v takem revoluc;onarnem momentu, kakor je sedanji, lahko orientira napram novemu položaju, ne da hi zgubila svoje notranje ravnovesje pa tudi ne da bi prišla v nevarnost substanca njene politične tradicije. Tako more centrum zavzeti realno-politično pravilno in državno-r-olitično nujno potrebno stališče tudi napram takim razvojem, katerih on ni povzročil in za katere on sam ni odgovoren. »Za centrum« — tako pravi komunike dalje — »sodelovanje pri državi ni odvisno od vsakokratni« oblike vladavine ali režima. Ona vidi del resnice v vsaki državni ob lihi in v vsakem režimu ter vidi smisel svojega političnega dela v vsakem slučaju v tem, da pomaga do razvoja temu, kar je potrebno nodpore in kar predstavlja pozitivno vrednoto, medtem ko skuša izločiti vse lo, kar je nevarno in kar bi lahko vedlo do razkroja. Bilo bi skrajno nevarno in bi se ne moglo zagovarjati, da bi bila taka stranka, kakor je centrum, iz razumljivega nezaupanja napram go- krščanski državnik proosnovnti država in državni red na osnovah krščanske socialne etike. Poskus je zelo težaven, in zahteva ne samo močnih živcev, ampak one čiste, nesebične, apostolske vere v zmr.go krščanskih idej v organizaciji javnega življenja, ki je prevevala prve graditelje katoliške cerkve. Menda ie to prvi poskus organiziranega nastopa proti diktaturam fašizma in komunizma s pomočjo rlržavoslovnih in socialnih osnov krščanstva. Poskus je junaški. zelo junaški in lic zahteva samo poguma ampak one čiste, nesebične, apostolske l jubezni do ljudstva in njegovih pravic, ki jc prevevala prve graditelje krščanskega prava, ki je vzgojilo krščansko demokracijo v / ljubeznijo in pravico! iubnosfjo nrežeti skupnosti in medsebojni podrejenosti človeškega rodu. Zastor je torei padel. Ves svet z napetim zanimanjem sledi temu novemu, ki se poraja za kulisami. tovim zuna-r^im oblikam, v katerih se je izvršila nacionalna revolucija, izbrala pasivno abstinenco in se postavila sama v kot, kjer bi ji ne ostalo ničesar drugega, kakor da se kwa S tem bi bila izgubila možnost sooblikovanja pri novi formi države in bi se bila oropala možnosti, da svoje umerjajoče in urejajoče sile, brez katerih ni mogoč zdravi nadaljnji razvoj, postavi v službo državnega občestva Stališče centruma je nerazumljivo samo za onega, kateri r.e vidi realnosti, katera danes revolucionarnim potom preobraža svet in ki zato iz novega položaja ne ume potegniti potrebnih konsekvenc. Kdor pa jasno vidi, ve, da se sicer ne nahajamo danes v krizi demokratične ideje sploh, pač pa v razvojnem procesu, v katerem se konkretne demokratične ustaiiove iz liberalne dobe pretap-ljajo v ognju r.ovih razmer in potreb. Po dobi, ki je brez dvoma privedla do pretiravanja formalnih svoboščin bodisi na političnem bodisi na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju, in tako privedla do oslabitve človeškega občestva in do dekadence se je pojavila potreba po brez dvoma tudi pretirani državni disciplinaciji vseh teh življenjskih področij. Normalizacija te prehodne dobe, ki ne more biti brez napak in brez ekscesov, se bo izvršila tem preje, če bodo sodelovali pri oblikovanju bodočnosti tudi oni krogi in one stranke, iz katerih ta revolucionarni prevrat ni izšel. Iz teh razlogov se je centrum brez oklevanja izrekel za sodelovanje, zakaj samo tisti, ki reče: da, lahko igra vloço sotvorca dočim bi bil: ne! izključil državno-politične in etične sile centruma, v katerem se politično udejstvu-jejo nemški katoliki na osnovi svojega religioznega in etičnega ter socialnega nazora, od soustvarjanja usode in bodoč-r.osti države. Na koncu sledijo zunanjepolitični razlogi, zaradi katerih je centrum ponudil svojo pomoč Hitlerju, ker se m ora'o v s* Neme/ združit' da uspejo napori, ki morajo ro>rnim potom privesti Nemčijo do dostojnega položaja v svetu po krivicah in ponižanju ter sp-onah, v katere je vkovals Nemčijo versaillska mirovna pogodba. O teh razlogih govorimo obširneje na drugem mestu. Valovi hitlerjanstva dereio dalje Luteranstvo - državna vera nove Nemčije Čudne zahteve „krščans ega pokreta" Praga, 6. aprila. U. Današnja »Prager Presse« javlja iz Berlina, da postaja pokret evangeljsko-protestanskih cerkva, da hi se protestautizeni proglasil za državno cerkev nemške države, vedno bolj živahen. Tako se je na velikem državnem kongresu »nemških kristjanov«, ki se je vršil v Berlinu, spre-j •!:; dodeča čudno zveneča resolucija: Bog hoče, da se borimo za svoje nemštvo. Vojna služba nc pomeni v nobenem slučaju nnsilstva nad krščansko vestjo, ampak pokorščino napram Bogu. Vsak vernik ima pravico, da državo, ki raz- širja moč teme, s pomočjo revolucije uniči. Isto pravico ima tudi nad cerkvijo, ki ne priznava lirez pogojno sedanjega narodnega podviga. Cerkev mor» biti v očeh Nemcev skupina vernikov, ki so pripravljeni borili se za ustvaritev krščanske Nemčije. Cilj vseli nemških kristjanov pa je. proglasilo protestantizma za državno cerkev in za državno vero nemške države. l)r/,n\a Atlolla Hitlerju na ravnost kliče takšno cerkev, lit naša cerkev mor« ta klic poslušati in mu brezpogojno slediti. Zopet strašen maščevalni umor Vadul, 6. aprila. U. Po strašnem maščevalnem umoru dr. Bella. ki se jc zgodil na avstrijsko-nemški meji in ki so ga po dosedanjih odkritjih izvršili podivjani nemški narodni socialisti pri belem dnevu dne 3. aprila, in sicer kar v gostil- Adolf Hitler, nemški državni kancler. niški sobi, javljajo listi iz Švice, da se jc zgodil podoben slučaj f ti il i v nekem holelu v Vaduzii. glavnem mestu kneževine Lirhtenstcin. Snoči jc namreč v kopališču Gaflcy pri Vadtizu šest mladem čev, ki pripadajo narodno-socialistični stranki, r. revolverji > roki napadlo ravnatelja berlinskega gledališča Alfreda Kotterja, njegovo soprogo, Franca Hotlerja in tajnico gospo Wolf. Vso so hoteli naložiti na avtomobil in jih odpeljati. V tem trenutku je Alfred Kotter s svojo ženo skočil z griča v prepad, za njima pa tudi gospa Wolf. Itottcr in njegova žona sta ostala na mestu mrtva, gospa Wolf pa je hudo ranjena. Franca Hotlerja so s silo odpeljali v avtomobilu, pozneje pa jo tudi on skočil iz njega tor dobil hudo poškodbe. Policija jo ugotovila da so bili napadalci domenjeni z več drugimi osebami iii je že aretirala pet oseb iz Nemčije, štiri pa iz Lichtcnsteina. Obmejne straže so bilo tolofoniono obveščene iz Vaduza v Lichtensleinu. da drvi proti moji neki nemški avto s 6 osebami. Osebe, ki so so vozile v avtomobilu, so izvršile v okolici Vaduza napad na brala Hottcr. Avto so obmejne stražo zadržalo. Osumljenci so izjavili, da niso streljali pri nanadn. ampak so uporabili samo strupene pline. To so storili iz patriotičnih motivov. V avtomobilu so našli steklenice s plinom in črpalko s kloroformoin. Vsi osiimljcnci so bili aretirani in odpeljani v Feldkirch. Napadalci na brata Rotlor so: Peter Reinbergcr, dijak, (ieorg 1'ross. dijak, Alfred Wie-sor. delavec, Mac Witt, Erik Lcmak, mizar in Gott-liob Demeter, brezposelni delavec. Vsi pripadajo narodno-socialistični stranki. Pri zaslišanju niso hoteli dati nobenih pojasnil. Političen drobiž iz Hitlerjeve dežele „Očiščenie" nemškega naroda Berlin, 6. aprila, tg. Državni kancler Hitler jo danes pojasnil zastopnikom zdravniških organizacij svoje namene za očiščenje nemškega naroda in posebno intelektualnih slojev od tuje plemensko pre-pojitve. Hitler je izjavil, da bo treba s skorajšnjim iztrebljenjem preštcvilnih židovskih intelektualcev iz kulltirncga in duhovnega življenja Nemčijo ugoditi naravni zahtevi Nemčije po svojskcni duhov-! nom življenju Zaradi omejenega življenjskega prostora nemSkega duhovnega dela in njegovih nosilcev imajo pripadniki lastnega plemena seveda mo-ralično pravico in prednost prod drugimi. Ce lii se v razmerju s številom prebivalstvu pripustilo preveliko število tujcev, hi sc to lahko tolmačilo kot priznanje duhovno premoči tujih plemen, kar pa jc treba odkloniti z vso odločnostjo. V pruskem pravosodnem ministrstvu je bil imenovan poseben referont za pobijanje korupcijo, za katerega je bil določen eden izmed nnjl/Jkuše-nejših berlinskih sodnikov, ravnatelj deželnega sodišča dr. Crohne. Boj je naperjen proti občinskim upravam, ki so bile prej pod cenlrumom in socialnimi demokrati, kakor v Kôlnu, predvsem pa proti bolniškim bla^njnpui, ki so v rokah socialnih I demokratov, končno pa tudi proti kmetijskim druž- bam, ki so se dolgo branile proti imenovanju na-rodnih socialistov. Prvi podpredsednik državnega zbora poslanoc centruma Esscr jo bil zopet aretiran, in sicer tokral baje kot direldor neke lokalne obrtne banke. Kar se tiče bojkota proti Židom, je značilen ton, s katerim je državni kancler Hitler govoril danes pri sprejemu zdravnikov v zvezi s tem, ko je v razglasu za berlinske SA oddelke v soboto izrekel napadalnim oddelkom priznanje zn disciplinirano izvedbo bojkota. Vsi SA oddelki v Nemčiji iu Avstriji so dobili povelje, zbrati se lc apelom, da bodo mogli člani SA povsod 7, zvočniki poslušati izjavo. Francita - zatočišče inozemcev Pariz, 6. aprila, tg. V poslanski zbornici je pri razpravi o proračunu za notranje ministrstvo vprašal poslanec Moch, ali bo Francija še vedno ostala naravno pribežališče za vse Lnozemce. Notranji minister Chautemps je izjavil: Smatramo, da dajemo izraza francoskemu Čuvstvu, če obžalujemo žrtve. Izdali smo potrebne naredbe, da bodo mogli izgnani politični begunci uživali gostoljubnost v Franciji. Že prej smo videli, kalko so k nain pri-bežnli Rusi, Italijani in Spanci. Vsi sc bili dobro sprejeti pod pogojem, da so sjmšrtovali naše zakone. Smisel odgovora Daladierove vlade: Francija vztraja na temeljih, položenih v Versaillesu bodo pritiskali na Francijo dalje, toda uspeh lega pritiska jc izključen in odgovor Francije bo ostal tak, kakor jc bil koncipiran v Elizeju včeraj, naj sc angleški tisk še tako trudi, da bi sc direktorij »v okviru ZN<, kakor si to namreč misli Aanglija, od Francije sprejel in naj se je tudi včeraj med trobenjem lanlar zbral v palači Venczia veliki fašistični svet, ki je sklenil resolucijo, da morajo temeljni elementi Mussolinijevega načrta ostati nedotaknjeni, ker edino oni morejo ustvariti nujne pogoje miru, v katerem bodo enako priznani interesi vseh.« Bati se je, da bo tudi ta resolucija del Gran Con-siglio oslala na papirju kakor že mnoge druge, ker Francija slejkoprej nima pravega zaupanja do ■>miru«, kakršnega si želi Italija — seveda bodo prizadevanja Italije še nadalje podprta od Anglije in edino v tem je moment, ki bo gnal evropsko politiko dalje v smeri, katera bo prisilila Francijo in njene zaveznike in prijatelje, da se še trdneje strnejo v eno močno fronto proti vsem poizkusom torpedirati vcsaillski mir. Ideja kvadrumvirata ostane na dnevnem redu Grandi, bivši poslanik Italijo pri anjrl. vladi, ki jo pripravil t Londonu teren za evropski kvadrumvirat« Pariz, 6. aprila. V razvoju mednarodnega položaja, ustvarje-iega po Mtissolini-MacDonaldovi inicijativi, ni nastopil noben nov moment. Pariz je včeraj pričakoval objave francoskega odgovora na projekt direktorija štirih velesil, je pa bil razočaran, ker jc ministrski svet, ki se je vršil 5. t. m. v Elizeju pod predsedstvom predsednika republike Lebruna, sklenil, da se bo odgovor definitivno sfriliziral šele na prihodnji seji ministrov, ki bo bržčas v soboto. Zato se mora publika zadovoljiti z glavnimi linijami odgovora, ki so prodrle v javnost po časopisju, ki v Franciji vse izve, naj je še tako zaupno. O odgovoru francoske vlade se lahko že danes s sigurnostjo reče, da predstavlja v najvljudnejšo obliko zavit kompromis brez vsakega dalekosežnega pomena, to se pravi, Francija z radostjo sprejema plemenito zamisel, katera se pripisuje Musšoliniju, dasi je bila v resnici spočeta v Londonu, in izjavlja, da bo sodelovanje štirih velesil pomenilo velik korak naprej na poti k utrditvi miru in ureditvi evropskih problemov ■— da pa bi bilo nujno potrebno, da se tak sporazum ali pakt ali kakorkoli ga že imenujemo, vključi v organizem Zveze narodov, v kateri bi predstavljal nekak »regionalni« Ji oddelni pakt popolnoma v skladu s paktom Zveze narodov (takozvanega Covenanta). Kakor se vidi, je francoska vlada potisnila pomen Mac-Donaldove inicijative z visokega piedestala nekakšnega vsemogočnega »direktorija zapadnih velesil« na nivo ostalih paktov, ki obstojajo v Evropi med posameznimi skupinami držav članic ■Zveze narodov v skladu s to vrhovno institucijo Evrope, in jc »direktorij« popolnoma podredila ženevskemu forumu. Zato pač o reviziji sedanjega političnega in teritorialnega stanja v Evropi, kakor jo je nameraval izvesti »direktorij« gospoda Mussolinija in MacDonalda, ne more biti v smislu francoskega odgovora nobenega drugega govora kakor je o njej govor v § 19 Covenanta, ki tako revizijo samo priporoča, ako bi se za to pokazala potreba in sicer le v sporazumu z vsemi članicami Zveze narodov. Pravilno torej pravi »Times«, da odgovor gospoda Daladiera pomeni »srednjo rešitev med dvema ekstremoma revizionizma in »ntirevizionirma. To je seveda italijansko diplomacijo zelo osupnilo, ker je bila menda res prepričana, da bo Francija pod pritiskom Anglije Mussolinijevo formulo sprejela brez bistvenih popravkov. Sicer se italijanska diplomacja dela, kakor da b francoski odgovor, kolikor se tiče pridržkov, nanašajočih se na razmerje med paktom štirih velesil in Zvezo narodov, več ali menj odgovarjal Mussolinijevemu načrtu, ki da tudi noče Zveze narodov izključevati — vendar pa je to gola finta, da se javno mnenje desorientira, ali pa pomeni poizkus, da bi se francoska vlada še v zadnjem momentu zapeljala v prilog Mussolinijevemu načrtu v nadaljnje koncesije, ki bi naj bile bistvenega značaja. Kolikor sc danes ve o odgovoru, je francoski odgovor odklonitev, ki izgleda kakor akceptacija, in nič več, in tega se italijanska kakor tudi angleška diplomacija popolnoma zaveda. Ona ima kvečjemu to tolažbo, da si francoska vlada ni osvojila stališča gospoda Titulescua, fci je delal v Parizu za gladko odklonitev angleško-italijanske inicijative, ako gre vera italijanskemu časopisju, ki te dni ljulo napada tega nadvse spretnega diplomata, katerega zmerja fašistični tisk z »balkanskim diplomatom, ki je vtikal svoj aos celo v notranje francoske razmere ter hujskal tako poslance večine kakor manjšine proti vladi.« Toda tukaj so splošno mnenja, da je g. Titulescu rot zastopnik Male antante bistveno vseskozi uspel in da ni v nobeno škodo zaveznic Francije, nko jc francoski odgovor skrajno previden, ulju-den in širokogruden, dasi ga bo moral vsak razumeti kot odločno vztrajanje Francijc na temeljih njene dosedanje politike in mednarodnih načel. Mogoče so si zastopniki Male antante želeli manj odlašanja, mogoče je, kakor se razvidi zlasti da-les iz češkoslovaškega časopisja, neugodno vplivalo, kako se je zlasti g. de Jouvenel zavzemal za Mussolinijevo idejo, mogoče se je želel tudi neko-Чко rezkejši ton — toda vsak mora priznati, da |e g. Daladier spretno našel srednjo linijo, ne da bi žrtvoval v bistvu eno samo mednarodno pozi-:ijo Francije. Seveda Medparlamentarna zveza Belgrad, 6. aprila. 1 Kakor smo že poročali, bo 19. t, m. v Rimu ekonomska finančna konferenca aiedparlamentarnc unije, na kateri bodo sodelovali delegati parlamemtov vseh evropskih držav. Delegacijo, ki jo pošilja na ta sestaflek jugoslovanski parlament, bo vodil predsednik skupščine dr. Kosta Kumanudi. Dne 24. aprila t. 1. pa bo pričel nasedati v 'Ženevi svet medparlamentame unije. Našo državo bosta zastopala na tem zasedanju dr. Ninko Perič in dr. Ravnihar. Predmet razprave na tem zasedanju bo med drugim tudi delovanje glavne komisije razoroiitvene konference in določitev kraja iu. datuma za trideseti sestaneik medparla-mentame unije, ki bo prihodnje leto. Pretresali bodo tudi resolucije, ki so hile poslane medparla.melitami uniii. Kako silen bo diplomatični pritisk na Francijo, da se verzajska pogodba revidira in Društvo narodov zamenja ali pa podredi štirim velesilam, se razvidi zlasti iz komunikeja nemškega centru-ma, izdanega v opravičilo, da je ccntrum dovolil Hitlerju diktatorska polnomočja. Ta komunike z gotovostjo računa na temeljito preusmeritev mednarodne politike v smislu Mussolini-MacDonaldo-vc inicijative. Mi se ne borimo proti Franciji — pravi ta komunike — ampak proti Verseaillu. Zveza narodov je- odpovedala. Načeloma jc enakopravnost malih držav z velikimi pravilna. Toda kljub temu obstoja v mednarodnem življenju hierarhija sil in vrednot, katere ni mogoče ignorirati. Evropa ne more krožiti okoli Varšave, Prage, Bukarešta ali Bel-grada. Os evropskega dogajanja leži v liniji Rim-London-Berlin-Pariz. Kvadrumvirat evropskih velesil, sprožen od MacDonalda in Mussolinija, noče „Hierarhija sil in vrednot" Zveze narodov nc nadomestiti nc razstreliti. Pač pa ji hoče vdihniti inicijative, da se ustanovi resničen in trajen mir, ki ni mogoč, ako se ne popravijo konstruktivne napake Versailla. Brez takega resničnega miru ne bo mogoča rešitev gospodarske krize sveta. Nemčija sc zato pridružuje evropski koncepciji, kakor jo je Mussolini žc dolgo imel in kakor ji je pomagal k novi zmagoviti dinamiki MacDonald. Га izvajanja so popolnoma analogna onim, ki sc berejo v italijanskem tisku in kakor jih zadnje čase bistveno v istem smislu zabičuje publiki večina angleškega časopisja. Vse to kaže na čisto dogovorjeno sodelovanje Nemčije z Italijo in Anglijo, da sc evropske države podrede vodstvu teh velesil, ki hočejo Evropo preurediti po svojih interesih in zamisli. Borba proti temu bo dolga in gotovo vse kaj drugega nego lahka. Beseda Daladiera : Ne damo izpre-meniti evropskega zemljevida ! Daladier, predsednik francoske vlade Pariz, 6. aprila. AA. Predsednik francoske vlade Daladier je imel danes popoldne v poslanski zbornici govor o perečih evropskih vprašanjih in se pri tem tudi dotaknil načrta o paktu med šti-I rimi velesilami. Daladier je med drugim dejal: Francija mora voditi pozitivno in konstruktivno politiko. Ona ne bo nikoli pristala na tak direktorij velesil, ki bi hotel vsiliti svojo voljo ostalemu svetu (živahno pritrjevanje na vseh klopeh), na tako novo društvo, ki bi bilo še bolj častihlepno kakor nekdanja sveta aliansa, ki bi odločalo o teritorijalnih revizijah in ' večjih ali manjših izpremembah meja. Tak poskus bi žalil fraseoski čut o enakosti narodov. — Francoski čut! Reči bi moral irancosko-italijanski, če se s-F,omn'm Manzi-nijevih besed o tem problemu. Enakopravnost držav, je nadaljeval Daladier, inplicira pritegnitev vseh prizadetih držav k vsem razgovorom. Njihove pravice se ne smejo izpremeniti brez poprejšnjega pristanka in brez Društva narodov. Če naj bo pakt koristen, mora biti logičen zaključek velikih stavb miru, v>a katere se sam opira: to so pakt Društva narodov, integralni in ne okrnjeni Briand-Kellogov pakt, Iocarnski pakt, ki zlasti jamči nedotakljivost francosko-nemške meje in demilitariziran; nevtralni pas — vse te pogodbe so ostale v veljavi. Ne moremo teh paktov zatajiti, saj so pri njih lojalno sodelovale vse francoskc vlade druga za drugo. Sodelovanje med štirimi velesilami bo p.lo-dovito, čc nc bo okrnilo teh pogodb, temveč jih bo skušalo praktično izvesti. Smoter tega sodelovala more biti samo spoštovanje miru z ohranitvijo vseh pravic. Ne presojajmo krivo člena 19 pakta DN, na podlagi katerega more skupščina DN povabiti svoje člane k novi proučitvi pogodb, če postanejo neizvedljive. Zakaj pravično je odstraniti morebitne vzroke za vojno. čl. 19., jc nadaljeval Daladier, je skušal determinirati miroljuben postopek; toda ali nc bi kazalo misliti na to, da bo treba nekega d.pomagati žrtvam napada? Revizija — p.od io besedo se utegnejo skrivati pohlepnost in sovraštvo! Spričo prebuditve nekega nacijonalizma nastane vprašanje, ali bodo nemirni narodi našli miru, če se iz-premeni zemljevid. Francija ima trdno voljo, je ob sklepu svojega govora izjavil Daladier, da sodeluje z drugimi za ohranitev miru in zaščito interesov vseh narodov. Ni ga plemenitejšega poslanstva za povr&itev Evropi zaupanja in varnosti v redu. Francija, ponovim, nc poznu nc sovraštva nc strahu. Mednarodno sodelovanje more, biti zgrajeno samo na pravici. Titulescu v Londonu London, 6. aprila, ž. Reutcr javlja, da ho Titulescu v teku današnjega dneva sprejet od MacDonalda in sira Simona, da z njimi prouči pakt štirih velesil. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da obisk Titulesca nc bo imel nobenih posebnih uspehov, ker ni dvoma, da se stališče, ki ga bo zastopal in obrazložil Titulescu, ne to prav nič razlikovalo od žc znanega stališča Poljske, a to jc, da Mala antanta ne bo imela nič skupnega z Mussolinijevim načrtom. Ne izgubljajmo časa Diplomatska sotrudnika »Daily Telegrapha« poudarjata, da se je s spremembami v načrtu, ki sta jih predložila Velika Britanija in Francija, šlo Mali antanti žc dovolj na roko in je tudi verjetno, da odpora Male antante ne bodo enostavno pre-gazili. Na vsak način bodo zastopniki Anglije napravili vse, da se doseže sporazum, čeprav so izgledi zelo majhni. »Daily Herald« je mnenja, da ni potrebno, da državniki Velike Britanije izgubljajo še naprej čas, ker od trenutka, ko sta Mala zveza in Poljska izjavili, da so proti paktu, je bil lc-ta žc mrtev. Ono pa, kar jc še od njega ostalo, bi bilo bolje če bi izginilo. Nov moratorij za vojne dolgove ? London, 6. apr. tg. Po tukajšnjih vesteh namerava predsednik Roosevelt dovoliti moratorij za prihodnji obrok vojnih dolgov, ki zapade 15. junija. Dalje se govori, da si bo Roosevelt izposlo-val od kongresa in senata generalno pooblastilo za nadaljnje postopanje v vprašanju vojnih dolgov, tako da bo na prihodnjem sestanku lahko stavil MacDonaldu predlog moratorija. Ta moratorij naj bi se zaenkrat podaljšal do konca svetovne gospodarske konfcrence. Seja larilnega odbora Belgrad, 6. apr. 1. Danes je končala svoje delo anketa, ki jo je sklical tarifni odbor. Včeraj popoldne in danes dopoldne so razpravljali o raznih predmetih, kakor o pivu, vinu in raznih vrstah olj, o siru, kruhu in tekstilni industriji. O suHurnsm olju jc podal obširen referat dr. Čurlin, tajnik du-brovniške trgovske, industrijske in obrtne zbornico. O domači industriji lanenega olja in firneža je referiral dr. Danilo Gorjup, tajnik Zveze Lndu-strijcev iz Ljubljane, ki je podal obširen referat. O tem sta relcrirala tudi dr. Čurlin v imenu du-brovniške trg., industr. in obrtne zbornicc in Dragan Miličevič v imenu Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug. V tem vprašanju je bilo doseženo popolno soglasje. Dr. Pandokovič, tajnik Zveze zagrebških industrijcev, je podal obširen referat o industriji cikorije ter stavil nekaj konkretnih predlogov tarifnemu odboru. Nato so prešli na pretres tarife za tekstilno industrijo. V imenu Centrale industrijskih kor-poracij je imel o tekstilni industriji obširen referat Fran Vindiš, ki je obrazložil pomen in važnost naše tekstilne industrije, ki po vrednosti svojih proizvodov in po obsegu svojih poslov zavzema eno najvažnejših mest v naši industriji sploh. G. Vindiš vztraja na tem, da se tej industriji omogoči nadaljnji razvoj in napredek in da se ji dovolijo potrebne olajšave, da se na ta način eliminira konkurenca ix inozemstva. Vindiš je dalje naglašal, da bi se moralo v načrtu nove železniške tarife vpoštevati tudi to, da se omogoči čim cenejši dovoz sirovln in polfa-brikatov, če se že pri gotovem tekstilnem blagu noče delati razlike med domačim in tujim blagom. Kajti v resnici ni pravično, in to pade vsakemu v oči, da je z novim načrtom določena ista tarifa za poliabrikate kakor za izdelano blago. Iz vseh teh razlogov je prva in glavna zahteva tekstilne industrije, da sc gradivo izloči iz pozicije 1169, v katero spadajo tudi tkanine, in da se za isto odobri postavka, ki bo odgovarjala razliki v ceni med predivom in izgotovljenim blagom. Vindiš predlaga potrebne spremembe pri posameznih tekstilnih predmetih. V postavki za volno izgubi neprana sirova volna pri pranju 60 do 80 odst. na teži, radi česar se oprana volna ne bi smela tarifirati istotako kakor neprana volna. Predlaga, da se neprana volna izloči in zniža tarifa za 50 odst. napram obstoječi tarifi, za prano volno pa izjavlja, da sprejme predloženo zvišanje, ki znaša pri vagonskih pošiljkah 18 odst. sedanje tarife, to pa le pod pogojem, da sc v njegovem obrazloženem predlogu napravi potrebne razlike. Nadalje predlaga, da se tarifa za konopljo ne zviša, ker znaša nameravano povišanje okoli 60 odst. Diskusija je bila nato končana ter je predsednik ankete dr. Karamanski zaključil sejo. O vsel mnenjih in predlogih, ki so bili sporočeni na anketi, bo pozneje razpravljal tarifni odbor. Osebne vesti Belgrad, 6. aprila. Z ukazom ^ralja je upokojen Anton Doliušeik, načelnik na ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani. Za pomožno tehnično manipulantinjo 9. pol. skupino pri gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani je napredovala Angela Černivec, arhivska uradnica 10. pol. skup. — Premeščen je Jonke Karel, katastrski pomožni geometer 9. pol. skup. pri oddelku katastra drž. posestev na katastrski upravi v Mln-denovcu. Belgrad, 6. aprila. 1. Pretekli teden se je v prometnem ministrstvu končal trimesečni kurz za revizorje železniških blagajn in kontrolo dohod, kov glavnega ravnateljstva državnih železnic v Belgradu. Med 30 kandidati so napravili izpit tudi sledeči Slovenci: Jože Bitenc, Anton Lukman, Janez Žibcrt, Franc Znane, Leo Zvan, Ivan Kepcc, Melod Kopitar, Bogomil Lasič in Lojze Pctrič. Nova orijentaciia angleške politike Anglosaksoni skupaj! Zbtižanje z Ameriko London, 6. aprila, ž. MacDonald je sklenil odpotovati v Ameriko 15. aprila, tako da pride v Washington 21. aprila. Tam bo ostal teden dni in ga tudi ne bo spremljal nihče od aktivnih ministrov, pač se bodo peljali z njim 2—3 strokovnjaki, med katerimi bo tudi sir Lytton. O vzrokih, ki so privedli MacDonalda do tako naglega sklepa, poroča današnji > Daily Télégraphe, da je to posledica zadnjega razgovora MacDonalda z Normanom Dawisom, ki je MacDonalda precej razočaral, K temu pa je pripomoglo tudi zelo hladno zadržanje .ameriške vlade glede dolgov, ki zapadejo 15. junija. MacDonald je mnenja, da je najboljše, če se direktno pogovori z Roose.veltom in da skupno preprečita. da bi vprašanje vojnih dolgov prišlo v nemogoč stadij, ki bi lahko resno ogražal svetovno gospodarsko konferenco. Izzivanje Rusije I-iondon, 6. aprila, ž. Poslanska zbornica j« sprejela predlog zakona, ki pooblašča vlado, da prepove uvoz ruskega blaga, tudi pri drugem čita-nju. Proti predlogu je bila delavska stranka, ki jc zahtevala, da sc ta predlog гатгпе. Kljub temu pa je glasovalo 347 poslancev za in 48 proti predlogu. Govor zunanjega ministra sira Simona jo napravil velik vtis in vladni poslanci so mu dolgo ploskali. Končnega glasovanja sc niso udeležili Ii. beralci frakcije sira Herbcrla Samuela. Samuel je zahteval od vlade obljubo, da bo pooblastilo za. prepoved uvoza ruskega blaga uporabila Ic v cilju, da doseže sodbo pred rednim sodiščem za inže-njerje, ki so bili aretirani v Moskvi, kakor tudi, da. angleška vlada nezavisno od sedanjega konflikta nc bo izdala splošne prepovedi uvoza ta. ruško blago. Medtem je trgovinski minister Runciman energično odklonil zahtevo sira Hcrherla Samuela. Liberalci bodo sedaj poslali predlog, po katerem naj hi pooblastilo, ki so ga vladni poslanci izglasovali, bilo veljavno samo tri mesece, linak predlog bo stavila tudi delavska stranka. Portugalske kolonije Na prošnjo portugalskega konzulata objavljamo izjavo portugalskega poslaništva, glasom katere jc dobila vlada portugalske republike tako od italijanske kakor od britanske vlade formelno zagotovilo, da so vesti glede portugalskih kolonij, kakor eo jih- pisali nekateri časopisi v zvezi z znanim rimskim predlogom, tendcncijoznc in popolnoma brez podlage. Razorožitev avstrijskih marksistov Dunaj, 6. apr. tg. Kakor že več dni, jc tudi danes vojaštvo in orožništvo v Nižji Avstriji in na Štajerskem sistematično preiskovalo vse socialdemokratske lokale in privatna stanovanj voditeljev razpuščenega republikanskega Schutzbunda. V Knittclfeldi; so našli v tajništvu stranke tri strojne puške, 80 vojaških pušk in mnogo niunicijc. Na drugih krajih pa so našli vsaria skupaj 3 strojnice in 150 pušk. Nocoj bo Amerika pila Newyork, 6. aprila. AA. Nocoj opolnoči bft v 19 državah USA konce suhega režima, ki je trajal 14 let. Po zadnjem udarcu ure bodo žc lahko po hotelih, restavracijah in klubih servi-rali pivo. Izjemo bodo delali v Newyorku, kjer so gostilničarji sklenili, da piva ne bodo dajal' gostom pred 6. uro zjutraj, da e tem prepreči j', orgije in druge izgrede, ki bi utegniti škoditi novovpcljaneniu mokremu režimu. Nesreča na Donavi Belgrad. 6. aprila 1. Na Donavi pri vusi Ritopck 6c; jc davi zgodila velika nesreča na vlačilcu »Slovenija«, ki jc last rečne plovbe. Okoli |>ol 8 jc v «trojuecn oddelku nenadoma eksplodiral parni kotel. Pri tem jc bilo hudo ranjenih šest ino/. posadke. Vsi ranjenci so bili takoj prepeljali \ banovineko bolnišnico v Pan-čevu..KaKo je prišlo do eksplozije, komisija, ki ie bila v ta namen takoj poslana od icčne plovbe na kroj nesreče, še ni mogla ugoioviti. Vladika dr. Andrej Karlin na mrtvaškem odru Maribor, 6. aprila. Turobno zvonenje v vseh mariborskih cerkvah je budilo davi Maribor iz sna Mrtvaški zvonovi so oznanjali žalostno vest, da je ponoči poklical Vsemogočni k sebi svojega zveslega služabnika, prevzvišenega lavanlin-skega vladiko dr. Andreja Karlina. Isločasno so se zjutraj pojavile na škofijskem dvorcu, na cerkvenih stolpih, v stolpu mestnega magistrata, na občinskih in javnih poslopjih ter številnih zasebnih hišah črne zastave ter plapolale v vetru. Žalost je objela vse mesto, bliskovito se je razširila novica povsod in we je klonilo pod njenim vtisom. Saj je bil veliki pokojnik zlasti še v Mariboru izredno popularna osebnosl. Vse je spoštovalo njegovo izredno velikodušnost in dobroto, priljubljen je bil v vseh slojih, ker so bila vrata njegove palače neprestano odprta vsem in za vsakogar je imel odprto roko, toplo besedo in prijazen nasmeh. Ze v jutrnjih urah so se zgrinjale množice pred škofijskim dvorcem na Slomškovem trgu ter v nemem pričakovanju sprejele potrdilo žalostne vesti. V teku dopoldneva je bilo položeno pokojnikovo truplo na mrtvaški oder. Kapelico v desnem trakiu škofijskega dvorca, ki je obrnjena proti Slovenski ulici, so zavili v črnino, jo napolnili s cvetjem in zelenjem. V sredo je prišel katafalk, obdan s svečami, nanj pa so položili težki bronasti sarkofag s truplom pokojnega vladike. Smrt ni pustila na tem blagem obrazu nobenih sledov. Kakor da je zaspal po trudapolnem in napornem delu, da najde v odpočitku sile za nove napore; isti dobrohotni izraz odseva z obličja, le okolje prikazuje, da vlada tukaj veličanstvo smrti. Mrtvaški oder je bil napravljen že dopoldne. Popoldne pa se je kapelica odprla in vernikom se je dala prilika še enkrat pogledati svojemu ljubljenemu vladiki v njegov blagi, dobrotni obraz. Verniki vseli stanov, vseh po klicev in starosti so pričeli vreti popoldne v škofijski dvorec h kropitvi. Brzo je zanesel »Slovenec« žalostno vest o smrti nadpastirja lavantinskega po vsej širni škofiji in takoj so pričeli prihajati tudi 'i bližnje in daljne okolice. Duhovščina, veljaki, priprosti kmetje. Pozno v noč so prihajale množice, kropile, poklekale v tihi vroči molitvi ter odhajale sklonjenih glav in rosnih oči. Truplo ostane na mrtvaškem odru v škofijski kapelici do ponedeljka. Upati je, da l>o mogoče ohraniti krsto odprto do zadnjega dne, l:er je precej hladno vreme. V nasprotnem slučaju se bo krsta morala že poprej zapreti, ostane pa na odru do določenega časa, lo je do ponedeljka zjutraj. V ponedeljek ob 8 bo prenesena krsta s pokojnikom v stolnico, kjer bo položena na katafalk sredi cerkve. Pričele se bodo obredne molitve, ki bodo trajale do desetih, ko se prične žalno sv. opravilo. Po sv. maši l» mrtvaški sprevod po mestnih ulicah na mag-dalensko pokopališče na Pobrežju. V kapelici tega pokopališča si je izbral pokojnik svoj zadnji dom. Ze pred tremi leti si je dal zgraditi lu sredi cerkvice grobnico. Počival bo sredi vernih ovčic mariborskih treh župnij, še v smrti združen ž njimi kot njihov pastir in varuh. Vprašanje ljubljanskega letališča Razlastitvena homtsija na deîu • Ali razlastitev ali 30ietni zakup ali redni odku& Ljubljana, 6. aprila. Včeraj "ob 9 dopoldne se je sestala pri železniški čuvajnici pri Studencu pri Ljubljani razlastitvena komisija zaradi letališča. V komisiji so bili udeleženi v imenu banske uprave baneiki svetnik Mramor, v imeinu dravske divizijske oblasti polkovnik I v a n o v i č, zastopnik zrakoplovnega poveljstva, dalje v imenu okr. glavarstva okrajni glavar Žnideršič, v imenu mestne občine podžupan prof. J are in občinska svetnika ing. Bevc ter F r e 1 i h, dalje magistralni nadsvetnik J a n -čigaj z magistralnim svet. Čehu nom in še nekateri drugi uradniki banske uprave ter mestne občine. Komisijskega ogleda so se udeležili tudi prizadeti posestniki od D. M. v Polju. Studenca in Most ter več radovednih gledalcev in poslušalcev. Komisija je na licu mesta ugotavljala lastnike zemljišč in parcel. Pri tem je komisija ugotovila, da je novi načrt za letališče izpremenil ležišče bodočega letališča in pristanišča, talko da so nekatere njive izpadle iz razlastitvenega postopanja, nekatere nove pa bodo morale pod razlastitveno postopanje. Zato bo moralo biti uvedeno še eno razlastitveno postopanje. To ugotavljanje pravih lastnikov parcel in zemljišč je trajalo do 11 dopoldne. Med tein časom pa so se zastopniki mestne občine živahno pogajali s prizadetimi posestniki, ki sta jih zastopala odvetnika dr. Miha Krek in dir. F. L o k ar. Zastopniki mestne občine so bili eprva na stališču, da glede cene zemljišč sploh ne morejo dajati obveranih izjav. To je povzročilo med prebivalstvom veliiko nevoljo in odpor, češ, da so že nekajkratov ponudili mestni občini zemljišča v odkup, pa mestna občina nikoli ni hotela prevzeti obveznosti glede cen. Zaradi cen končno sploh ni prišlo do sporazuma. Pač pa so se posestniki zavezali, da so pripravljeni odstopiti zemljišča mestni občini v 30 letni zakup, če mestna občina plača 0.26 Din letne najemnine za kvadratni meter in če mestna občina izpolni še nekatere druge pogoje, ki so jih posestniki navedli v tako zvanih »punktacijah«. Zastopniki mestne občine so obljubili, da bodo pri mestni občini izposlovali sprejem teh pogojev lastnikov. V tej zadevi se je podžupan Jarc tele-fonično razgovarjal z županom dr. P u c e m. Popoldne se je nadaljevala razprava z drugimi interesenti, zlasti med zastopniki dravske divizijske oblasti in zastopniki mestne občine. Dravska divizijsika oblast namreč zahteva, da mestna občina preskrbi zemljišče za novo vojaško vežbališče, če bo sedanje uporabljeno za letališče Ob pol б popoldne je komisija sklenila, da se uvede razlastitveno postopanje, zastopnika posestnikov pa sta vložila ugovore in zahtevala pismeno rešitev, da bosta mogla izvajati rekurze. To pride v poštev seveda le, če ne pride do sporazuma med mestno občino in lastniki zemljišča. Ob 5 popoldne je komisija zaključila svoje delo in se vrnila v Ljubljano. Sedaj se na eni strani nadaljuje razlastitveno postopanje, na drugi strani pa se vrše pogajanja za sklenitev najemne ali zakupne pogodbe med lastniki zemljišč in mestno občino. Berlinsko pismo vin. Čez noč smo skočili v novo Nemčijo: Hitler- ] jevo kraljestvo. Ko smo se 6. marca zbudili, bili smo notri. Meti smo si oči: Kaj? Kje pa smo? Ali je res? .. . Takih številk nismo pričakovali. Ne mi centrumaši in Hitlerci sami ne . .. Revolucija! Popoln preobrat. Nemčija na glavo postavljena. Kar je bilo včeraj zgoraj, je danes spodaj; kar včeraj narobe, je danes prav ... Pa kaj hočemo! Številke so tukaj. Ne spravimo jih s sveta. Kar vdati se je treba! Bili smo presenečeni. In vendar je ta veliki reokret popolnoma razložljiv. Prvič: Velika e d a. Na Nemškem je res silna revščina. Je še denar, je še bogastvo, — tam kjer je. A množica ljudstva strada. Dobivajo državno podporo, ав tako, da ravno še životarijo. To občutijo tem brid-keje, če se primerjajo s predvojnim časom. To vedo prav dobro tudi naši rojaki na Vestfalskem, ki so živeli pred vojsko kot grofje, ob mesu in pijači, danes pa kruha resnično stradajo. V taki sili ljudstvo leti za vsakim, kdor mu obeta kaj boljšega. To je čisto naravno. Tako bi bilo v vsaki deželi. — Drugič: Narodna ideja. Za kaj pa morete danes ljudi hitreje in močneje navdušiti kakor za narod in narodnost? Prvo je kruh, drugo je narod. Narodni »junaki« imajo lahko delo. Nič lažjega kakor pri ljudeh, ki nimajo drugih močnih idealov, udariti na narodno struno, — pa jih imaš! Poeebno pri velikem pa tako globoko ponižanem narodu kakor je nemški. .. Tretjič: Agitacija. Volitve sicer svobodne, a volivci pod vplivom cele plohe in viharja govorov, zastav, sprevodov, ba-kljad, Hitler se lahko ponaša, da je postal gospodar Nemčije ne z nasiljem, ampak po svobodnih volitvah. Centrum se je dobro držal. Naš berlinski posebno. Pomislite: v Berlinu je bilo oddanih za centrum 147.000 glasov. To je tudi za Berlin veliko, če pomislite, da je le desetinka Berlina katoliška. Tudi število njegovih mandatarjev se je pomnožilo. Prej je imel katoliški Berlin v državnem in deželnem zboru po enega poslanca, zdaj ima v vsakem po dva. V mestnem zastopstvu pa prej 8, zdaj 11. Sploh je po mestih centrum napredoval, a po deželi nekoliko nazadoval. Vzrok: velika beda kmetskega stanu. Hitler se je pa v svojih govorih veliko obračal do kmetov in jih je nekoliko premotil. Tako smo torej — hočeš, nočeš — Hitlerjevi podložniki. Pisal sem Vam, da spremljam nemško politiko z velikim zanimanjem, da pa pri njej nisem prizadet, zato se zaradi nje tudi nič ne razburjam. Povedati тотат po pravici: ko je pa prišlo zares, ie bilo pa malo drugače. Ne takoj prve dni, ampak nekaj dni pozneje, ko sem se posledic boli navedel — povem odkrito — me je obšla velika žalost. Ta pretirani, zoprni nacionalizem, fanatizem. militarizem, sovraštvo, oboroževanje, nov« vojske! .. . Kar neka mora je legla name, nič več se mi ni tako prijetno zdelo v Nemčiji . . . A človek se na vse privadi. Tudi na Hitlerja se bomo privadili, — tem lažje, če bo res toliko pametnega vpeljal in izpeljal, kakor obeta. In deloma je že začel. Komunistični mandati so vsi razveljavljeni. Ali naj mi žalujemo?! Za marksizmom sploh? Ko bi bili mesto nacionalistov zmagali komunisti, bi mene zdajle že vrane kljuvale — visečega na kakem drevesu, ko bi je ne bil prve !re notke po volitvi popihal iz Nemčije — vsaj kam doli do slovenskega Korotana ... V senci kljukastega križa sem pa tukaj še vedno na varnem. Poleg marksizma hoče nacionalizem ubiti tudi frama- sonstvo, svobodomiselstvo in vse brezbošlvo _ kolikor se s prepovedjo ubiti da. In glede morale ste že sami dobro poročali, kaj vse namerava ukreniti. Centrum tega ni mogel izvesti, ker ie ime vezane roke po svojih zaveznikih — socialistih. Nekaj takih odredb je bilo izdanih, a vse polovičarsko. Pa si tudi ni upal tako radikalno nastopiti. Kako bi pa ves svet zakričal, ko bi si »klerikalci« kaj takega dovolili! Nacionalizem je in bo pa s, krepko roko pograbil v to gnilobo in ne vprašal, če je komu prav ali ne. Čujtel Celo nad žensko modo se bo spravili! Ko sem v svoji knjižici zapisal par stavkov o modi, mi je cenzor, ki je vse drugo pohvalil, dal spričevalo, da na tem mestu sem pa »sirov«. In ko sem enkrat krščansko žen-stvo pozval na shod, ki naj bi se pečal z izrodki mode, mi je »Jutro« shod onemogočilo . . . Ženska moda, če še tako izzivalno nespodobna, je noli me tangere! .. . Na, zdaj ti pa pride nemški nacionalizem in bo z železno roko posegel v to nesnago ter nam pomagal ta gnoj kidati. Zdaj bi bilo pa lepo, ko bi še Jugoslavija Nemčijo malo posnemala . . . Nemčija bo framasonstvo prepovedala. Kaj. ko bi ga še Jugoslavija! . . Saj je ministrski predsednik Srskič tako lepo povedal, da je najvišja naloga vlade skrbeti za versko vzgojo. Framasonstvo pa ravno noče verske vzgoje. Hitler in njegova kompanija je na prvi mah prepovedala vse brezverske šole; ona hoče imeti samo verske šole. Kako bi se zgražali kje drugod, ko bi kdo kaj takega zahtevali . . . Hitlerci so zaprli bare in druge nočne lokale. Ali bi ne bilo prav, ko bi jih zaprli tudi v Ljubljani? Ko sem jaz hodil na ijubljansko policijo in prosil odpomoči zoper take in enake reči, so mi rekli — pa nočem reči, da mi niso prav v ničemer ugodili — a so mi vendar rekli: Dragi gospod, to je po vsem svetu, ne samo v Ljubljani; tega ne moremo prepovedati. Zdaj ta izgovor ne bo več mogoč. V Italiji je glede javne morale že zdaj bilo marsikje bolje ko pri nas. Zdaj ti pride pa še visoko moderna in napredna Nemčija in pravi: Proč s to nesnago! Brez pardonu proč! Kaj praviš na to, ti, ljuba moja Jugoslavija? Kaj ti, »bela« Ljubljana?!... Č« pa vlada tesfa ne sLori, potem sLe poklicani nemški zgled posnemati drugi krogi. Mislim posebno naša društva. In o tem sem Vam hotel zdajle spet eno pesmico zapeti: A ker bi se mi pismo preveč raztegnilo, še moram prihraniti to za prihodnjič. »Slovencu« moram pa še enkrat dati spričevalo, da ima izvrstna poročila iz Nemčije. Tako da imate tako dobro sliko o tukajšnjih političnih razmerah, kakor če bi živeli z menoj vred v naši ljubi Prusiji. Čast! Radeče pri Zid. mostu Obrtna podružnica. Društvo Jugoslov. obrtnikov za Dravsko banovino snuje na spodbudo predsednika g. Holobarja podružnico v Radečah. Račune so mu prekrižali. Ker se bližajo prazniki, ki ne smejo biti brez šunke, se je tudi S. Janez že 4. t. m. na lep način preskrbel z njo. Sel je na Slari dvor k posestniku Strniši Francu in si nabral prekajenega svinjskega mesa okrog 15 kg. Že se je veselil mastnih praznikov, pa so mu prekrižali račune naši orožniki. Aretirali so ga in izročili v zapore okr. sodišča, meso pa vrnili posestniku Strniši. Pregled konj. Lastniki konj se opozarjajo na pregled konj, ki se bo vršil v najkrajšem času v Radečah na sejmišču. TERPENTINOVIM MILOM II i si шт Veterinarska razstava v Ljubljani V nedeljo se je vršila seja upravnega odbora »Jugoslovanskega veterinarskega združenja« v Belgradu; udeležili so se je zastopniki skoraj vseh banovinskih sekcij iz države. Dravsko banovino sta zastopala predsednik sekcije dr. Veble Franc, veterinarski svetnik pri veterinarskem odseku kr banske uprave, in njen tajnik dr. Kocjan Leon, veterinarski pristav drž. veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Predmet razmotrivanj je bila med drugim tudi organizacija velike poučne veterinarske razstave, ki bo prirejena letos v Ljubljani v okviru jesenskega velesejma. Prostor za to razstavo bo dala brezplačno na razpolago uprava ljubljanskega veleseima in bo zavzemal paviljon »I« in polovico paviljona »H« na desnem delu razstavišča. Združenje je dalo ljubljanski sekciji na razpolago 20.000 Din kot preostanek lanske razstave, ki ga je prispevalo ministrstvo za kmetijstvo. Poleg tega je ministrstvo dovolilo prevoz razstavnega materijala po železnici po tarifi kakor za ostali materijal, ki je namenjen za velesejm. Na tej seji je bil nadalje vzet v pretres tudi pravilnik k zakonu o zatiranju živalskih kužnih bolezni. Sedaj veljavni tozadevni pravilnik jc namreč nepopolen in pomanjkljiv; radi tega dela upravni odbor JVU s pomočjo svojih posebnih referentov na osnutku novega, popolnega in modernega pravilnika, ki bo, ko bo dovršen, predložen Kmetijskemu ministrstvu, da ga oživotvori. Razsodba v litijski pravdi Ljubljana, 6. aprila. Poldrugo leto je trajala preiskava proti g. Hinku Lebingerju, bivšemu litijskemu županu in načelniku litijskega cestnega odbora, ki je bil obtožen, češ, da je izvršil razne poneverbe iz blagajne cestnega odbora in zakrivil prikrivanja denarnih zneskov. Sumničile so ga tudi razne govorice, ki so krožile po okraju in proti katerim se g. Lebinger ni mogel braniti, dokler sodišče ni iz-pregovorilo. Obravnava pred ljubljanskim deželnim sodiščem pa je pokazala, kako neutemeljeni so vsi dokazi za ta sum. Sodba, ki jo je senat danes izrekel, je pa dala g. Lebingerju polno zadoščenje. G. Lebinger je bil sicer obsojen, toda ne zaradi poneverb, zaradi katerih je bil prav za prav ves proces sprožen, temveč zgolj zaradi formalnih nepravilnosti v računovodstvu. Kakor je pokazala obravnava, tako tudi sodba ne vsebuje ničesar, iz česar bi mogel kdo sklepati, da si je g. Lebinger nepravilno pridržal najmanjši znesek denarja. Razsodbo je izrekel danes ob 12.20 predsednik senata s. o. s. Kralj. Senat je najprej vse nadaljnje dokazne predloge odklonil kot nepotrebne. Nadaljna sodba se glasi: Obtoženi Hinko Lebinger je kriv, da je leta 1929 in 1930 izplačal tajniku Jerebu dva manjša zneska za njegovo tajniško delo pri cestnem odboru, prikril pa jih je pod postavko »potni stroški« ter je s tem zagrešil prestopek, kaznjiv po § 397—1 k. z., dalje je kriv, da je leta 1929 in 1930 odtrgo-val dobaviteljem materijala namesto do 0.5—1.5% dovoljene kolkovine po 3% in jih s tem oškodoval za več tisoč dinarjev ter se kaznuje po § 389 k. z. z uporabo čl. 71—5 k. z. na 3300 Din denarne globe, v primeru neizterljivosti na 55 dni zapora. V tem primeru se mu všteje preiskovalni zapor. Izvršitev kazni se od-godi za dve leti. Hinko Lebinger se obsodi dalje v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Zahteve zasebnih udeležencev se zavračajo na pot civilne pravde. V vseh ostalih točkah obtožbe pa se obtoženec v smislu § 280 k. z. oprosti. V RAZLOGIH je predsednik senata navajal med drugim: Kar tiče obsodbe v točki 5 obtožnice (nagrade tajniku Jerebu), je obtoženec priznal, da je izplačilo skril pod stroške za potovanja, da prihrani Jerebu kolkovino, in s tem oškodoval državo. V vprašanju, ali je s tem koristil sebi, pa se je sodišče prepričalo, da tega ni zagrešil, temveč da je koristil le Jerebu. Kar tiče pisarniškega pavšala, ki si ga je dal obtoženec izpličati, je ugotovljeno, da se je ravnal po dekretu banske uprave in torej subjektivno n i zagrešil nič nepravilnega. Za zadnjo točko glede odtrgovanja kolkovine, je dognano, da je obtoženec sicer odtrgoval preveč, kakor je dopustno, vendar pa kazen ni mišljena tako, da bi si obtoženec preskrbel s tem kakšno gmotno korist, temveč se je le zavaroval na ta način, da mu ne bi bilo pozneje doplaievati iz svojega ali kaku drugače skrbeti za doplačilo. 1'rekmerno od-trgovanje pa je kaznjivo kot prestopek. Obtežilnega ni bilo pri tem nič, olajšilno za ta del aodhe nrimanji» in n*. kr.r i«. Lebinger nek&^- i novan. Za prvo obsojeno dejanje se je smatrali kazen 300 Din za primerno, za drugo pa 3000 Din. Glede oprostilnega dela sodbe je sodišče izreklo, da glede dobave cementa ni dokazano, da bi obtoženec oškodoval državo ali da bi to nameraval, ker je bila kupčija izvršena na zakonit način. Kar tiče ostalih stvari v obtožbi, poudarja razsodba. da so priče, kakor kopači in vozniki, odpovedali glede izpovedb o množinah nakopanega in navoženega materijala, vsi pa so zatrjevali, da so dobili plačila v redu izplačana. Dokazano je tudi, da so se plačila izvrševala v občinski pisarni in da so priznanice pisali občinski tajnik ter drugo osebje, obtoženec pa s tem ni imel neposredno opraviti. Če bi se dogajale nepravilnosti, bi torej moralo bili občinsko osebje domenjeno z Lebingerjem, na razpravi pa se je sodišče prepričalo, da osebje ni bilo v nobeni taki zvezi z Lebingerjem in da se te nepravilnosti niso dogajale. Kar tiče ciobav gramoza, se obtožba sklicuje sicer na raporte cestarjev, vendar pa se jc izkazalo, da ti raporti niso popolni in da se jih je mnogo izgubilo. Ni mogoče dokazati, da bi se res kaj krivega godilo. Glede točke 3 (stroški za avtomobilske vožnje, vnesene v postavko za gramoz) pa se je sodišče na podlagi izpovedi priče Gojka Hribarja prepričalo, da se obtoženec sam ni nikoli vozi! na račun cestnega odbora, pač pa je vozil razne inženerje in druge funkcionarje po komisijah. Je to vprašanje sicer formalno nekaj nepravilnega, vendar jc obtoženec ravnal po gospodarski pameti in je bilo to v korist odbora. Glede pisarniškega honorarja Zapužku in Čer-netovi, ki je bi! vnesen med delavske plače, se jc sodišče prepričalo, da sta pisarniško delo v resnici opravila. Tudi glede izpovedi Lenarta ie sodišče mnenja, da je le morda dobil večkrat gramoz plačan po 12 Din in ne samo enkrat, kakor je sam izpovedal, torej ne vedno po 10 Din. Zato se obtoženec oprosti tudi v tej točki. Državni tožilec je prijavil proti razsodbi revizijo. Dolnja Lendava Kdo ima prav? Lansko leto 20. avgusta smo obhajali pri nas praznik Sv. Štefana, madjarskega kralja. Sicer je to narodni praznik Madjarov, vendar se je do sedaj tudi pri nas še vsako leto slovesno praznoval, kajti naša župnija je v pretežni večini madjarska. Do lanskega leta so bile na omenjeni dan pri nas trgovine vedno zaprte. Nikogar to ni bodlo v oči. Ker ni bilo nobenega navodila «I gremija ali od glavarstva tudi lansko leto. so trgovci imeli zaprto tudi lansko leto. Le kakih pet nekatoliških trgovcev jc imelo odprte trgovine. Vsi, ki so imeli trgovine zaprte, so bili kaznovani z globo 100 Din. Trgovci «o se pritožili. Zdaj so pa dobili račune za 120 Din. Trgovci pra v i jo. da so imeli trgovine dosedaj na praznik sv. Štefana (20. avgusta) vedno zaprte In <*> mnenja, da bi jih morala oblast pravočasno opozoritj, da morajo imeti trgovine odprto. Trgovci »e bodo pri. t ЛТ1 1 » rv Л Кл»«гма**«л 1 «muv» m» Ljubljana Drugo predavanje G. Ktauseja Delo mladega nemškega kritika g. Gerharda Krauseja, ki potuje po evropskih državah in proučuje glasbeno življenje v njih, obenem pa prireja predavanja, ima pomen predvsem z informativnega vidika. Tako seznanja glasbeni svet s produkcijo manj znanih tvorcev in jim s takim opozarjanjem brezdvomno koristi. Vendar bi bilo to delo še uspešneje, če bi obenem z informativno stranjo združevalo še kritično analitično, kar bi zlasti v današnjem kaotičnem stanju moglo mnogo pripomoči k izčiščevanju nazorov. Drugo predavanje o polieki operni glasbi se je vršilo v četrtek popoldan v dvorani Glasbene Matice. Kritik je podal kratko sliko zgodovinskega razvoja do najnovejših smeri. Očrtal je pričetek poljske opere od prvih italijanskih vplivov do popolne samostojnosti tja v današnji čas in podal kratke orise posameznih važnejših tvorcev, med njimi Kamienskega, Moni-uszka, Zelenskega, Moszkowskcga, Paderewskcga, Rozickega, Szymanovskega, Wieniawskega, Mazzu-re itd. S tem v zveri pa je na nekaj gramofonskih ploščah reproduciral nekaj skladb Moniuszka in Szymanovskega. Predavanje je lepo uspelo. Film o plezalni tehniki Ljubljana, 0. aprila. Sinoči jc predaval na povabilo T. K. Skale v dvorani Delavske zbornico dunajski alpinist kuri Poppinger. Predavatelj je pokazal film o najrazličnejših tehnikah v plezanju in je uspele žive slike opremljal s strokovnimi pojasnili. Začetek lilnm povedo s predigro gledalca iz zaprašenega mesta v naravo na gore. Nato obravnava lilin najpotrebnejšo alpinsko opremo, tako obleko, čevl je, kline in vrv. Slede nazorne slike raznih vozlov in varovanja. Pravilna lioja je predpogoj za vsakega turista, tem bolj /a plezalca, ki mora paziti na svoje moči. Najdaljši del obravnava plezanje po kaminih, počeli in stenah. Zanimivi so prizori iz prečkanja, spuščanja |><> vrvi in premagovanja previsov. Na koncu je lilnuin še pravi padec in plezanje, ki je bolj podobno oboroženemu napadu na gore. kakor pa plezan ju. — Film je pokazal marsika j zanimivega in naši alpinisti so lahko primerjali svoje /nanje / /nunjem avstrijskih alpinistov. Kaj bo danes? Drema: Zaprta. Opera: Zaprta. Kino Kodeljcvo: Dane.s ob S: Zapadna fronta«, velenapeta drama i/, vojske I. 191S. — Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. PROTI SONČNIM PEGAM?...J ЗШШШШ Trenchoute, površnike in obleke najugodneje J OS, 1џ O Mala Flonunye z opernima prvakoma Zlato G jnngjeiiiic in Josipom Gostičein v glavnih vlogah se vpri/.ori v soboto, 8. t. ni. — Po ogromnem uspehu, ki slu ga doživela v rojstnem mestu operete v Splitu, bo sobotna predstava v vseh o/.irih zanimala'. Nabavite vstopnico x predprodaji. ('ene so znižane. . 0 Vendar nekoliko gradbenega gibanja. V »plošnem nazadovanju gradbenega gibanja, ki sta ga letos povzročila gospodarska kriza in pa padec rcntabilitete stanovanjskih poslopij, je razveseljiva vsaka nova, bodisi še tako skromna akcija, ki stremi za zgradbo novih stanovanj. Za zgradbo nove stanovanjske hiše sc je sedaj odločila tudi železnica. Železnica ima za svoje uradnike in druge nastavljence že lepo stanovanjsko kolonijo za Bežigradom, ob Dunajski cesti. Stanovanjske hiše imajo tam lepa, zdrava in sončna stanovanja, ki tudi po najemninah niso predraga. Tej koloniji se bo se letos pridružila nova dvonadstropna hiša, za katero so za ta mesec že razpisana dela, ki Halo ! Halo ! Kavarna „Centrai" vsaki večer damski koncert ! bodo oddana na licitaciji. Stavba je preračunana na 730.000 Din ter bo obsegala več lepili in primernih stanovanj za železničarje. Gradbena «teta se prično najbrže že maja meseca in bo stavba do jeseni že dograjena. 0 Konjska železnica v Ljubljanici .se jc podaljšala že v strugo med /.majskim in frančiškanskim mostom, to je skoraj do ono točko, dokoder se bodo Izkopna in poglabljalna dola letos vršita, namreč do Fajmoštra.. Dela v Ljubljanici seveda -premija s svojo radovednostjo mnogo opazovalcev na obeh bregovih. Vsak po svoje se zabava. Eden žogo premetava, drugi pleza gori v hribe, mi pa — k S/amiču na ribe ! 0 V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni. 0 Povožen otrok. Včeraj popoldne je prišel \ Zgornji .siški pod vo/. na katerega se je \ otroški prešernosti obešal, 10 letni Ivan Čarnuin, sin posestnika in gostilničarja iz Zgornje Šiške. Kolo voza je šlo otroku čez noge in mu jih znatno poškodovalo. Otrok je bil prepeljan v bolnišnico. O Nesreča v Krakovem. V Krakovski ulici je včeraj zjutraj neznan voznik podrl 71 letno zasebnico Ano Ifočevarjevo iz Kladezne ulice 1, ki je dobila poškodbe na rokah in glavi. O Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra ccsta 14. Rajhenburg 'A odlokom kr. banske uprave jo bil razrešen županske funkcije dosedanji mnogoletni župan g. Franc Vranetič, za župana je bil pa imenovan trgovec gospod Blaž .1er i ček. — Ko oddaja gospod Vranetič svojo župansko funkcijo, je prav, ua se nekoliko spomnimo na velike zasluge, ki si jih je pridobil za občino in trg Rajhenburg. Že kot občinski odbornik takoj po vojni jo inicijativno in uspešno deloval v obč. odboru in že takrat se je marsikaj napravilo v korist občine na njegovo pobudo. Leseni most na Brestovec, ki jc bil že v takem stanju, da že ni bilo več varno hoditi čez njega, so na njegovo inicijativo podrli in nadomestili z lepim novim železobetonskim mostom, ki je celemu trgu v okras. Kot župan, ki je bil na čelu naše občine od 1. 1925 pa dosedaj, ima zaznamovati take uspehe, kakor še noben dosedanji župan. Pod njegovim županovanjeni so jc izvršila elektrifikacija našega trga. renoviralo se jc poslopje narodne šole v Rajhenburgu, kupila se je hiša za občinske prostore. Veliko pažnjo je pa tudi posvečal olepšavi našega trga. Cesto po trgu, ki jo bila v takem stanju, da ni bila sposobna zaradi svoje ožine za današnji promet, je dal na več mestih razširiti in ob njej zgradili škarpo, dal je odstraniti nekatere stavbe iz sredine trga, ki so bile v takem stanju, da so bile za trg naravnost sramota, sedaj so pa na tistem prostoru v lepi vrsti zasajena drevesa, ki bodo v nekaj letih nudila lep senčni prostor. Zavedal se je g. župan, kolike važnosti je olepšava našega trga tudi i/, luj.sk o prometnih vidikov. Saj je Rajhenburg vedno bolj privlačna točka in to v prvi vrsti zaradi prekrasne lurške bazilike, h kateri prihaja leto za letom več romarjev, drugič pa zaradi svoje romantične lege. Zato je g. Vranetič kot župan vedno delal na to, da bodo tujci odnesli čim najlepše utise iz našega kraja. Imel je pa zasnovanih se mnogo načrtov, ki jih pa sedaj ne bo mogel več dovršiti. Tako n. pr. vodovod, za katerega so načrti že gotovi in tudi odobreni. Pa še mnogo drugega. Vse svoje moči in zmožnosti je posvečal občini ter je bil kot župan odlikovan z redom sv. Save. Kot župan je bil pravičen in objektiven v vsem svojem delovanju, zalo jo užival največje simpatije vseh občanov brc/, razlike na politično prepričanje. Zato bo kot župan ' ostal vsem v najlepšem spominu. Posebno dobro Vam fepl oglaševanje v „Slovencu" v bližnji nedeljski številki in v dneh velikega tedna. Oposzarjajie zato prav v teh dneh kupujoče občinstvo i/, mesla in okolice na svoje trgovslco padlieîje. Redko se Vam nudi boljša prilika ! Maribor □ i', n. gospodje duhovniki, ki sc nameravajo udeležili pogreba umrlega undpa-stirju dr. Karlina in želijo skupnega obeda, naj blagovolijo to takoj naznaniti po dopisnici ravnateljstvu dijaškega semenišča v Mariboru. Tam bo po pogrebu pripravljeno kosilo za prijavljene. □ Preizkušnja plinskega omrežja. Dosedanja dela na preizkušnji plinskega omrežja, ki meri % km, so v toliko dogoiovljcnu, da se bo nadaljevalo še z preizkušnjo posameznih večjih, plinovodov. V to svrlio sc bo odklopilo dno S. t. cn. zjutraj od 3 do 3.30 plinsko omrežje Maribora desni breg in se naprošajo konzu-menti v tem delu mesta, da v navedenem času zaprejo vse plinske pipe. □ Podravska tiskarna prodana. Usodu Po-dravske tiskarne, ki je tako zanimala številne upnike bivše Kmetijske eksportne zadruge, je sedaj končno veljavno odločena. Kupil jo jo g. Lojze Strašnik. dosedanji faktor Mariborske tiskarne. P V smrt. V Parnavi vasi se jc obesil 48 letni tuniošnji posestnik Leopold Kohctnik. Našli so ga v drvarnici obešenega in žc mrtvega. Vzrok žalostnega dejan ja je neznan. Se priporoča Spccijaina trgovina za živila Jas i Lesi ah Maribor, utica X, oktobra □ Usode grajskega stolpa. Kavarnar g. Stre-liar, lastnik kavarne Astoria, je prodal poslopje, ki leži za kavarno ter se končuje v stari grajski stolp na vogalu Gregorčičeve in Grajske ulice. Novi lastnik teli poslopij in priključenega vogalnega zemljišča, na katerem sc je dosedaj nahajala trgovina kuriva, namerava na tem prostoru postavili veliko trgovsko stavbo, ki bo imela na dvorišču tudi druge poslovno obrate. Ker pa je imel v načrtu tudi odstranitev grajskega stolpa, se je vršila na licu mesta strokovna komisija, v kateri so bili mestni načelnik dr. Lipold, podnačelnik Golouh. konservalor dr. Štele iz Ljubljane, zgodovinar prof. Boš, občinski svetniki, zastopniki gradbenega urada in olepševalnega društva ter drugih korporacij. Sklepali so o usodi starega stolpa. Komisija je ugotovila, naj se skuša po možnosti stolp ohraniti. novo poslopje pa stilno prilagoditi okolici. □ Elektrika osvaja okolico. Nedavno smo poročali o pogajanjih, ki jih vodi mestno električno podjetje / predstavniki šenpeterske občine radi elektrifikacije Sv. Petra pri Mariboru in okoliških naselij. Sedaj nam poročajo i/ Pesnice, dn so stopili predstavniki občine Ranče lii sosednjih naselij v stike /. mariborskim mestnim električnim podjetjem ter se pogajajo radi elektrifikacije. Flektrovod mestnega podjetja sega do opekarne v Košakili, od koder ni več daleč do Pesnice. Pesnici se baje ponuja tudi elektrika i/ št. Ilju. kamor jo dovaja avstrijsko elektrarna. Itudi daljšega daljnovoda pa je ponudba dokaj dražja in je brez dvoma, da prodre mestno podjetje s svojo ponudbo. Sodba gospodinje ie neizoremenliiva: da sta dr Oetker jev pecilni prašek in vanilijin sladkor neprekosljim. Velika zmaga francoske v ade Pariz, ("i. aprila, tg. Na koncu današnje zunanjepolitične debate je dobila Daladierova vlada zaupnico s llftl proti Mit) glasovom. Voditelj desničarske opozicije Marin je zahteval, da se današnje razpravljanje o proračunu zunanjega ministrstva od-godi, vlada pa je proti temu zahtevala zaupnico in prodrla z inipozantno večino. Nadaljnja razprava pa je bila odgodena na jutri. RooseveH povabi! Macdonalda in Daladiera Novvork, (i. aprila. Ig. Oticielno povabilo predsednika Roosevella za MacDonalda je bilo danes izročeno angleškemu poslaniku. Lindsayu. Obenem pa je bilo sproženo tudi povabilo za Daladiera pri francoskem poslaništvu /. izjavo: C'e hoče Francija razpravljati o razerožitvenih in gospodarskih vprašanjih. je dobrodošla. Formalno povabilo bo poslano, ko bo Francija izrazila željo za take razprave. i, maj narodni praznik v Nemčiji Berlin, ti. aprila, tg. Narodnosocialistična stranka bo sedaj organizirala 1. maj, ki je doslej veljal za praznik socialistov, v dan nacionalnega dela, ki naj se z zakonom trajno določi. Ta dan bo praznik vseh ustvarjajoči!) Nemcev, prostih misli razrednega sovraštva. V Berlinu bodo najbrž na Tenipelhofu ali v Stadionu priredili veliko zborovanje, na katerem bo državni kancler Hitler objavil manifest, s katerim se 1. maj proglaša za narodni praznik. požar srn Krki Krka, 0. aprila. Danes popoldne po ;'» je nenadoma začelo goreti v Gradičku h. št. 8, po domače pri Andrejku. Goreli jo začel skedenj in z njim združen hlev. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil iu v hipu jo bil v plamenu tudi poieg stoječi kozolec (ti oken). Domačega ni bilo nobenega doma, ker so ljudje sedaj vsi v gozdu ali pa na polju. Ogenj je prvi opazil domači hlapec. Iz skednja je mogel rešiti le eno kolo in dva konjska komata, ves drugi inventar (slainoreznjca itd.) je pa zgorel. Iz hleva so še mogli v zadnjem hipu rešiti živino, izpod kozolca pa vozove. Pod kozolcem je bilo mnogo oglja in drv. Krški gasilci so bili takoj na mestu z vsemi brizgalnami. Obvarovali so ognja hišo in sosednja poslopja. Prihiteli so tudi gasilci iz lločcvja. Ogenj so zelo hitro omejili. K sreči je veter pihal proti gozdu, sicer bi bila pogorela vsa vas. Trenolno se škoda še ne da ocenili, vendar jc pa zelo velika. Dunajska vremenska napoved: Ne bo bistvene spremembe vremena, hladno vreme bo trajalo dalje. Zagrebška, vremenska napoved: Podnevi spremenljivo, oblhčno, noči jasne. Precej stalno in toplo. Domjaniéeva îirika (Ob knjigi Pjesnic . l-iavrcnik Srp. Kuj. zadruge. 1413) Dragutin M. Donijanjč je kajkavcc. Zdi se uii. du je to njegova glavna kanakteristika. No toliko zununju ko notranja. Ne formalna, ampak > občutju, '■ nustroju. O tem pričajo njegovi' kajkav.ske kot šfokavske pesmi. In zbirka, o knl'-ri namerava in dunes spregovoriti nekaj 11 : - c-t ! t. je strogo šlokuvska. Povedati moram pu îul.oj. «lu ima pc-uik zbran materija I tudi za diirko ku jkin.skih pesmi, ki bo v dogledneii času gotovo tudi izšla, kajti obe knjigi njegove ki.jknvskc lirike {- Kipci i popevke-. Sunce i -■čuke-) st:i (lune, žc pravu redkost in bi bila antologija njegovega kuj krnskega pesništvu več ko potrebna. Namen Su\rcinciiiku-. S. K. zadruge jc. da Mojc dure .-e.znaiiju s sodobnimi. Se. živečimi književniki. Doslej jc bil vsako leto zastopan tudi en Zagrebčan. (Miroslav Krleža: U agoniji. Branko Vu kič: ( elvrti jahač Vpokalipec, Idi , Dnliljuuič). lic, i moram, dn prav zanimivo vplivajo ijck.i\ske pesmi v cirilici. Sicer pu Do n jiinić tu doli ui neznan. Dolço vrsto svojih pesmi jc že objavil v raznih bclgrajskih književnih revijah. Morda jc ravno on danes edini književnik pri nas. ki jc enako cenjen v knj-k;t v skeui Zagrebu ko v beli Ljubljani in Bel-grudu. In kljub t eni u. da se jc vedno držal svojega, du jc ostal v elementu, ki mu jc r. rojstvom d.iii. ie na jpristnejši in najbolj ljubek ravno tam. k jer je na jbolj lokalen, v svojih kajkav-skili pet, in i h. In še l<> Ki upam trdili, dn bodo ravno le njegove pesmi najdlje ostale. Najnovejša Doni janoviéeva pesniška zbirk.i ui povsem nova po pesmih, ki so v njej zbrane, ampak bi jo raje označil / neke vrste antologijo njegovega štokavskega pesništva sploh. V njej so nekatere pesmi še mladega Doinjuniću, večina lic spada v dobo njegovega zrclcgu ustvarjanja. Zbirka jc razdeljena v štiri ne- simetrične dele / naslovi: Iz. Kaneoni jern, Batni odjeti. Slike. Život. Zanimivo jc. dn Dom-junič ljubi kratke, karakteristične, duši skromno naslove. To se jasno vidi že iz naslova zbirke kakor tudi posaaiez.uili delov oziroma pesmi. V osnovnem občutju je Dolnja nič izrazit ro-, iiuuitik. V mestu živi, pa so kljub lomu vse I njegove pesni i od zunaj, s kmetov, iz, narave. , Lun edina jc iz. mestnega unibijcnta. zadnja v ! zbirki (z naslovom: Ulica), in šc tu je zato so-I cialnu in prav /a prav čudno disharnioiiičiin za ; konce sicer Iako mirne in uravnovešene pesni-; Skc /bilke. Iz. vseh pesmi si- določno odraža preprostost in rahločutnost človeka, ki jih je napisal. Domač jc in z malim zadovoljen, ljubi i svoje Zagorje bolj ko vse drugo in dušo kraju j in ljudi, ki .stanujejo tu, je pesniško vpođobil I v svojih delili. Simi/nicino mi j nesodobne jši in.daiics že d'o-! cela preživeli je duh prvega ciklusu z, naslovom: Iz, Kaneoni jeni. To so pesmi sentiinentn. nere-I allie, včasih celo poiimlem naivne, pesmi gliei-j nij, romantičnih dvorcev z. vrtovi (pesnikova mladosti), jasminov ili grmov, mandolin in ainor-I je\ ,s strelieo. ki su vzete iz. prve Dom ju novice ve pesniške knjige (»Pjcsiua-. 1910). še krajši ko prvi je drugi ciklus (Iz teškili dana • v kazalu Batni odjeci). le pesmi so nastale v dneh balkanske in svetovne vojne, v za-iiosneai litiliu. včasih skoraj patetične (Prikaze. K suiicii), v katerih je pesnik dal dušku svoji želji za osvoboditvijo. Nadai j nji ciklus (Slike) /. več ko štiridesetimi pesmimi jo niz razjioloženjskih pesmi iz j vseli mogočih krajev iu naključij. Tu najdemo pelini <1 narcisah pod slovensko Golico, impresije iz. Varšave, i/. Dalmaci je, šuniadi je. orgs-kc ravni, kuko občuteno je podal v nekaj verzih svojo domačijo. Hrvaško Zagorje! V pesmi: Su S -Sljcincua pravi: kuo da tuga jc pokrila Zagorje pitomo moje. '.ar se ta polja i bregovi leda, il čega boje? I vrd je Iu kruli, al i ljudi Stradati svako jc viko. su. Slaba je zemlja, al naša jc. — — Još je ne pokori niko!« Pesmi iz zadnjega delu, ki ga je pesnik splošno naslovil: Življenje, so najmočnejše in tu
  • V šolo , kjer jih sprejme sijajno označeni ravnatelj kranjske gimnazije. — S. Kranjec je v tej številki priobčil zopet važen geopolitičen sestavek >P or a z d e 1 i l e v in .število človeštva na zemlji,, ki je namenjen v prvi vrsti dijašlvu, ko šolske knjige le mimogrede in površno obravnavajo to vprašanje, katero bo pa zanimalo (udi slehernega, saj mu bo lo in ono v leni spisu — novo razodetje v njegovem zeniljcpisneni znanju. — J a g o D i Č je napisal čedno legendico o zvončku in trobcu-liei, dr. Joža Lovrenci,- pa ie pokazal dijašlvu in nam Pesnika Ivana Trinka-Zamejskega ob njegovi sedemdesetletnici. Reci moramo, da je tu življenjepis o Trinku dosedaj najpopohiejši iu ima za vse še posebno važnost, ker si moremo ustvariti o |H-sniku iz priloženega izbora njegovih Poezij kar sami svoio sodbo. Irmkovo pe smi danes rodkokdo poziiu ia je zalo prav, da ga nam jo Mentor tako predstavil. - Blagom i r J'otoški se je predstavil z drobno, a toplo črtico Na travniku., nakar nam Fr. Graf o n a u e. r prikazuje I/. z e m 1 j e kraljeviča Marka pokrajine od Uistovc.-, do Kumanovit ter od Kunianovn do Skoplja 1er nam pove marsikaj novega, kar bi drugod zaman iskali. — Obisk v karcerju , ki je vzbujal toliko smeha, jc v leni zvezku zaključen. — ,janežu N. se s prav Iako dobrimi pesmimi prklri: /.ujejo še Miha Vihar, Sfiuks in Mojntir Oorjanski, ki obetajo postati še pomembna imena. Obzornik jo nekoliko stisnjen, a s svojimi poglavji o novih knjigah, naših zapiskih, pomenkih in z zankami iu ugankami vendarle ,»isan iu zanimiv. — N'o vidite, lak jc Mentor« in nič čudnega ni, čc ga vsi z veseljem bero! V enem tednu pet požarov Pozigaiec v Zgornji in Spodnji Polskavi Polskava, 5. aprila. Obe župniji Gornja in Spodnja Polskava sta postali pravcata vulkana, iz katerih bruha neprenehoma ogenj. V teku enega ledna, od 27. marca do 5. aprila, jc bilo pet velikih požarov. Dne 27. marca ob 8 zvečer jc zločinska roka zažgala pri Mcsariču na Spodnji Polskavi, kjer jc požar uničil celo poslopie z živežem vred. Še isto noč ob pol 11 ponoči jc najbrž ista roka zažgala župnijsko gospodarsko poslopje na Gornji Polskavi, v katerem jc bilo mnogo krme, slame, drv in gospodarskega orodja, kar je vse poslalo žrtev ognja. Velika nevarnost jc bila ludi župnišču so vse popokale in sc jc že začel kaditi balkon, katerega so komaj rešili. Čc bi balkon začel goreti, bi bilo župnišče izgubljeno. Skoda jc ogromnal V petek 31. marca je bilo zažgano sosednje gospodarsko poslopje posestnika Štefana Marčiča, kjer jc deloma zgorelo, deloma bilo uničeno veliko krme. Ogenj jc zanetil v lijaku za krmo. Škoda zopet velika — nekrila. V noči 4. aprila ob pol 11 jc bilo zažgano hišno poslopje posestnika Kovačiča na Pokošah, četrt ure od Gornje Polskavc, Vse zgorelo. 5. aprila ob 8 jc bil zopet velik požar na Spodnji Polskavi pri Zafošniku, po dom. Svcteju, Celle za župnišče, ki jc samo 8 m od pogorišča; šipe na 1 tik pri mostu na Prugersko, nasproti Sichcrlu Beli zobje: Chlorodont J3 Koncert v Marijini cerkvi. Na veliki petek, dne 14. februarja bo ob pol 8 zvečer v Marijini cerkvi velik koncert, na katerem bo izvajalo Celjsko pevsko društvo oratorij nesmrtnega Haydna »Sedem poslednjih besed Kristusovih s križa« za soli, zbor in orkester. Orkestralni part igra orkester Celjskega godbenega društva, pomnožen z učitcljslvom in nekaterimi gojenci Glasbene Matice. V solo kvartetu pojo gc. Golobičcva in Raj-hova, g. Živko, koncertni tenor iz Maribora, ter g. Fink. O Misterij na Celjskem odru. Krajevni Kul-turbund priredi na cvetno nedeljo v kino-dvorani hotela Skobernc misterij >Igra apostolov« (Apo-stelspicll, delo pesnika Maksa Mclla, mariborskega Sola in kaj se v njej godi, гџтта vse, starše najprej, ki imajo otroke n "jej, zanima pa tudi starejše ljudi, ki sv kar nekam poiivć, kadar kaj lepega slišijo o šoli in sc pri tem spomnijo svojih šolskih let, veselih in morda ludi trdih, hudih. Tole mi je pravila včeraj gospa, Ici ima sinu v prvem gimnazijskem razredu. — Tu se ude, kakor znano, ie v prvem razredu tudi francoščine. Njen sin je imel v prvem tečaju za francoščino profesorja, ki lepo uči svoj predmet. 1'ant je tudi lepo napredoval: imel je'za prvi tečaj red: odlično. Drugi semester so pa dobili za francoščino gospodično. fiai menda, ludi lepô uči in se trudi, ampak čujte: kakor bi odrezal, fantu ne gre, pa ne gre več. Dobiva same »slabe . Gospa se čudi. tila, je vprašal gospodično v šolo. Dobila je odgovor: Fant je vse pozabil, ne odgovori nič na vprašanjeTudi g. profesor i: prvega semestra se čudi. Ne more razumeti. .le. res uganka. Kaj pu pravi fant sum? Samo tole pravi materi: »Veš, mama, jaz pri. francoščini ■vidim samo nušminkana usta gospodične; ne morem prav nič paziti, samo strmim o tisto šminko in prav nič ne vem, kaj nam gospodična razlaga. Zmerom moram misliti, kaj bi bilo, čc bi se gospodični šminka raztopila ali po bradi razlila. Nc morem pomagali, čc sem tak.* llo lo res nekakšna psihološka uganka, l'ri modernih. jezikih mora učenec (učenka) posebno gledali na usta učiteljeve (učileljičinc), lcako artikulira. In čc so usta. debelo naiminkana? Otroku pridejo drugotne misli, ki ga raztresejo. Pa kako, da se ne navadi nn. taka usteca? Dejstvo je, da se la ■ili oni — nc. Zdravim ljudem sc nušminkana usta res gabijo. Koledar Petek, 7. ap.Tila: Marija sedem žalosti; Her-mon Jožef, spozi.avalec; Hegezip. Novi grobovi -j- V Trzinu je nenadoma umrl eaud. phil. p. Ivan Orel. Pogreb bo v soboto, 8. aprila ob <) dopoldne iz hiše žalosti v Trzinu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- V Ljubljani je včeraj po dolgotrajni hudi bolezni umrlaA'oepa Margareta Konic roj. Kastelic, hišnikov,a žen . Pogreb bo danes ob pol Г> popoldne. Naj v miru počiva. Gospodu soprogu iskreno sožulje! Osiale vesti — Cenjene naročnike, ki imajo morda še Is il k zaostanek na naročnini, tem irotom vnovič opozarjamo, da pričnemo z ustavljanjem listu že v prihodnjem tednu. Zato vljudno vabimo vse. p. n. naročnike, ki so prejeli naša tozadevna obvestila, da vsaj v prvih dneh poravnajo zaostalo naročnino. Položnico smo priložili zadnji nedeljski številki. Kdor bi je pomotoma ne bil prejel, naj jo zahteva po dopisnici. — Cenjene inserente, ki se nameravajo po-služiti zelo dobičkanosne časopisne reklame v velikem tednu, vljudno prosimo, da oddajo svoja oglasna naročila kolikor mogoče pravočasno. 'Le tako bo mogoče ustreči željam posameznikov i u poskrbeti za dobro uaoieetitcv oglasov. Naročila sprejema vsak dau do 6. ure oglasni oddelek »Slovenca« v Jugoslovanski tiskarni in vse Slovenčevc« podružnice. — Vinccncijeva konferenca za akademike je v zadnjem mesecu razposlala nad 200 prošenj, odgovorov je prišlo lo petnajst. Zato prosimo: no pozabite na nas in pomagajte nam. Številka našega ček. računa jo 15.838. Naslov v Ljubljani: Stre-liška 12, 2. nadstr. — Obenem se pa iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so nam dosedaj priskočili na pomoč in niso prezrli poslanih prošenj. Hvala vam! — Župnijskim uradom ljubljanske škofije. Vso župnijske urade, ki še niso poslali zneska za podobice ob priliki proslave 12. marca, prosimo, ki to takoj napravijo. Moramo plačati v tiskarni! Sporočamo jim tudi, da imamo še dosti podobic na razpolago. Naročila sprejema Misijonska pisarna (Senicniška ul. 2) ali pa prodajalna K. T. 1). (Ničman). — Škofijski odbor K. A. v Ljubljani. — šesti sestanek zdravnikov Dolenjske in Belokrnjilic. Dne 9. IV. 1933 ob 15 popoldne so vrši v dvorani vodstva javne ženske bolnišnice v Novem mestu ponovni znanstveni sestanek. Predavajo: 1. Gospod dr. Fcrdo Trenz, šcf-/.dray-nik ban. kopališča v Dobrni: »Izbrana poglavja i/, balneologije, osobito z ozirom na potrebo praktika«. 2. Gospod dr. Milan Žiga Červinka. vodja in šef-zdravnik javne ženske bolnišnice .Novem mestu: »Vprašanju kardijak, osobito / ozirom mi sedanje nazore o zdravljenju /. digi-lulisovini preparatom. 3. Gospod dr. Ludvik Kožuh, sekundari j javne ženske bolnišnice v Novem mestu: »Demonstracija iz kazuistikc bolnišnice«:. '— Živinski in krainarski sejem pri St. Lenartu v Zabtikovju nad Sevnico, ki bi se moral vršiti na dan 3. aprila, je letos izjemoma preložen na dan 10. aprila. Vabijo so kupci in prodajalci. — Udružcnje jugoslovanskih inženjcrjcT in arhitektov — sekcija Ljubljana naznanja, da sta sc za leto 1033 izvoljena upravni in nadzorni odbor konstituirala tako-le: Upravni odbor: predsednik: inž. Janko Mačkovšek; podpredsednik: inž. Igo 1'ehani, inž. Josip Dedek. inž. Franc Miklavc, inž. ■ložo Platner: I. tajnik: 'inž. Ladislav Bevc, 2. tajnik: inž. Nace Pcrko, III. tajnik: inž. Bož. Čulk; I blagajnik: inž. Ciril Pire. II. blagajnik: inž. Kvgen Poniž, III. blagajnik: inž. Iv. Ahtik; knjižničarji: inž. Jožo Završnik, inž. Veučc Koželj, inž. Lado Kham: I. gospodar: inž. Albert Struna, II. iospodar inž. Drago Falur; člani uprave: inž. St. Dimnik, inž. Anton Ditrich, inž. Boris Hribar, inž. Juro Horvat, inž. Vladimir Mušič, inž. Oskar Pe-f.il, in/. Kiirel Tavčar, inž. Krmijo Zdenko: nad- zorni odbor: inž. Jaroslav Koerster. inž. Viktor Skaberne. —Napad na logarja, iz Ilolnje Lendave poročajo: V obširnih gozdovih bivšega grofa je nastavljen priljubljeni logar g Zver. Seveda je trn j v peti vseui, ki se hočejo v teli gozdovih okoristiti — bodisi z srnami in jeleni ali s čini drugim. Duo I 4. aprila zvečer je tega logar j' mislil neki zločinec ubiti. Ustrelil je v stanovanje Zvera kakih dvaj- I setkrat in sicer z vojaško puško. Po prvem strelu I ki je razbil šipe v oknu, so so v sobi vsi poskrili, j Lo g. Zver je še ven pogledal in je videl v bližini stati nekega moškega, ki je zaklical proti oknu: »Žo dolgo sem to mislil ubitik Tudi psa na dvorišču je ustrelil, ker mu je menda tudi križal račune pri njegovem nečednem poslu. Drugi dan so orožniki aretirali nekega moškega v občini Moslje. Baje jo dejanje priznal. — 11'red kratkim so neki zlikovci g. Zveru sežgali tudi velik kup seua. — Koliko so zgrudili v zadnjih 13 letih v Belgradu in Zagrebu. Od leta 1019 do 1032 so v Zagrebu zgradili 1884 stanovanjskih hiš, v katerih je okrog 17.00*1 stanovanj. V Belgradu so v istem času zgradili 5237 stavb, v katerih je 18.173 stanovanj. Skupna vrednost v Belgradu zgrajenih stanovanjskih hiš znaša nad tri milijarde, zagrebške novo zgradbe so pa veljale 1.800,000.000 Din. — Še o članku »Z nožem nad prijatelja«. G. Teran je napisal dolgovezen članek, kakor da bi bil jaz »lajvečji hudodelec. Izjavljam, da je baš nasprotno vse res, kakor trdi g. Teran. Če bi bilo po njegovem, bi bil jaz danes klican tozadevno na sodišče kot obtožencc in ne kot priča. S tem naj bo za enkrat te časopisne polemike konec, nadalj-ni polek bodo cenj. čitatelji ipak lahko brali, ko bo izrečena sodba. — Z odi. spoštovanjem! Ažman Ciril, Bistrica, 6. aprila. — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Franz-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Avtobus Ljubljana—Sušak in nazaj prične zopet redno obratovati vsak dan (avtobusno podjetje Pečnikar). Avtobus vozi iz Ljubljane ob Г, zjutraj, pride na Sušak ob 12 opoldne; s Sušaka se vrača ob 3 popoldne, prihaja pa v Ljubljano ob pol 10 zvečer. Cena v eno smer za osebo 125 Din, tja in nazaj 225 Din. — Pobegnil s 114.000 Din. V Brežicah jc bil že delj časa pri tvrdki Rudolf Schmidt nameščen knjigovodja Evgcn Mahr, ki jc bil vesten uradnik, tako da jc užival popolno zaupanje svojih delodajalcev. Mahr pa ni bil tak, kakor sc jc zdelo prvi hip. Zadnji čas je zašel v finančne težkoče in je tuhtal, kako bi sc izkopal. Kmalu se niu je nudila prilika. Pretekli torek mu jc solastnik tvrdke Fran Maleis izročil 114.000 Din in mu naročil, naj jih nese v Zagreb ter tam plača neke račune za tvrdko, Mahr je to storil, pa jc lakoj mislil na beg. Na- ; pisal jc svoji ženi pismo, katero so pozneje našli, ! in ji pustil 10.000 Din. Nato jc odpotoval v Zagreb, 1 kjer so ga videli na kolodvoru, od lam pa je naj-I brz odšel v Italijo, kjer jc doma. Kakor Iv'tro jc tvrdka spoznala, da jc Mahr pobegnil, je o leni j obvestila zagrebško policijo, ki jc takoj izdala za I npm tiralico. Mahr je rojen leta 18% v Podgorju pri Voloski in slutijo, da jc tja pobegnil. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Frankcnhcim II.: Die Entwicklung des sittli-chcn Bewusstseins beim Kinde. 197 strani, nevezano Din 80; Hauscr R.; Psychologie, 135 strani, vezano Din 60; Huyn P.: Gchcimnisvoller Scgen. Gcistlichc Bclrachlungen iiber Jesu Lcidcn und Jesu Trosl. 309 strani, vezano Din 84; Lippcrt P.: Von Wundcrn und Gehcimnissen. 261 strani, vezano Din 116; Pflieglcr M.: Die padagogische Situation. Gcdankcn zur gegcnwârtigen Lagc religidscr Erzichung. 220 strani, nevezano Din 92; Schott-Bihlmcyer: Der Gotlesdienst der drei hôcfcsten Tage der Karv/cche. 310 strani, vezano Din 54; l'oth Tihamer Dr.: Jugendsedsorgc. Ein Meister-werk zeitgcmasscr Pâdagogik. 415 strani, vezano Din 160; Bischof Dr. Sig. Waitz: Der heiligste Dienst. Betrachtungcn iiber Priestertum, Scclsorge und Katechcse. 316 strani, vezano Din 96; Joseph van der Vcldcn: WiiIschaits- und Sozial-Politik in der beruisstandischcn Ordnung. Erstc Sozialc Wo-che des Volksvercins fur das katbolischo Dcutscli-land. 199 strani, nevezano Dir, Zcrmahr P. A.: Die Osterfestzcit. Die. Lflur: dei Ostcrfcstzeit in Prcdigtcn. 77 strani, nevezano Din 26. — Fotoaniatcr, mesečnik z. foto in kino umetnost prinaša v aprilski številki aktualne članke o vzgojni vrednosti fotografiranja, o delu z rume-nico, o globinski ostrini in zaslonski in o televizijskih aparatih. Zanimiv je razgled po filmskem svetu, uačrl za delo v aprilu, pretres uspehov, drobiž itd. Mesečnik jo bogato ilustriran, posebno posrečene pa so štiri celostranske fotografije na krednem papirju. Kot priloga sta priložena prospekt tujsko promelnili društev v Metliki in Črnomlju, ki vabi v Belo Krajino, in razpis Kodn-kovega natečaja z lepimi nagradami. — Vpliv krme na zdravje živali. Živinorejce opozarjamo na zanimivo predavanje, kiga bo imel g. živiuozdravnik vet. Viktor de Gleria. vet pristav okr. načelstva v Ljubljani .Predaval bo o vplivu krmo na zdravje živali, v nedeljo 9. t. m. ob pol 11 v ljubljanskem radiu. — Modne, športne In bele srajce, spodnie hlače dobite najlrpcžncjšc le pri F. I. Gorlčar, Ljubljana, Sv. Petra cesla 29. rojaka, enega uajnadarjenejših pesniških talentov današnjega Dunaja, čigar dela so si osvojila žc srca vseh ljubiteljev umetnosti. & Umrla je v Gradcu v bolnišnici ga. Lcbič Ivana, žena kavarnarja g. Lebiča. Pokojnica je dočakala skoraj 55 let in jc bila iz Schongraber-na Obcrhollabrun v Nemški Avstriji. Pred dobrim mcsccem se jc podala v Gradec v bolnišnico, kjer je bila operirana (imela jc žolčne kamne), a jc sedaj na posledicah opcracije umrla. Zapušča moža in hčerko. Naj počiva v miru! & Roksi. Pred dnevi smo poročali, da bodo gostovali v mestnem gledališču v Celju Člani ljubljanskega dram. gledališča s komec! jo Roksi«. Ker je gostovanje odvisno od predprodaje, zato opozarjamo celjsko občinstvo, da si mora nabaviti vstopnice do jutri, to jc sobote opoldne, ker sc sicer predstava nc bo vršila. & Zemljišče meSčansko-oskrbovalnega fonda na otoku. Opozarjamo občinstvo na imenovani razglas mestne občine celjske, ki jc nabit na uradni deski mestnega magistrata. & Za-adi tatvine aretiran. Celjska policija jc v sredo aretirala 29 letnega trgovskega pomočnika P. J., ker je dne 13. marca t. 1. v Gotovljah ukradel neki kmctici srebrno uro, zlato verižico in britev, vse skupaj vredno 500 Din. & Izgubljen denar. V sredo, dne 5. t. m. jc bila ob 7 zvečer na Krekovem trgu izgubljena rjava us.ijata dcnarnica z manjšo vsoto denarja. & Šport v nedeljo. V nedeljo sc bo vršila na igrišču pri Skalni kleti ob 3 popoldne prvcns'vc-na nogometna tekma med SK Olimp in SSK Celje. Pta j Tlakarina. Ptujski trgovci z deželnimi pridelki sc pritožujejo, da morajo tlakarino na nakup-ljcnc odnosno zopet prodane deželne pridelke plačevati dvakrat, in to namreč pri uvozu in pri izvozu. Tlakarina sc namreč na drugih železniških postajah, kakor tudi v Mariboru, plačuje le pii uvozu, ne pa ludi pri izvozu. Trgovci nameravajo radi tega v bodoče rajši nakladati vojo robo ne več na ptujskem kolodvoru, ampak na najbližjih postajah. Radi tega je priporočljivo, da se najde v tej /.adevi nekak kompromis, ki bi zadovoljil tako mestno občino, kakor prizadete trgovec. Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico izplačuje svojim članom 6 odst. obresti za leto 1932. Člani lahko dvignejo denar v zadružni pisarni med uradnimi urami. Ptujski živinski sejmi. Konjski in govejski sejem v torek 4. t. m. jc bil prav dobro založen. Prignanih jc bilo 609 glav in sicer 190 krav, 110 telic, 124 volov, 11 bikov in 174 konj. Pri cenah sc opaža lahen poraslek in siccr so sc prodajale krave po Din 2 do 3.75; tclicc Din 2,50—4.50; voli Din 2.50—4; biki Din 2.50—3.50; konji po kakovosti od Din 600 do Din 3500. Prodano jc bilo vsega skupaj 201 glava. Svinjski sejem v sredo 5. t. m. je bil razmeroma dobro založen. Prignano jc bilo 275 svinj, prodano pa ^5. Cene so bile iste kakor pri zadnjem sejmu. Čigava je zlata ura? Policija je zasačila nekega mladega človeka, ki jc ponujal naprodaj z'a-lo uro z verižico, vredno 3000 Din. Ker ni bil v slanu navesti odkod ima zlatnino, so stvari zaplenili in uvedli preiskavo, da se izsledi pravi Lslnik. rri »• » T rzec Glejte človek... Dvorana v »Našom domu« je pri mnogih gledaliških in drugih prireditvah premajhna, a takega navala, kot je bil v nedeljo zvečer, že dolgo ni doživela, saj ga ni bilo kotička, kamor bi mogli spraviti še enega človeka. Pa so še morali mnogi oditi, ker zanje ni bilo prostora. Sicer bo v nedeljo predstava ponovljena, pa kaj, ko so že vsi sedeži oddani. Tudi oder je bil poln igralcev, ki so v zaporednih slikah predstavljali zgodbo našege odrešenja in Kristusovega trpljenja. Uprizoritev Kristusovega trpljenja je vedno kočljiva zadeva in so mnenja o tem deljena. Nemogocc jc podali Kristusa, kot si ga domišljamo po vetem pismu. Naloga igralca je, da se idealu vsaj nekoliko približa, da vzbudi v gledalacu sočutje do Trpečega in da ugodno vpliva na versko razpoloženje gledalcev. Skrajna zahteva takih uprizoritev pa jc, j da nc žali verskega čuvstvovanja. Naši igralci so sigurno dosegli to zadnje, a s sodbo najbolj kritičnega gledalca lahko rečemo, da tudi prvo. Za Kristusom, Ici je pač nosil vso pezo večera, pa odnesel tudi lavorikc, so bile vse glavmc vloge mojstrsko podane pa tudi množica je storila svoje, le da so mnogi v preveliki gorečnosti s svojimi hrbti zakrivali gledalcem pogled na celoten oder. Pravo razpoloženje pri gledalcih so med odmori vzdrževali cerkveni pevci s primernimi napevi in simbolične skiop'.ične slike ter branje svetopisemskega besedila. Tehnični aparat je tu pa tam nekoliko odpovedal, kar pa so znali gledalci z upoštevanjem prezreti. Čc omenimo še, da je prav vse, bestJilo, ■ slike, oprema in drugo domače tržiško delo, mislimo, da smo navedli vse, kar je hvale in graje vredno. Priredila je to predstavo Vinccncijeva konferenca v Tržiču z namenom, da dobi nekaj sredstev za • elikonočno podporo "tevilnim re/ežem, ki oročii!i meleoro- | loške postaje, so sklenili, da se dvignejo. Ob 8.25 ; so zabrneli motorji na letališču pri Purnei in le- j tala so se v kratkem času dvignila. Tri ure niso i prejeli o njih nikakih vesti. Lord Clydesdale prijioveduje o čudovitem poletu tole: »Dvignili smo se z letališča v Lalbalu pri Purnei. V prvo letalo sva sedla jaz in polkov- ! blizu zasilnega letališča Kamaltar, ki nam ga je določil Fellowes, ki je že prej preiskal to ozemlje za primer prisilnega pristanka. Ob 9 smo preleteli Čam-Lang. Ko smo se približali južnemu vrhu skupine Mount-Evertsta Шо-Če. smo naleteli na močne nasprotne vetrove, radi katerih smo se morali spustiti 500 m nižje. Ob 10.5 smo preleteli vrh Everesta, čez katerega smo leteli v višini 30 metrov. V bližini vrha so vetrovi pihali z vel;ko hitrostjo. Kljub temu srno leteli okoli vrha v krogu Ponesrečeni zrakoplov »Akron« ki je veljal do nedavno za največji zrakoplov v eta. Hredav-. no pa so krstili nov zrakoplov »Macon«, ki je še večji. »Akron« se ni posebno izkai>.l že pri prvi vožnji proti Indiji okoli 15 minut iu z bližine posneli več slik. Zrak je bil silno čist in nudil se nam je krasen, a obenem strašen pogled lotografu Bonnettu se je pripetila nesreča. V pariški državni t Nupravii jc xl " iskarui je izbruhnil požar, a шцјјод luuikov. ki hi ga bila lahko stala življenje. Ko se je letalo priborilo že v silne višine, se je Bonnettu zlomila cevka, ki mu je dovajala kisik od posebne priprave. Bonnettu je nenadoma pričelo primanjkovati zraka in popadle so ga strahovite bolečine v trebuhu. Toda fotograf si je takoj pomagal s tem, da je oevko hitro zavezal z robcem, nakar so mu tudi ponehale bolečine v trebuhu. Bonnett je poz iieje pripovedoval, da je pogled s severne strani na Mount-Evereet še strašnejši radi strahovitih prepadov Na letalo poročnika Mac-lntyre so naložili tudi mnogo pisem, s katerimi je Mac-lntyre preletel Everest in ki jih bodo zdaj odposlali po zračni pošti v London. Eno izmed pisem je namenjeno tudi gospè Houtson, ki je dala denar za ekspedi-e.ijo, druga so namenjena kralju, prestolonasledniku in drugim angleškim osebnostim. Pisma naj spominjajo na ekspedicijo oez. Mount-Evereat 7. le-tslom. Od I. 1921. so Angleži priredili že več eks,[>o-dioij, ki naj bi peš prispele na Everest. Vei ti poskusi bnli zaman. Letalo ee je pokazalo vztraj-шхj*e haj> oi človečke noga. H. A. Willey, prvi častnik ponesrečenega koplova »Akionu«, ki so ga rešili zra- Admiral Moffet, načelnik ameriškega pomorskega letalstva, ki se je podal z ostalo posadko na zadnji polet »Akronn« in ki je po vsej verjetnosti tudi našel smrt , AL r kilometrov jožoo od Newyorka) in lu je takoj odplul ponesrečencem na pomoč Posadka zrakoplova sveta »Akron« ki ee je ponesrečil v Ameriki. Posadka je štela okoli 80 inož; 73 jih je prišlo ob življenje Pilota lord Clydesdale (levo) in poročnik viac-Intyre, ki sta preletela najvišjo goro sveta Mont Evereet ni k Blacker, v drugo poročnik Mac-lntyre in g. Bonnett, ki je bil določen za fotografa. Megla, ki ee je razprostirala v silne višave, nam je zastirala pogled s severa od Forbesganj proti gorovju in s tem smo tudi izgubili vsako opirališče za orientacijo. Polagoma smo se dvignili do višine 3300 m. Medtem smo poskusili vse aparate za električno gretje. S poročnikom Mac-lntyre sva si stalno dajala znamenja, in sva tako ostala v zvezi. Po 30 minutah smo se dvignili nad Forbesganj, ki se dviga 65 km severno od Purnee in ko smo dosegli višino 0300 m, smo ugledali vrh Everesta, ki je molel iz megle. Leteli smo nekoliko nižje, kakor smo prvotno nameravali, zato. da bi bili na druge vrhove himalajskega pogorja. Na po-vratku smo leteli še nekoliko nižje, da bi lažje fotografirali gorovje. Na lela-Iisče v Lalbalu smo se vrnili ob 11.25. Letala in motorji so se izvrstno obnesli.« Polkovnik Blacker [»opisuje zgodovinski polet takole: Prvi del poleta je bil nekoliko dolgočasen, ker nismo radi gosle megle videli tal pod seboj. Megla nas je spremljala do višine 5700 m, kar je pilotom prizadevalo precejšnje sitnosti pri orientaciji. Z višine smo gledali na nej>alekr gozdove in na reko Arun. Ko smo prileteli dovolj visoko, sem pogledal iz kabine in ugledal pred seboj veličastni Everest. Na levo in desno so se videli strmi vrhovi, ki so moleli v silne višine in pod njimi strahoviti prepadi. Prestrašil sem se, ko sem nad Everestom ugledal snežno meglo, ki jo je valil pred seboj vihar. Približali smo se Everestu in tedaj sen1 spravil v tek vee tri fotografske aparate. Medtem se je letalo vedno bolj dvigalo in dvigalo. Nenadoma sem ugledal v svoje veliko začudenje celo vrsto belih vrhov, ki jih je zakrival sneg in ki so se mi zdeli i radi optične prevare višji kakor Everest. Strašen je pogled na južno stran Everesta, kjer se vidijo tudi [jo 1(XX) m globoki prepadi, ki padajo navzdol kakor navpična stena.« Polet čez Everest je. trajal torej samo 3 ure, izvršil se je prav gladko, edino Zbor gostilničarjev v Celju Celje, dne 5. aprila. Danes se jo vršil v Celju v hotelu Hubertus izredni občni zbor Zveze zadrug gostilniških obrti za Dravsko banovino v Ljubljani. Občnega zbora s« jo udeležilo okrog 80 delegatov, ki so zastopali 32 zadrug. Zborovanje jo ob pol 11 otvoril predsednik g. Ciril Majceu, ki jo pozdravil navzoče, zastopnika oblasti in tiska. Iz predsednikovega poročila povzemamo, da se je Zveza udejstvovala predvsem glede trošarinskega zakona, taks na godala, intervenirala glede policijske ure, nastopala proti kroš-njarenju in Nabavljainini zadrugam. Apeliral je na vse zadruge, da se včlanijo v banovinski zvezi. Delovanje nove zveze se je začelo s 15. februarjem. Od 55 zadrug jo do danes pristopilo k zvezi •17, proti se jc izjavila samo enn. Njaveč pozornosti je zveza v tem času posvetila vprašanju trošarinskega zakona, kjer stoje, vsi na stališču, naj so plačuje trošarina od stočenega vina. Dalje je organizacija odločno nastopila proti nadrobni prodaji vina po vinogradnikih iu naj se ietim sploh pre-povo prodajanje vina izven vinogradov. Uprava jo intervenirala tudi pri upravnih blastvih, naj 1н> posebno v tujsiko-promctnih krajih postopanje glede policijske ure tolerantnejše in naj bi se tistim krajem, kjer je tujski promet dobro razvit, dajale različne koncesije. Avtorska centrala je pozvala wezo, da napravi z njo pogodbo. Sklenjeno jc bilo, doseči v tem oziru čim ugodnejše pogoje, če bi pa avtor centrala na te pogoje ne pristala, pa bodo šli iz lokalov vsi instrumenti, kot se jo to že zgodilo v Mariboru. O vseh teh vprašanjih se je razvila obširna Pred plenarno sejo Zbornice V četrtek so ves dan zborovali Zbornični odseki. Vsi trije odseki so razpravljali o točkah dnevnega reda za plenaruo sejo. Vsi odsciki so sprejeli predlog zborničnega statuta in sklenili, da se predloži na plenarni seji v obliki, kot ga je pripravilo zbornično predsedstvo. Nadalje so vsi trije odseki sklenili, da se kupi v Celju Obrtni doni, ki bo služil za pospeševanje obrtništva. Obrtni odsek je posebej še razpravljal o raznih obrtno pravnih vprašanjih, o praksi izvajanja zakona o inšpekciji dela, o izvršilnih odredbah obrtnega zakona glede števila vajencev itd. Trgov, odsek je razpravljal o kouzumih, ki se naj obdavčijo kot trgovina, o rentnini za terjatve, o reviziji žel. tarif, o opredelitvi raznih strok itd. Strojna industrija sveta V zadnjem gospodarskem zvezku »Frankfurter Zeitung« čitano zelo zanimivo primerjavo vodilnih strojnih industrij na svetu: nemške, angleške in ameriške. Najmočnejša je ameriška strojna industrija, ki je leta 1927 producirala 40% vse svetovne produkcije, delež ameriške industrije na svetovnem izvozu strojev pa je znašal 33%. Ameriška strojna industrija dobavlja skoraj vse vrste stro-:ev, vendar pa predvsem favorizira one tipe, ki orinašajo največje prihranke pri delu. Zato so ameriški stroji primeroma dražji kot nemški. Vendar pa ima ameriška strojna industrija svoje posebne specialne stroje, to so kmet. stroji (traktorji!), stroji za petrolejsko industrijo, valjanje in topiIniJke naprave, paternostri stroji za debata. Sklenjeno je bilo predlagati, naj se spremeni trošarinski zakon, vinogradnikom pa naj se prepove prodajanje vina na drobilo pod 50 1. Glede avtor-centrale sc pooblasti zvezna uprava, da pol-nomočno reši to vprašanje v čim večjo korist gosti Iničarskega stanu. ф tPri razpravi o obveznem zavarovanju članstva so se vsi navzoči delegati soglasno izrekli proti. Pozvali pa so članstvo, naj se prostovoljno oklene stanovske samopomoči, ki naj bo tudi v bodoče ločena od zveze (ima sedaj 648 članov). IPri volitvah v nadzorstvo so bili izvoljeni: gg. Miklič, Ljubljana; Molnar, Bled in Korže. Ptuj. Nato je sledilo sklepanje o izpreniembi pravil. Izvršile so se tudi dopolnilne volitve. Izvoljeni so bili v širši odbor: Alt Anton. Velika Nedelja; Majcen Alojzij, Pragersko: Berlič ,loško. Ptuj; Hodnik Janez, Bohinj; Zore. Leopold. Kranjska gora. in Kmet Franc. Ljubljana; v ožji odbor pa: Ciolenko Anton, Sv. Miklavž pri Ormožu in Berlič ,loško. 14uj. Sledil je razgovor o zadružnem tisku, ki je bil v zadnjem času zaradi reorganizacije zveze v krizi. Nato jc bil na predlog g. predsednika Rernardi Drago, hotelir v Celju zaradi zaslug, ki si jih je pridobil pri organizaciji Zveze gostilničarskih zadrug za bivšo štajersko v Celju, izvoljen za častnega člana. Prihodnji občni zbor bo v Mariboru. Uprava naj napravi na ministrstvo financ in ministrstvo trgovino resolucijo zaradi prestrogega izterjevanja davkov. Ob 2 popoldne je bil občni zbor zaključen. visoke stavbe, za gradbo cest, stroji za predelavo papirja in pisarniški stroji. Nemška strojna industrija je bila udeležena leta 1927 na svetovni industriji pri produkciji s 14%, znatno večji pa jc njen delež pri svetovnem izvozu: 29%. Strojna industrija v Nemčiji ni tako specializirana kot angleška. Predvsem izdeluje Nemčija: navadnejše stroje, ki se posebno dobro uporabljajo v manjših obratih, ki imajo največjo kapitalno industrijo. Nemška industrija izdeluje dalje še predvsem stroje za obdelovanje knv tekstilne stroje, nepremične pogonske naprave, stroje za predelovanje papirja in stroje za izdelovanje čevljev. Angleška industrija obsega 9% svetovne produkcije in 19% svetovnega izvoza. Specializira sc na gotove strokovne skupine in na uvedene tipe, tako n, pr. tekstilne stroje. Posebno zviani so pogonski stroji, parne lokomotive in tekstilni stroji. Končno navajamo še, da izvaža Unija največ v ostale ameriške države (53%), Nemčija v industrijsko Evropo 38% in agrarno Evropo 36%, angleški stroji grede v angleške kolonije in po raznih državah sveta. fllllMIRRIHIfllllllllllBB FOTOAPARATE sv.ctovnib tvrdk. Zeiss-Ikon, Roden-stock. VoigtISnder, Welta, Certo Itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Borza Dne 6. aprila. Denar V zvezi z mednarodno slabejSo tendenco marke jc tudi pri nas Berlin znatno popustiil. Neizpreme-iijeni so dane-s ustali tečaji Curiha, New YorUa, Pariza iu Trsta, učvrstili so sc Amsterdam, Bruselj, London in Prago. Avstrijski šiling ie danes notiral v Ljubljani 8.50 8.60. v Zagrebu 8.35 8.15 in v Bctgradu s.40 deu. Grški boni so notirali v Ljubljani (zaključek) 37, v Zagrebu 39.50 - 40 in v Belgradu 41 do 41.50 Ljubljana. Amsterdam 2317.07 2328.43, Berlin 1354.08—1365.38. Bruselj 801.07 <05.01, l.ondon I06.14--I97.V4, C uri h 111КЗГ>-1113.83, New York 571.^.20--5713.46. Pariz 225.7 I 226.80. Praga 170.79 do 171.65. Trst 293.21 -295,64. Skupni promet na zagrebški bora i je znašal brez. kompenzacij 27.785 Din. ( 'urih. Pariz 20.36625, London 17.72, New York 517.625. Bruselj 72.225. Milan 26.50,' Madrid 13.80, Amsterdam 200.05, Berlin 122.40, Dunaj 72.97 (priv. 54.50), Stockholm 93.75. Kopenhagen 79. Sofija 3.75, Praga 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.925, Caricrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Med državnimi papirji jc danes oslabela vojna škoda, učvrstili pa so se dolarski papirji. Promet je bil izrodno slab, kajti na zagrebški borzi je prjšlo do zaključkov samo v 7% invesl. pos. za 25.000 nom. Ljubljana. 7% inv. pos. 42—43. vojna škoda 182—183, begi. obv. 30 den.. 8% Bler. pos. 36-38, 7% Bler. pos. 34.50 -36. 7% pos. Drž. hip. banko 38 den.. Trboveljska 135—145. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42.50 do 43 ( 43.50), agrarji 22 den., vojii'i škoda 182 do 184. 6% begi. obv. 30.25—31.75, 8% Bler. pos. 36.50-38. 7% Bler. pos. 35—37. 7% pos. DHR 42 bi. — Delnice: Narodna banka 3400—3(V)0, Priv. agr. banka 189 den.. Nar. šum. 25—26, Gutt mann 90 bi., Šečerana Osjek 110 den., Impoks 50 den., I sis 15—30. Trboveljska 132.50-145. Bclgrad. Narodna banka 3450 -3500, Priv. agr. banka 190—191 (190). 7% inv. pos. 43—43.50 (43.50, 13.25), vojna škoda 181.50—182 (182.50. 180), 6% begi. obv. 31.25-31.75 (61, 31.50). 7% pos. DHB 41 bi. Duuaj. Don. sav. jadr. 61.90. Alpine 11.80. Trboveljska 15.25, Leykani 0.90. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor, bč. okol. Novi Pad, sbč., gbč., bč. potiska in srem. 187.5 do 190. gor. ban. 185—187.5. Oves: bč., srem.. slav. 95.5—97.5. Ječmen: bč.. srem. 64—65 kg 97.5 do 100, bč., srem. pomladni 66—67 kg 102.5—105. -Moka: bč., ban. št. Og Ogçr 320- 340, št. 2 300 do 320, št. 5 280—300, git. 6 260-270, št. 7 165 175, št. 8 65—67.5. - Otrobi: bč., srem. v juta vrečah 52.5—55, ban. v juta vrečah 50—52.5. Ostalo ne-izpremenjeno. Tendenca slaba. Promet: 47 vagonov. — Jutri praznik. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet; srednji. Pšenica: maj 13.34—13.49. zaklj. 13.35-13.86; oktober 11.86—11.90. zaklj. 11.86—11.88. Rž: maj 7.34—7.50, zaklj. 7.37—7.38. Koruza: maj 7.10 do 7.22, zaklj. 7.0-7.02; julij 7.50-7.72, zaklj. 7.49 do 750. Chicago. Pšenica: maj 57.375, julij 58.375, september 59.25. Koruza: maj 33.75, julij 36.25, september 37.25. Oves: maj 20.50, julij 21.125, september 21.375. Radio Programi Hadia-Liabflana t Petek, 7. aprila: 11.15 Šolska ura: Sčithr.r. rastline! |gdč. A. Ojstrišl. — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 O vzgoji (Pero Horn). — 19 Francoščina (prof. Prezelj). — 1[ 30 Kopno in morje (A. Peterlin). — /.0 Prenos iz Varšave. — 22 Čas, poročila, plošče. Sobota, 8. aprila: 12.15 Plošče. _ 12.45 Dnevne vesli, — 13 Čas, plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 1R.30 Angleščina (gospa Orthaber). — 1c O vajencih (Rudolf Smersu). — 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Veber|. — 20 Glasbeno predavanje O domačih godbah na pihala (III) (Srečko Koporc). — 20.30 Tamhuraški selcstet. — 21.30 Samospevi gospe Štefanije Vukuve-Frankovske. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Drug» prof ram 11 Sobota, R. aprila. Zagreb: 20 Konccrl radio-orkestra. — Milim: 20.45 »Hollywoodska princesa., opereta, — Barcelona: 21.05 Radio-orkester. — 21.30 Prenos iz. Madrida. — Stuttgart: 20.15 Cagtiostro na Dunaju, opereta. — Suisse Romande: 20 Konccrl lahke glasbe, — Berlin: 21.15 Simfonična glasba — Bclgrad: 19.30 Celo-koncert. — 20.10 Koncert radio-orkestra. — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča. — Beromiinster: 20 X. simfonični koncert. Lat^en-berg: 20 Narodne pesmi. — 20.20 Večerni koncert. — Praga: 20 Pester program. — Dunaj: 19.30 Koncert madjarske državne pevske zveze. — 20 Stara in nova glasba. — 20.30 Operne fantazije. — 21 Operni prenos iz Italiej. — Budimpešta: 21.10 Vc-večrni koncert orkestra. — Oslo: 22.15 Operetna glasba. — Varšava: 21.05 Vokalni koncert. — 22.05 Choprnove skladbe. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20, Petek, 7. aprila: Zaprto. Sobota, 8. aprila: Hamlet . Red C. Nedelja, 9. aprila ob 20; INKI. Izven. Ponedeljek, 10. aprila: IKRI. Izven. Pasijonska igra INKI z g. Gregorinom v vlogi Jezusa se vprizori prvič v letošnji sezoni na Cvetno nedeljo zvečer ob 20. Režijo ima prof. šest. Sodeluje vojaška muzika pod vodstvom g. Svetla in izvaja odlomke iz Bachovega Pasijona. Delo je za letošnjo vprizoritev na novo vestno pripravljeno. Naslednje vprizoritve pasijonske igre bodo v ponedeljek. torek, sredo iu četrtek velikega tedna. OPERA Začetek ob 20. Petek, 7. aprila: Zaprto. Sobota, 8. aprila: Mala Floramye-. Na korist bolniške blngajne Združenja. Izven. Nedelja, 9. aprila: PRI BELEM KONJIČKU. Izven. Zrržane cene. Ponedeljek, 10. aprila: Zaprto. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi svoje p. n. abonente, da vplačajo 8. odno- no 2. obrok gled. abonniaina do 14. t. m. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 7. aprila: Zaprto. Sobota, 8. aprila ob 20: SE-LI RAZUMEMO. Premiera. Red C. штч. •ч j. Д Ш Igli Po sklepu božje Previdnosti je Prevzvišeni in preiuilostljivi .»,- Г 1 if,:, V; .■ ■'■■iî'W'v.-'? ■-1' . ut. i y- ?'■'■■< lie 'тШт %!•■:%>, л*. knezoškof Lavantinski v Mariboru, svetega Očeta papeža hišni prélat in prisednik prestola, rimski grof, apostolski administrator delov krške, sekovske in somboleljske škofije v Kraljevini Jugoslaviji, zlntomašnik, odlikovan z redom sv. Save 1. vrste t, lento itd. itd. previden s tolažili svete vere in okrepčan s posebnim blagoslovom Papeža Pi.ja XI.. dne \ aprila 193" ob pol 25. v 76. letu življenja in 53. letu duhovniStva, popolnoma vdan v voljo božjo, mirno z:aspiil v Gospodu. Za blagim cerkvenim knezom žalujejo tri škofije: Ljubljanska, kjer je bil rojen in v mašnika posvečen, in k.jer jc z mladeniško gorečnostjo deloval kot dušni pastir, profesor, kanonik, pisatelj: Tržaško-koperska, katero je modro in pravično vodil v letili 1911—1919: Lavantinska, kateri je bil dobrote in ljubezni poln Nadpastir poslednjih deset let. Pogrebne svečanosti se bodo vršile dne 10. nprila 1953. Ob S zjutraj bo truplo v hiši žalosti, Slomškov trg št. 19. blagoslovljeno in od tam y spremstvu duhovščine preneseno v stolno cerkev, kjer se bo pel mrtvaški oficij. Ob 10 predpoldnc ho slovesna mrtvaška sveta maša, cerkveni govor in blagoslovitev mrliča. Zn tem bo slovesen sprevod un pokopališče Sv. Magdalene, kjer ho pokojni Vladika v lastni grobnici položen k počitku do vstajenja mrtvih. Nepozabni knczoškol bodi duhovščini in vernikom priporočen v pobožno molitev, da ho. uvrščen med zveličane, nživnl sladkost božjega obličja na veke vekov. Večna Luč naj mu sveti, naj počiva v rniru! \ Mariboru, dne 0. aprila 1933. Lavantinski stolni kapitelj. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienltovanjiikl oglaai Din 2'—. Najmanjši znesek za moli oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naro<*ilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. 'točne torbice, aktovke, listnice, denarnice, kovi-eke za Veliko noč po znižanih cenat, nudi tvrdka F. IVI. Schmitt, Ljubljana Pred škofijo 2 Oglefte si izložbe! Dekle z dežele išče službo za pomoč gospodinji ali kot varuhinja k otrokom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 3858. (a) Stanovanja ODDAJO: Sobo z dvema posteljama, elektriko in postrežbo oddam za 300 Din mesečno. -Sv. Jakoba trg 5. |č) Sobo eolnčno, separiran vhod, oddam v vili »Tanja« ob Vojvode Mišiča cesti, (č) 1ШШ01 Trgovskega vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme Vinko Pavlin, Trbov-lie. (v) II Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za različne dolgove, ki jih naredi moj sin Ivan. Ivana Štrukelj, posestni-ca St. Vid n. Ljubljano. SLOVENCA T.......^iniiuiiHWIir Posestva i Automofor i Avtomobili in motocikli svetovnih znamk, novi in malo rabljeni, se prodajo po najnižjih cenah. Avto-tvrdka Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) I Pohištvo i Droben oglas v •Slovencu. posestvo Ti hitro proda; it ie ne x gotovim denarjem pai kupca ti t knjižico da. Medičarna in svečama, obstoječa že nad 80 let, se proda ali da v najem. Zraven je tudi posestvo z gospodarskim inventarjem in poslopji. . Dediči Antauer Jožefa, Murska Sobota. Več stavbnih parcel na periferiji Ljubljane • naprodaj. Vzamejo se tudi vložne knjižice Mestne hranilnice. Poizve se v upr, »Slov.« pod št. 3844. Hišo z vrtom prodam za 75.000 Din. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3851. (p) Špecerijsko trgovino na dobrem mestu z lepim prometom - ugodno oddam radi prevzema druge stroke. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Dobičkanosno« št. 3840. Moderna spalnica nerabljena, obstoječa tz 18 kosov, s tapeciranimi iotelji, sto'.i m otomano, naprodaj »a ЗзОО Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3859 (š) Novo spalnico ! 9 komadov, prodam za ; 1500 Din. Naslov v upra-. vi »Slovenca« pod štev. 3854. (1) il Kupimo Bukovo oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24. (k) Psa. dobrega čuvaja boljše pasme, najraje do-bermana — kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3846. (k) »I« tTužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da smo nenadoma izgubili naiega ljubljenega očeta, starega očeta, strica, tasta, gospoda Mihaela Laha delovodjo drž. žel. ▼ pokoju Pogreb bo v soboto, dne 8. aprila 1933 ob 3 popoldne oc doma žalosti Medvedova ulica 20 (Sp. Šiška) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Soštanj-Villach, dne 6. aprila 1933. GLOBOKO 2ALUJOĆI OSTALL V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša ljubljena soproga in teta, gospa Margareta Konic roj. Kastelic žena hišnika dne 6. t. m. po dolgotrajni, težki bolezni, previdena s sv, zakramenti za umirajoče, boguvdano umrla. Pogreb nepozabne bo v petek 7. aprila t. 1. ob pol 5 pop. od hiše žalosti, Sv. Petra c. št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. aprila 1933. ANTON KON1Ć, soprog, in rodbini BLAGAJ-LAZZARINI. Ct avto svot stari p roda f ai аГ motorja bi znebit se rad. I Uri kuna v ti тпиџо prižene 1 Slovencev na/manj? insérât Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi * veliki izbiri najugodneje ш naiceneie tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stan trfi (I) Pekarno dobro vpeljano, na prometnem kraju (Rakek -obmejna postaja) prodam. V slučaju, da nima koncesije mu jo tudi pustim za pol leta. Več se izve v upr. »Slov.« pod štev. 3775. Slamnike najnovejše nudi po nizkih cenah Žofi Laurenčič — Ljubljana, Mestni trg 7. Popravila 25 Din. (!) Molka zadnja zaloga, ter ugoden nakup v skladišču »Ranzinger«, Masarykova cesta. {Italie, kako ženske od 50 let lahko Izgledalo kahor, da |lm |e samo 30 Profesor dunajske univerze dr. Stejskal je Izoenadil evet s svojo izredno iznajdbo, ki vrača polti mladostno svežino. Ta produkt, imenovan Biocel, je koncentriran ekstrakt, pridobljen od mladih živali. Uporablja se za hrano kož«. S poskusi z ženami od 55—72 let J« dokazal dr. Stejskal, da v 6 tednih gube in brazd« na licu popolnoma izginejo. (Glej popolno poročilo dunajskega Medicinskega lista). Pravico do prodaje tega izuma si je pridobila tvrdka Tokalon. Biocel j« sedaj kombiniran s potrebnimi dodatki v kremi Tokalon, hrani za kožo, rožnat* barve, Iti je pripravljena po receptu dr. Stejskala. Pri uporabi te kreme se stara in uvela koža hitro pomlajuje, gube izginejo, ohlapno lično mišičevje pa postane sveže m odporno. Žene od 50 let dobivajo polt, katero jim zavidajo vsa mlada dekleta. Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker. Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (1) Obrt Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter sprejema iste v popravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizej. Ljubljana (tj Tvrdka A. VOLK Uohltana.. Keallevs cota 3*. oodi na 1er ne (e nc vrata oiemtar moko to drnre mlevaka i«■5 a л ftl ! tš.g So âs P. C. Wren : J. u JJ C — o J? X u fw ЈЈГ » • ë tu «.Sj Œ " « i Z v i 1° s ffl Q 9--Ô eo u > > U o '.0. a J3' .2. .. 'C n O S B ■ci •ofB o CO a O ; a >5 Lepi Mihael 81 W n IU N и N S s-i-s E 1 '/> u Z C - o - —O a ™ « « S o as š ° n -a . « j jj.; a > ® -a ■X n g a •■ 3 • • u = t: « N . »H K L. 1 S aj) »Ko boš ti na vrsti, 'e postavim poleg Schwartza in ti vtaknem tvojo pipo med čeljusti. Saj ti rad kadiš? Sedaf se pa spravi gori, pesi« Ko sva sedela z Mihaelom skupaj spodaj, mi je dejal: »Ako jaz padem, ti pa ne, moraš storiti zame nekaj zelo važnega. Zares je zelo važno...« »Smeš se zanesti nanie, Beau,« sem dejal. »O tem sem prepričan, John,« je odvrnil. »Tiče se nekih pisem. Eno je napi.sano za Klavdijo, eno za Digbyja in eno zale. Nahajajo se v mojem pasu. Tam je tudi pismo in majhen zavitek za teto Patricijo. Ce bi li bilo kako mogoče, izroči teti pismo in zavitek. Se nič ne mudi — pa vendar bi rad videl, da bi ju dobila, zlasti pa pismo. Zavitek nima nikake posebne vrednosti, toda umrl bom mnogo lažje, če vem, da dobi teta Patrieija to pismo ]к> moji smrti.. .< »Nehaj že s tem, Beau,« sem ga prekinil hripavo. »Ti še nisi na vrsti, ne čvekaj lakih budalosti!« »Zaprosil sem te le tako za vse slučaje,« je menil Mihael. »Razumljivo je, da to storim, če ostanem živ,« sem odgovoril. »Ampak kaj bo, če bova ubita oba?« »No — pisma so naslovljena, in kakor veš, je navada, da odpošljejo pisma in zavitke, ki jih najdejo pri mrtvih vojakih. Če bi naju Lejaune preživel, dvomim zelo, da bi jih odposlal. Ako bi rešilni oddelki dospeli, še preden bodo Arabci naskočili trdnjavo, in bi midva oba bila mrtva, bo poveljujoči častnik pisma prav gotovo poslal... Vsaj upajva na najboljše ...« »Ali morem jaz kaj zate storiti, John,« je še vprašal. »Da, pozdravi Digbyja, in razen tega imam pismo 7.a Izabelo, in če bi jo ti še kdaj videl, reci ji, da sva pogosto govorila o njej.« St. André je prekinil najin pogovor, morala sva z drugimi na streho. Jaz sem zamenjal neko stražo in korakal skozi dve uri vzdolž ene strani strehe in opazoval pustinjo, ki je ležala v luninem svitu, kjer se ni nič premaknilo. Ko sem po zameni odšel s straže, sem trenutno zaspal; iz tega sna me je vzbudil znak s trobento in Le-jauneov glas. Ničesar ni bilo videti ne o zori ne o Arabcih. Lejaune je zbral svoje zmanjšano moštvo na strehi forta Zinderneuf. »Torej, obešenjaki,« je začel, »sedaj bomo prav veselo peli, da bodo naši arabski prijatelji vedeli, da ne le čujemo, marveč smo tudi veseli in dobre volje. Najprej zapojemo legijsko koračnico. Hajd, tulite — zdaj!« In vsi smo peli, peli glasno, kolikor smo mogli, najprej našo koračnico in potem po vrsti vse pesmi, ki so bile znane v legiji. Neutrudno je pričel Lejaune vsako pesem iz bogate legijske zbirke, mi pa smo rjoveli krepko za njim. Po vsaki pesmi je zagrmel trobentač vse mogoče znake, ki jih je znal. »Sedaj pa se smejte kot norci, vi srečni, brezskrbni, veseli in razigrani svinjski psi! Smejte sel... Vi, Vogué, rjovite od smeha ali pa, pri Bogu, boste rjoveli od bolečine. Torej — zdaj!...« Klavrno smejanje, kakor tuljenje lačne hijene se je oglasilo s ploščadi razglednega stolpa. Bilo je krakanje brez vsake trohe veselja, ki ga je bilo čuti tako smešno, da smo morali zares prasnili v pravi smeh. »Se enkrat, ti režoči se cucek!« je zatulil Lejaune. »Krohotaj se, da ti popokajo boki, ti gagajoči šakali Reži se, dokler ti ne pritečejo solze na tvoje spačeno lice, ti drgetajoči osel. Smej se!... Zdaj!...« Zopet je bilo čuti nekakšno meketajoče hreščanje, nesrečen posnetek nekakega smeha, ki je učinkoval na nas tako smešno, da smo znova bruhnili v oglušljiv grohot. In pravcati gromi smeha so motili grobno tišino, ki nas je sicer obdajala. »No. tneketajoči cepci, sedaj se l>o smejal eden za drugim,« je kričal Lejaune. »Smeh začne na desni in gre proti levi, Gotto začne.« Gotto se je zveneče zasmejal. »Naslednji ga mora prekositi ali pa, bogme, ga bom jaz spravil v smeh,« je grozil Lejaune. In tako je vreščal krohot teh usodi zapisanih ljudi od ust do ust, mrtveci pa so skrivnostno strmeli in se smehljal v brezglasno puščavo, ki je blestela v luninem siju. »In sedaj se zasmejte vsi hkrati z menoj,« je ukazal Lejaune, Ln rezgetali srno na vse načine v zboru ter one-čaščali tišino in krasoto pokrajine. Bilo je najbolj brezumno in najneverjetnejše početje, kar si ga človek more misliti — tisto grozno smejanje smrti zapisanih, smejanje pred obličjem mrtvih. Arabci so nas morali imeti za blazne, in povsem se niso preveč motili. Vsekako so vedeli, da smo bili budni in da smo jih čakali veseli in pogumni. Toda Lejauneova blaznost se je pokazala za docela upravičeno, kajti Arabci ob jutranjem svilu niso napadli, kar je bila sicer eni* njihovih navad. In ko je solnce vzšlo, so zopet zasedli peščene gričke in začeli močno streljati na trdnjavo, katere vse strelne line so bile zasedene z vojaki, ki so bili videti neranljiv;, in vsak Arabec, ki se je predrznil zapustiti skrivališče, je moral to plačati z življenjem. Toda niso bili vsi možje na strehi Zindemeufa neranljivi za arabske izstrelke. Sem ertja je bilo čuti kak vzklik, kletev, stokanje ali hropenje — in zopet sv je zgrudil zadet vojak. In ponovno je poslavil Lejaune mrtveca ali umirajočega k strelni lini, da so morali Arabci meniti, da se število branilcev ni nič zmanjšalo. Ko je dan potekal, je Lejaune vzel puško in se plazil od mrtveca do mrtveca in izza njegovega hrbta je povsod sprožil nekaj strelov, s čimer je moral Arabce še boli podkrepiti v domnevi, da so bili mrtveci živi in da se jakost streljanja ni zmanjšala, še kasneje je ukazal nekemu možu. hoditi ob zidu od enega mrtvega do drugegf ter streljati skozi lino na sovražnika. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet izdajatelj: Ivan KaJtovee Uiuduik: Franc Kjuuizar Vladika dr. Andrej Karlin na mrtvaškem odru Maribor, 6. aprila. Turobno zvonenje v vseh mariborskih cerkvah je budilo davi Maribor iz sna Mrtvaški zvonovi so oznanjali žalostno vest, da je ponoči poklical Vsemogočni k sebi svojega zvestega služabnika, prevzvišenega lavantin-skega vladiko dr. Andreja Karlina. Istočasno so se zjutraj pojavile na škofijskem dvorcu, na cerkvenih stolpih, v stolpu mestnega magistrata, na občinskih in javnih poslopjih ter številnih zasebnih hišah črne zastave ter plapolale v vetru. Žalost je objela vse mesto, bliskovito se je razširila novica povsod in vse je klonilo pod njenim vtisom. Saj je bil veliki pokojnik zlasti še v Mariboru izredno [K>pu-larna osebno»:. Vse je spoštovalo njegovo izredno velikodušnost in dobroto, priljubljen je bil v vseh slojih, ker so bila vrata njegove palače neprestano odprta vsem in za vsakogar je imel odprto roko, toplo besedo in prijazen nasmeh. Ze v jutrnjih urah so se zgrinjale množice pred škofijskim dvorcem na Slomškovem trgu ter v nemem pričakovanju sprejele potrdilo žalostne vesti. V teku dopoldneva je bilo položeno pokojnikovo truplo na mrtvaški oder. Kapelico v desnem traklu škofijskega dvorca, ki je obrnjena proti Slovenski ulici, so zavili v črnino, jo napolnili s cvetjem in zelenjem. V sredo je prišel katafalk, obdan s svečami, nanj pa so položili težki bronasti sarkofag s truplom pokojnega vladike. Smrt ni pustila na tem blagem obrazu nobenih sledov. Kakor da je zaspal po trudapolnem in napornem delu, da najde v odpočitku sile za nove napore; isti dobrohotni izraz odseva z obličja, le okolje prikazuje, da vlada tukaj veličanstvo smrti. Mrtvaški oder je bil napravljen že dopoldne. Popoldne pa se je kapelica odprla in vernikom se je dala prilika še enkrat pogledati svojemu ljubljenemu vladiki v njegov blagi, dobrotni obraz. Verniki vseh stanov, vseh po klicev in starosti so pričeli vreti popoldne v škofijski dvorec h kropitvi. Brzo je zanesel ^Slovenec« žalostno vest o smrti nadpastirja lavantinskega po vsej širni škofiji in takoj so pričeli prihajati tudi ! i bližnje in daljne okolice. Duhovščina, veljaki, priprosti kmetje. Pozno v noč so prihajale množice, kropile, poklekale v tihi vroči molitvi ter odhajale sklonjenih glav in rosnih oči. Truplo ostane na mrtvaškem odru v škofijski kapelici do ponedeljka. Upati je, da bo mogoče ohraniti krsto odprto do zadnjega dne, l:er je precej hladno vreme. V nasprotnem slučaju se bo krsta morala že poprej zapreti, ostane pa na odru do določenega časa, lo je do ponedeljka zjutraj. V ponedeljek ob 8 bo prenešena krsta s pokojnikom v stolnico, kjer bo položena na katafalk sredi cerkve. Pričele se bodo obredne molitve, ki bodo trajale do desetih, ko se prične žalno sv. opravilo. Po sv. maši bo mrtvaški sprevod po mestnih ulicah na mag-dalensko pokopališče na Pobrežju. V kapelici tega pokopališča si je izbral pokojnik svoj zadnji doni. 2e pred tremi leti si je dal zgraditi tu sredi cerkvico grobnico. Počival bo sredi vernih ovčic mariborskih treh župnij, še v smrti združen ž njimi kot njihov pastir in varuh. Vprašanje ljubljanskega letališča Razlastitvena komisija na deiu - Ali razlastitev ali 30ietni zakup ali redni odkun Ljubljana, 6. aprila. Včeraj ob 9 dopoldne se je sestala pri železniški čuvajnici pri Studencu pri Ljubljani razlastitvena komisija zaradi letališča. V komisiji so bili udeleženi v imenu banske uprave banekt svetnik Mramor, v imenu dravske divizijske oblasti polkovnik 1 v a n o v i č, zastopnik zrakoplovnega l>oveljstva, dalje v imenu okr. glavarstva okrajni glavar Znideršič, v imenu mestne občine podžupan prof. .larc in občinska svetnika ing. Bevc ter Frelih, dalje magistratni nadsvetnik Jan-č i g a j z magistralnim svet. C e h u n o m in še nekateri drugi uradniki banske uprave ter mestne občine. Komisijskega ogleda so se udeležili tudi prizadeti posestniki od D. M. v Polju. Studenca in Most ter več radovednih gledalcev in poslušalcev. Komisija je na licu mesta ugotavljala lastnike zemljišč iu parcel. Pri tem je komisija ugotovila, da je novi načrt za letališče izpremenil ležišče bodočega letališča in pristanišča, tako da so nekatere njive izpadle iz razlastitvenega postopanja, nekatere nove pa bodo morale pod razlastitveno postopanje. Zato bo moralo biti uvedeno še eno razlastitveno postopanje. To ugotavljanje pravih lastnikov parcel in zemljišč je trajalo do 11 dopoldne. Med tem časom pa so se zastopniki mestne občine živahno pogajali s prizadetimi posestniki, ki sta jih zastopala odvetnika dr. Miha Krek in dr. F. Lok ar. Zastopniki mestne občine so bili sprva na stališču, da glede cene zemljišč sploh ne morejo dajati obveznih izjav. To je povzročilo med prebivalstvom veliko nevoljo in odpor, Češ, da so že nekajkratov ponudili mestni občini zemljišča v odkup, pa mestna občina nikoli ni hotela prevzeti obveznosti glede cen. Zaradi cen končno sploh ni prišlo do sporazuma. Pač pa so se posestniki zavezali, da so pripravljeni odstopiti zemljišča mestni občini v 30 letni zakup, če mestna občina plača 0.25 Din letne najemnine za kvadratni meter in če mestna občina izpolni še nekatere druge pogoje. ki so jih posestniki navedli v tako zvanih »punktacijahc. Zastopniki mestne občine so obljubili, da bodo pri mestni občini izpoelovali sprejem teh pogojev iastniikov. V tej zadevi se je podžupan Jarc tele-tonično razgovarjal z županom dr. Puce m. Popoldne se je nadaljevala razprava z drugimi interesenti, zlasti med zastopniki dravske divizijske oblasti in zastopniki mestne občine. Dravska divizijska oblast namreč zahteva, da mestna občina preskrbi zemljišče za novo vojaško vežbališČe, če bo sedanje uporabljeno za letališče Ob pol 5 [»poldne je komisija sklenila, da se uvede razlastitveno postopanje, zastopnika poeest-nikov pa sta vložila ugovore in zahtevala pismeno rešitev, da bosta mogla izvajati rekurze. To pride v poštev seveda le. če ne pride do sporazuma med mestno občino in lastnilki zemljišča. Ob 5 po|>oldne je komisija zaključila svoje delo in se vrnila v Ljubljano. Sedaj se na eni strani nadaljuje razlastitveno postopanje, na drugi strani pa se vrše pogajanja za sklenitev najemne ali zakupne pogodbe med lastniki zemljišč in mestno občino. Berlinsko pismo r< VIII. Čez noč smo skočili v novo Nemčijo: Hitler- | fevo kraljestvo. Ko smo se 6. marca zbudili, bili smo notri. Meli smo si oči: Kaj? Kje pa smo? Ali je res? ... Takih številk nismo pričakovali. Ne mi centrumaši in Hitlerci sami ne ... Revolucija! Popoln preobrat. Nemčija na glavo postavljena. Kar je bilo včeraj zgoraj, je danes epodaj; kar včeraj narobe, je danes prav... Pa kaj hočemo! Številke eo tukaj. Ne spravimo jih s sveta. Kar vdati se je treba! Bili smo presenečeni. In vendar j« ta veliki eokret popolnoma razložljiv. Prvič: Velika e d a. Na Nemškem je res silna revščina. Je še denar, je še bogastvo, — tam kjer je. A množica ljudstva strada. Dobivajo državno podporo, a tako, da ravno še životarijo. To občutijo tem brid-keje, če se primerjajo s predvojnim časom. To vedo prav dobro tudi naši rojaki na Vestfalskem, ki so živeli pred vojsko kot grofje, ob mesu in pijači, danes pa kruha resnično stradajo. V taki sili ljudstvo leti za vsakim, kdor mu obeta kaj boljšega. To je čisto naravno. Tako bi bilo v vsaki deželi. — Drugič: Narodna ideja. Za kaj pa morete danes ljudi hitreje in močneje navdušiti kakor za narod in narodnost? Prvo je kruh, drugo je narod. Narodni »junaki« imajo lahko delo. Nič lažjega kakor pri ljudeh, ki nimajo drugih močnih idealov, udariti na narodno struno, — pa jih imaš! Posebno pri velikem pa tako globoko ponižanem narodu kakor je nemški.,. Tretjič: Agitacija. Volitve sicer svobodne, a volivci pod vplivom cele plohe in viharja govorov, zastav, sprevodov, ba-kljad. Hitler se lahko ponaša, da je postal gospodar Nemčije ne z nasiljem, ampak po svobodnih volitvah. Centrum se je dobro držaj. Naš berlinski posebno. Pomislite: v Berlinu je bilo oddanih za centrum 147.000 glasov. To je tudi za Berlin veliko, če pomislite, da je le desetinka Berlina katoliška. Tudi število njegovih mandatarjev «e je pomnožilo. Prej je imel katoliški Berlm v državnem in deželnem zboru po enega poslanca, zdaj ima v veakem po dva. V mestnem zastopetvu pa prej 8, zdaj 11. Sploh je po mestih centrum napredoval, a po deželi nekoliko nazadoval. Vzrok: velika beda kmetskega stanu. Hitler se je pa v svojih govorih veliko obračal do kmetov in jih je nekoliko premotil. Tako smo torej — hočeš, nočeš — Hitlerjevi podložniki. Pisal sem Vam, da spremljam nemško politiko z velikim zanimanjem, da pa pri njej nisem prizadet, zato se zaradi nje tudi nič ne razburjam. Povedati moram po pravici: ko je pa prišlo zares, je bilo pa malo drugače. Ne takoj prve dni, ampak nekaj dni pozneje, ko eem se posledic bolj zavedel — povem odkrito — me je obšla velika žalost. Ta pretirani, zoprni nacionalizem, fanatizem. militarizem, sovraštvo, oboroževanj«, nove vojske! .. . Kar neka mora je legla name, nič več se mi ni tako prijetno zdelo v Nemčiji . . . A človek se na vse privadi. Tudi na Hitlerja se bomo privadili, — tem lažje, če bo res toliko pametnega vpeljal in izpeljal, kakor obeta. In deloma je že začel Komunistični mandati so vsi razveljavljeni. Ali naj mi žalujemo?! Za marksizmom sploh? Ko bi bili mesto nacionalistov zmagali komunisti, bi mene zdajle že vrane kljuvale — visečega na kak em drevesu, ko bi je ne bil prve tre-notke po volitvi popihal iz Nemčije — vsaj kam doli do slovenskega Korotana ... V senci kljukastega križa sem pa tukaj še vedno na varnem. Poleg marksizma hoče nacionalizem ubiti tudi framasonstvo, svobodomiselstvo in vse brezboštvo _ kolikor se s prepovedjo ubiti da. In glede morale ste že sami dobro poročali, kaj vse namerava ukreniti. Centrum tega -ni mogel izvesti, ker ie ime vezane roke po svojih zaveznikih — socialistih. Nekaj takih odredb je bilo izdanih, a vse polovičarsko. Pa si tudi ni upal tako radikalno nastopiti. Kako bi pa ves svet zakričal, ko bi si »klerikalci« kaj takega dovolili! Nacionalizem je in bo pa s krepko roko pograbil v to gnilobo in ne vprašal, če je komu prav ali ne. Čujte! Celo nad žensko modo se bo spravil!! Ko sem v svoji knjižici zapisal par stavkov o modi, mi je cenzor, ki je vse drugo pohvalil, dal spričevalo, da na tem mestu sem pa »sirov«. In ko sem enkrat krščansko žen-stvo pozval na shod, ki naj bi se peča! z izrodki mode, mi je »Jutro« shod onemogočilo.. . Ženska moda, če še tako izzivalno nespodobna, je noli me tangere! . .. Na, zdaj ti pa pride nemški nacionalizem in bo z železno roko posegel v to nesnago ter nam pomagal ta gnoj kidati. Zdaj bi bilo pa lepo, ko bi še Jugoslavija Nemčijo malo posnemala . . . Nemčija bo framasonstvo prepovedala. Kaj, ko hi ga še Jugoslavija! ... Saj je ministrski predsednik Srskič tako lepo povedal, da je najvišja naloga vlade skrbeti za versko vzgojo Framasonstvo pa ravno noče verske vzgoje. Hitler in njegova kompanija je na prvi mah prepovedala vse brezverske šole: ona hoče imeti samo verske šole. Kako bi se zgražali kje drugod, ko bi kdo kaj takega zahteval! . . . Hitlerci so zaprli bare in druge nočne lokale. Ali bi ne bilo prav, ko bi jih zaprli tudi v Ljubljani? Ko sem jaz hodil na ljubljansko policijo in prosil odpomoči zoper take in enake reči, so mi rekli — pa nočem reči, da mi niso prav v ničemer ugodili — a so mi vendar rekli: Dragi gospod, to je po vsem svetu, ne samo v Ljubljani; tega ne moremo prepovedati. Zdaj ta izgovor ne bo več mogoč. V Italiji je glede javne morale že zdaj bilo marsikje bolje ko pri nas. Zdaj ti pride pa še visoko moderna in napredna Nemčija in pravi: Proč s to nesnago! Rrez pardona pročl Kaj praviš na to, ti, ljuba moja Jugoslavija? Kaj ti, -bela., Ljubljana?!. .. Če pa vlada tetf» ne stori, potem ste poklicani nemški zgled poenemati drugi krogi. Mislim posebno naša društva. In o tem sem Vam hotel zdajle spet eno pesmico zapeti: A ker bi se mi pismo preveč raztegnilo, še moram prihraniti to za prihodnjič. »Slovencu« moram pa še enkrat dati spričevalo, da ima izvrstna poročila iz Nemčije. Tako da imate tako dobro sliko o tukajšnjih političnih razmerah, kakor če bi živeli z menoj vred v naši ljubi Prusiji. Čast! Radeče pri Zid. mostu Obrtna podružnica. Društvo Ju gos lov. obrtnikov za Dravsko banovino snuje na spodbudo predsednika g. llolobarja podružnico v Radečah. Račune so mu prekrižali. Ker se bližajo prazniki, ki ne smejo biti brez šunike, se je tudi S. Janez že 4. t. m. na lep način preekrbel z njo. Šel je na Stari dvor k posestniku Strniši Francu in si nabral prekajenega svinjskega mesa okrog 15 kg. Že se je veselil mastnih praznikov, pa so mu prekrižali račune naši orožniki. Aretirali so ga in izročili v zapore okr. sodišča, meso pa vrnili posestniku Strniši. Pregled konj. Lastniki konj se opozarjajo na preigled konj, ki se bo vršil v najkrajšem času v Radečah na sejmišču. TERPENTINOVIM MILOM ] Pere res bel o! Veterinarska razstava v Ljubljani V nedeljo se jc vršila seja upravnega odbora »Jugoslovanskega veterinarskega združenja« v Belgradu; udeležili so se je zastopniki skoraj vseh banovinskih sckcij iz države. Dravsko banovino sta zastopala predsednik sckcije dr. Vcble Franc, veterinarski svetnik pri veterinarskem odseku kr banske uprave, in njen tajnik dr. Kocjan Leon, veterinarski pristav drž. veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Predmet razmotrivanj je bila med drugim tudi organizacija velike poučne veterinarske razstave, ki bo prirejena letos v Ljubljani v okviru jesenskega velesejma. Prostor za to razstavo bo dala brezplačno na razpolago uprava ljubljanskega velesejma in bo zavzemal paviljon »I« in polovico paviljona »H« na desnem delu razstavišča. Združenje je dalo ljubljanski sekciji na razpolago 20.000 Din kot preostanek lanske razstave, ki ga je prispevalo ministrstvo za kmetijstvo. Po-leg tega je ministrstvo dovolilo prevoz razstavnega materijala po železnici po tarifi kakor za ostali materijal, ki je namenjen za velesejm. Na tej seji je bil nadalje vzet v pretres tudi pravilnik k zakonu o zatiranju živalskih kužnih bolezni. Sedaj veljavni tozadevni pravilnik je namreč nepopolen in pomanjkljiv; radi tega dela upravni odbor JVU s pomočjo svojih posebnih referentov na osnutku I novega, popolnega in modernega pravilnika, ki bo, ko bo dovršen, predložen Kmetijskemu ministrstvu, da ga oživotvori. Razsodba v litijski pravdi Ljubljana, 6. aprila, j Poldrugo leto je trajala preiskava proti g. Hinku Lebingerju, bivšemu litijskemu županu in načelniku litijskega cestnega odbora, ki je bil obtožen, češ, da je izvršil razne poneverbe iz blagajne cestnega odbora in zakrivil prikrivanja denarnih zneskov. Sumničile so ga tudi razne govorice, ki so krožile po okraju in proti katerim se g. Lcbinger ni mogel branili, dokler sodišče ni iz-prcgovorilo. Obravnava pred ljubljanskim deželnim sodiščem pa je pokazala, kako neutemeljeni so vsi dokazi za ta sum. Sodba, ki jo je senat danes izrekel, je pa dala g. Lebingerju polno zadoščenje. G. Lebinger je bil sicer obsojen, toda ne zaradi poneverb, zaradi katerih je bil prav za prav ves proces sprožen, temveč zgolj zaradi lormalnih nepravilnosti v računovodstvu. Kakor je pokazala obravnava, tako tudi sodba ne vsebuje ničesar, iz česar bi mogel kdo sklepati, da si je g. Lebinger nepravilno pridržal najmanjši znesek denarja. Razsodbo je izrekel danes ob 12.20 predsednik senata s. o. s. Kralj. Senat je najprej vse nadaljnje dokazne predloge odklonil kot nepotrebne. Nadaljna sodba se glasi: Obtoženi Hinko Lebinger je kriv, da je leta 1929 in 1930 izplačal tajniku Jerebu dva manjša zneska za njegovo tajniško delo pri cestnem odboru, prikril pa jih je pod postavko »potni stroški« ter je s tem zagrešil prestopek, kaznjiv po § 397—1 k. z., dalje je kriv, da je leta 1929 in 1930 odtrgo-val dobaviteljem materijala namesto oo 0.5—1.5% dovoljene kolkovine po 3% in jih s tem oškodoval za več tisoč dinarjev ter se kaznuje po § 389 k. z. z uporabo čl. 71—5 k. z. na 3300 Din denarne globe, v primeru neizterljivosti na 55 dni zapora. V tem primeru se mu všteje preiskovalni zapor. Izvršitev kazni se od-godi za dve leti. Hinko Lebinger se obsodi dalje v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Zahteve zasebnih udeležencev se zavračajo na pot civilne pravde. V vseh ostalih točkah obtožbe pa se obtoženec v smislu § 280 k. z. oprosti. V RAZLOGIH je predsednik senata navajal med drugim: Kar tiče obsodbe v točki 5 obtožnice (nagrade tajniku Jerebu), je obtoženec priznal, da je izplačilo skril pod stroške za potovanja, da prihrani Jerebu kolkovino, in s tem oškodoval državo. V vprašanju, ali je s tem koristil sebi, pa se je sodišče prepričalo, da tega ni zagrešil, temveč da je koristil le Jerebu. Kar tiče pisarniškega pavšala, ki si ga jc dal obtoženec izplačati, je ugotovljeno, da se jc ravnal po dekretu banske uprave in torej subjektivno n i zagrešil nič nepravilnega. Za zadnjo točko glede odtrgovanja kolkovine, je dognano, da je obtoženec sicer odtrgoval preveč, kakor je dopustno, vendar pa kazen ni mišljena tako, da bi si obtoženec preskrbel s tem kakšno gmotno korist, temveč se je le zavaroval na ta način, da mu ne bi bilo pozneje doplačevali iz svojega ali kako drugače skrbeti za doplačilo. Prekmerno od-trgovanje pa je kaznjivo kol prestopek. Obtežiinega m bilo pri tem nič, olajšilno za ta del sodbe priznanje in pa, ker je Lebinger nekaz- novan. Za prvo obsojeno dejanje se jc smatral« kazen 300 Din za primerno, za drugo pa 3000 Din. G'ede oprostilnega dela sodbe je sodišče izreklo. da glede dobave cementa ni dokazano, da bi obtoženec oškodoval državo ali da bi to nameraval, ker je bila kupčija izvršena na zakonit način. Kar tiče ostalih stvari v obtožbi, poudarja razsodba, da so priče, kakor kopači in vozniki, odpovedali glede izpovedi) o množinah nakopanega in navoženega materijala, vsi pa so zatrjevali, da so dobili plačila v redu izplačana. Dokazano je tudi, da so se plačila izvrševala v občinski pisarni in da so priznanice pisali občinski tajnik ter drugo osebje, obtoženec pa s tem ni imel neposredno opraviti. Če bi se dogajale nepravilnosti, bi torej moralo biti občinsko osebje domenjeno z Lebingerjem, na razpravi pa se je sodišče prepričalo, da osebje ni bilo v nobeni taki zvezi z Lebingerjem in da se te nepravilnosti niso dogajale. Kar tiče aobav gramoza, se obtožba sklicuje sicer na raporte cestarjev, vendar pa sc je izkazalo, da ti raporti niso popolni in da se jih je mnogo izgubilo. Ni mogoče dokazati, da bi se res kaj krivega godilo. Glede točke 3 (stroški za avtomobilske vožnje, vnesene v postavko za gramoz) pa se je sodišče na podlagi izpovedi priče Gojka Hribarja prepričalo, da se obtoženec sam ni nikoli vozil na račun cestnega odbora, pač pa je vozil razne inženerje in druge lunkcionarje po komisijah. Je to vprašanje sicer formalno nekaj nepravilnega, vendar je obtoženec ravnal po gospodarski pameti in je bilo to v korist odbora. Glede pisarniškega honorarja Zapužkti in Čer-netovi, ki je bil vnešen med delavske plače, se je sodišče prepričalo, da sta pisarniško delo v resnici opravila. Tudi glede izpovedi Lenarta je sodišče mnenja, da je le morda dobil večkrat gramoz plačan po 12 Din in nc samo enkrat, kakor je sam izpovedal, torej ne vedno po 10 Din. Zato se obtoženec oprosti tudi v tej točki. Državni tožilec je prijavil proti razsodbi revizijo. Dolnja Lendava Kdo ima prav? Lansko leto 30. avgusta smo obhajali pri nas praznik Sv. Štefana, madjarekega kralja. Sicer je to narodni praznik Madjarov, vendar se je do sedaj tudi pri nas še vsako leto slovesno praznoval, kajti naša župnija je v pretežni večini madjarska. Do lanskega leta so bile na omenjeni dan pri nas trgovine vedno zaprte. Nikogar to ni bodlo v oči. Ker ni bilo nobenega navodila od gremija ali od glavarstva tudi lansko leto, so trgovci imeli zaprto tudi lansko leto. Le kakih ]>et nekatoliških trgovcev je imelo odprte trgovine. Vsi, ki so imeli trgovino zaprte, so bili kaznovani z globo 100 Din. Trgovci so se pritožili Zdaj so pa dobili račune za 120 Din. Trgovci pra vijo, da so imeli trgovine dosedaj na praznik s\. Štefana ('20. avgusta) vedno zaprte in »o mnenja, da bi jih moralu oblast pravočasno opoaoriti, da morajo imeti trgovine odorte. Trgovci se bodo pri. tožili ua banovino. V*osebno dobro Drugo predavanje G. Krauseja Delo mladega nemškega kritika g. Gerharda Krauseja, ki potuje po evropskih državah in proučuje glasbeno ivljenje v njih, obenem pa prireja predavanja, ima pomen predvsem z informativnega vidika. Tako seznanja glasbeni svet s produkcijo manj znanih tvorcev in jim s takim opozarjanjem brezdvomno koristi. Vendar bi bilo to delo še uspešneje, če bi obenem z informativno stranjo združevalo še kritično analitično, kar bi zlasti v današnjem kaotičnem stanju moglo mnogo pripomoči k izfiščevanju nazorov. Drugo predavanje o poljski operni glashi se je vršilo v četrtek popoldan v dvorani Glasbene Matice. Kritik je podal kratko sliko zgodovinskega razvoja do najnovejših smeri. Očrtal je priqetek poljske opere od prvih italijanskih vplivov do popolne samostojnosti tja v današnji čas in podal kratke orise posameznih važnejših tvorcev, med njimi Kamtenskega, Moni-.'ôzka, Zelenskega, Moszkowskega, Paoerewskega, ^oz.ickega, Szymanovskcga, Wieniawskega, Mazzu-e ild. S tem v zvezi r:> je na nekaj gramofonskih il.iščah reproduciral nekaj skladb Moniuszk;: in vmanovekega. Predav anje je lepo uspelo. Film o plezalni tehniki Ljubljana, (>. aprila. >iniii i jo predaval na povabilo I. K. Skale v dvorani Delavske zbornice dunajski alpinist Kari Poppinger Predavatelj je pokazal film o najrazličnejših tehnikah v plezanju in jcus-pelc žive slike spremljal - strokovnimi pojasnili. Začetek filma povode - predigro glodalca i/, zaprašenega mesta \ naravo na gore. Nato obravnava film najpotrebnejšo ulpinsko opremo, tako obleko, revije, kline in vrv. Slede nazorne slike raznih \ o/lov in varovanja. Pravilna lloju je predpogoj /(l vsakega turista, tem bolj za plezalca, ki mora paziti iki .svoje moči. Najdaljši del obrn\ nava plezanje po kaminih, počeli in -lenali. Zanimivi mi prizori i/ prečkanja, spuščanja po vrvi in premagovanja previsov. Na koncu je lilinnn šc pravi padec in plezanje, ki je bolj podobno oboroženemu napadu na gore. kukor pa plezanju. Film je рока/al mur.sikaj '.animivrgu in naši alpinisti so lahko primerjali • voje /nanj' / /nnnjeni avstrijskih alpinistov. Ker" bo danes? Drama: Zaprla. Opcia: Zaerla. Kino Kodcljcv« jnlai. velcnapetu : Danc.s ob -Znpadnn drama i/ vojske 1. 1918. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Du-njekr c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Trcnchouie, površnike in obleke naitsàodncie Jos, Rojina, Ljuhljana Halo ! Kavama „Cetztrat" lorainyc / opernima prvakoma Zlato ( ' i n up j nun' iu jos i] io n i Gostičeni v glavnih vlogah sp. \ prizori v soboto, 8. t. n>. — Po ogromnem ii-pcliu. ki hI.i ga doživela v rojstnem mestu operete \ Splitu, bo .sobotna prod-sln\.: v \,soh o/.irili /.animaIn. Nabavite vstopnice v pred prodaj i. ( c no so znižane, 1 rudar nekoliko gradbenega gibanja. V ;>1( -u« m na/.n Iu vanju gradbenega gibanja, kj sla ga leto« povzročila gospodarska kriza in pa padec i eutaliilitete stanovanjskih poslopij, je razveseljiva véaka nova. bodisi še tako skromna akcija, ki ■i: -mi za zgradbo novih stanovanj. Za zgradbo nov»- -lanovanjske liiš<- se je sedaj odločila tudi železnica. Železnica ima za svoje uradnike in Iruge nastavljence že lepo stanovanjsko kolonijo vi Bežigradom, ob Dunajski cesti. Stanovanjske hiše imajo tam lepa, zdrava in sončna stanovanja, ci 1 ud i |x) najemninah niso predraga. Tej koloniji «e bo še letos pridružila nova dvonadstropna hiša, vi katero so za ta mesec že razpisana dela, ki Halo ! PROTI SONČNIM PEGAM V...НИ ИЗШЖ^ ElVfE bodo oddana na licitaciji. Stavba je preračunana na 750.000 Din 1er bo obsegala več lepih in primernih stanovanj za železničarje. Gradbena dela se prično najbrže že maja meseca in bo stavba do jeseni že dograjena. 0 Konjska železnica v Ljubljanici se je podaljšala že v strugo med zmajskim in frančiškanskim mostom, to je skoraj do one točke, dokoder so bodo izkopna in poglabljalna dela letos vršila, namreč do Fajnioštra . Dola v Ljubljanici seveda spremlja s svojo radovednost,ju mnogo opazovalcev na obeh bregovih. Vsak po svoje se zabava. Eden žogo premetava, drugi pleza gori v hribe, mi pa — k S/am/ču na ribe ! 0 V mostni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni. 0 Povožen otrok. Včeraj popoldne je prišel v /.gornji Šiški pod voz. na katerega >e je v otroški prešernosti obešal. 10 letni Ivan Ćarmaii. sin posestniku in gostilničarja i/ Zgornje Šiške. Kolo voza je šlo otroku čez noge in mu jih znatno poškodovalo. Otrok jc bil prepeljan \ bolnišnico. 0 Nesreča v Krakoveni. \ Krakovski ulici je včeraj zjutraj neznan voznik podrl 71 letno /asebniCo Ano lločcvarjevo iz Kladezne ulico I. ki je dobila poškodbe na rokah in glavi. 0 Modne hlače - pumpnrce dobite najceneje pri Prcskcrju, Sv. Petra cesta l+. G&t/CLpmMijc vsaki večer dantski koncert, » / odlokom kr. nunske uprave je. bil razrešen županske funkcije dosedanji mnogoletni župan g. Frane Vranelič. za župana je bit pu imenovan trgovec gospod lilaž Jeriče k. — Ko oddaja ::<,spod Vranelič svojo župansko funkcijo, jo prav. ,ia se nekoliko spomnimo na veliko zasluge, ki si jih je pridobil za občino In Irg Rnjhcnburg. Že kot občinski odbornik takoj | <> vojni je inieijativno in uspešno deloval v obč. odboru in že takrat se je marsikaj napravilo v korist občine na njegovo pobudo. Neseni most na Brestovoe, ki je bil že v takem stanju, da žc ni bilo več varni» hodili čez njega, so na njegovo inicijativo podrli in nadomestili z lepim novim železobetonskim mostom, ki je celemu trgu v okras. Kot župan, ki je bil na čelu naše občine, od I. 1925 pa dosedaj, ima zaznamovali lake uspehe, kakor še noben dosedanji župan. Pod njegovim županovanjeni se je izvršila elektrifikacija, našega trga. rcnoviralo se je i>o-s lop je narodne šole v llajhenburgu, kupila se je hiša za občinsko prostore. Veliko pažnjo je pn tudi posvečal olepšavi našega trga. Cesto po trgu. ki je bila v takem stanju, da ni bila sposobna zaradi svoje ožino za današnji promet, jo dal na več mestih razširiti in ob njej zgraditi škarpo, dal je odstraniti nekatere stavbe iz sredine trga, ki so bile v takem stanju, da so bile za Irg naravnost .sramota, sedaj so pa na tistem prostoru v lopi vrsti zasajena drevesa, ki bodo v nekaj lelih nudila lej> senčni prostor. Zavedal se jo g. župan, kolike važnosti jo olepšava našega trga tudi iz tujskopro-metnih vidikov. Saj je Rajhenburg vedno bolj privlačna točka in to v prvi vrsti zaradi prekrasne lurške bazilike, h kateri prihaja leto za letom več romarjev, drugič pa zaradi svoje romantične lege. Zato je g. Vranelič kot župan vedno delal na lo, da IkkIo tujci odnesli čini najlepše utise iz našega kraja. Imel jo. pa zasnovanih še mnogo načrtov, ki jih pa sedaj ne bo mogel več dovršiti. Tako n. pr. vodovod, za katerega so načrti žo gotovi in Itidi odobreni. Га šc mnogo drugega. Vso svoje moči in zmožnosti je posvečal občini 1er je bil kol župan odlikovan z redom sv. Save, Kot župan jo bil pravičen in objektiven v v.som svojem delovanju, zato jo užival največje simpatije vseh občanov brez razlike na politično prepričanje. Zato bo kot župan ostal vsem v najlepšem spominu. Volim feploca oglaševanje v „Slovencu" v nedeljski številki in v dneh velikega tedna. OpOZar/CI/l6 z a I o prav v teh dneh kupujoče občinstvo i/, mcslti in okolice na svoje trgovsko podljetije. Redko se Vam nudi boljša prilika ! Maribor □ P. n, gosp o d j p d il h o v n i k i. ki se uumeruvujo udeležiti pogreba umrlega nailpa-slirja dr. Kurliiin iu želijo skupnega obedu, naj blagovolijo (o takoj naznanili po dopisnici ravnateljstvu dijuškegu semenišča v Mariboru. Tam bo po pogrebu pripravljeno kosilo zu prijavljene. [II Združeni moški zbori Ipnvčeve /upe imajo skupno pevsko vajo v petek, dne 7. t. m. točno ob s. uri zvečer v Glasbeni Malici. — Žitpni pevovodju Gašpurič. □ Cerkveni koncert preložen. Zaradi smrti prevz. škofu dr. Andreja Karliria jc cerkveni koneeri Maribora : v spomin un 1900 letnico smrti Kristusove preložen na torek, «lue II. apr. / istim sporedom, /.c kupljene vstopnice vcl.jnjo za ta »lan. Nekaj vstopnic ,j<- še na razpolago. □ Poročili so se v Mariboru: Franc Markov ič. zasebni uradnik in Marija Wagner, šivilja: Živojin Stojunovič. brivski pomočnik in Marjeta Ncral, delavka; l\rnsl lleil, niu/.ičnr in Marija Štor. /nscbiiicu; Anton Korošec, jcklar-niški uradnik in Marta Aschenbruiiner, uradnica. Novoporočeneem obilo sreče. П Magdalcnci nastopijo. V nedeljo, dno o. t. ni. ob osinili zvečer vprizori dramski odsek inagdalcnske kongrcgiicijc v Zadr. gospodarski banki spevoigro I'. IS. Mcndclsohliov 1'ovrntek s spreniljevnnjecn orkestra. Mandelsohnov sPo-vrutek« je spevoigra, ki spada v skladateljevo mlndcniško dobo. Nastala jc v lclu 1829 na Angleškem. ko šc ni dovršil 20 leta. Cene za to uprizoritev so ostale kljub visokim stroškom iste. (10., 8., 5. i u stojišče 3 Din.) Sa priporoča Specijaina trgovina za živila ■m v o Jas t Maribor, ulica X, oktobra P Ihsenov i Strahovi : na mariborskem odru. V ponc< Ici j ck 10. aprila vprizori Pomladck jadranske Straže v Narodnem gledališču eno najboljših del svetovne dramske literature, ki jc šlo preko vseh velikih odrov, dramo norveškega dramatika Henrika Ibsenn Strahovi«, ltežira član tukajšnjega gledališča G. Makso Kurjan. I I Davčne zadeve. Davčni urad razglaša, da dospo v II. četrtletju v plačilo naslednji davki: 1. nprila 2. obrok zgr.idariuc, pridobninc, rent-ninp, družbenegu davka, davka na neoženjene. osebe, davka na poslovni promet in vojniee. Obroki morajo 1 >îtï najkasneje poravnani do 15. maja 1433. P Jutri premiera. Jutri večer jc v gledališču premiera Preradovičeve Sc li razumemo«. P Mladina, rezerva in prvaki! V nedeljo bodo imeli prijatelji nogometa priliko videti na zelenem polju celoten razvoj mariborskih nogometnih klubov. Srečajo se deloma v prijateljskih deloma v prvenstvenih tekmah vsa moštva od naraščaja do prvih kunonov. Ob 9 na Rapi-dovem igrišču mladine SK Rapida in SK Svo-IkmIp. Ob pol 10 na Via ribol ovom igrišču mladine 1SSK Maribora in SK Železničarja. Ob pol 15 na igrišču Maribora rezervi ISSK Maribora in K Ra.pidn. Ob 16 prvenstvena tekala prvih moštev ISSK Maribora in SK Rapide. P Preizkušnja plinskega omrežja. Dosedanja dela na preizkušnji plinskega omrežja, ki meri 36 kili, so v toliko dogotovljena, da se bo nadaljevalo še / preizkušnjo posameznih večjih plinovodov. V to svrho se bo odklopilo dne 8. 1. ai. zjutraj od 5 do 3.50 plinsko omrežje Maribora desni breg in .-e naprošajo kon/.ii-inenti v (eni delu mesta, du v navedenem čiisii zaprejo vse plinske pipe. IJ Potlrav skn tiskarna prodana. 1 soda Po-dnfvskc tiskarne, ki je tako ziiniinala številne I upnike bivše Kmetijsko eksportne zadruge, je i sedaj končno veljavno odločena. Kupil jo je g. Loj/.e Strašnik. dosedanji faktor Mariboi.-kv i tiskarne. G Živina in vozilu. Mestni v o jaški u rad sestavlja spisek živine in vozil v območju lllf.sta i Maribora. V to svrho se boilo javili tekom me-J seča tuk. organi pri vseli hišnih lastnikih, ki i se s tem opozarjajo, djetja sega ). šc krajši ko prvi jc drugi ciklus (Iz teških dana — v kazalu Batni odjeci). Te pesmi so nastalo v okori niko!« Pesmi i/, zadnjega dela, ki ga jo pesnik splošno naslovil: Življenje, so najmočnejše in tudi najbolj sodobne. Zanimivo jc, kako se lirik Donijaničcvcga kova |>oglobi v lilozofsko — socialno razmišljanje o življenju (Vapaj iz «lubi-na) in na kako preprost, pa vendar globok način prihaja do Boga. Zelo lepa jc sicer z občutjem vojske zalita pesem: Tužnc oči. Tudi niz silno občuteno napisanih ljubezenskih pesmi jc tu. Opn/il sem mnogo zveze med Domjuničevo in narodno pesmijo. Razumljivo je, da se jo hodil k nji učit. kakor naši modernisti (Mtirn. Župančič). V ritmu pa ima tudi nekaj samotekopega, hcinejcvskcga. In Imli pri Francozih jc bil v šoli. V celoti zbirka >Pjcsinc< dobro karukteri-/ira Domjaniča, v kolikor sc jc izrazil v što-jcavščini. Prav radi tega pa je tudi nepopolna, šele ko dobimo podobno antologijo njegove ka.j-kavske lirike, si !к> mogoče o njegovi pesmi ustvariti polnejšo, znključcncjšo sliko. Tone Potokar. Mentor Dijaški list štev. 7 8. Zadnjič je v neki družbi nanesel ]>ogovor na naše listo. Radoveden sem bdi, kako sodi o njih čitajoča publika« in sem poslušal, ne da bi se vmešaval. Po vrsti so sodili in obsojali - »Mentorja«, pa so pohvalili, češ, da je edini list, ki ga z veseljem bero. Lepo priznanje — poglejmo, ali je zasluženo? Zadnji zvezek, ki je izšel zopet točno, obsega dve številki, v katerih srečujemo Janka Mlakarja z njegovimi klasičnimi -Sporni il k in se ob Deklici z vrtnicami'* stne-jemo z Dabnovhni sošolci, ki so ga z deklico tako sijajno povlekli, ob Maturi' =e nam pa posili bridkosladek spomin, da premišljamo dni, ki so bili...« — Janez N. se je prvič oglasil in je zapel Tri o materi . k! =« ips lepe in prisrčne in pričajo, da prava lirična pesem v mladini vendarle še živi. — I) r. F r. J a k 1 i č je prepri- čevalno in lepo spregovoril dijašlvu o t rožno s t ne m gibanju, kar pa bo t ud i sleherni s pridom brni — Ob skrivnostih žalosluega dela rožnega veneti se je svojstveno lepo zamislila Alenka in napisala : P o t odrešenja., ki se bere kakor meditacija ob nastopu svetega 1pI:i, na katero nas opozarjala Hniei 83.—193&; S t! Petelin je zaključil svoje pripovedovanje »M ar S'ira la legija koroška..,«, ki je prišla do Golice, liakar so se morali navdušeni legijonarji vrniti zopet : V šolo , kjer jih sprejme sijajno označeni ravnatelj kranjske gimnazije;' -S. Kranjec jo v tej številki priobčil zopet'važen geopolitičen sestavek >P o r a z d c I i f c v i n število človeštva na zemlji . ki je namenjen v prvi vrsti dijaštvu, ko šolske knjige le mimogrede in površno obravnavajo lo vprašanje, kalem bo pa zanimalo tudi slehernega, saj mu bo Iu in ono v Icm spisu — novo razodetje v njegovem zemljepisnem znanju. Jago I) i č j»? ' napisal čedno le gen dic o o zvončku in trobcu-tiči, dr. Joža Lovrenčič pa je pokazal dijašlvu in nam Pesnika Ivana T r i u k a-Zamejskega ob njegovi sedemdesetletnici. Reči moramo, da je ta življenjepis o Trinku dosedaj najpopolnejši in ima za vse še posebno važnost, ker si moremo ustvarili o pesniku iz priloženega izbora njegovih Poezij kar sami svojo sodbo. Trinkovo pesmi danes îedkokdo pozna in je zato prav, da ga nam je Mentor tako prt dstavil. — Blago m ir P otoški sp je predstavil z drobno, a toplo črtico -Na t ru v ii i k u„ u:: i nunam F r. G r a Г on a u e i- prikazuje fz zemlje kraljeviča Marka pokrajine od Kislov-.i do Kumanovn 1er od Kumanova do Skopi ju Idilam pove marsikaj novega, kar bi drugod zaman iskali. — .»Obisk v kar cor ju . ki je vzbujal toliko smeha, je v tem zvezku zaključen. Janezu N. se s prav tako dobrimi pesmimi pridni žujejo še Miha Vihar. S f i n k t in Mo.jnilr Oorjanski. ki obetajo poslati še pomembna imena. Obzornik je nekoliko stisnjen, a s svojimi poglavji o novih knjigah, naših zapiskih, pomenkih in z zankami in ugankami vendarle pisan in zanimiv. — No \ idile, tak je Mentor ; in nič čudnega ni, če ga vsi z veseljem bero'