Poštnina platana v gotovini. St 33. v Ljub RAD GjL (Q k —^ teden. Posamezna številka stane 1 Din. 13. avgusta 1924._Leto H. A L S 14! /NIK OQCjAN NADO DNE RAD II/A L NE JTQANLĆE. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. l/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. Strankina vsuoia Dr. Vladimir Ravnihar. Politika v najširšem pomenu besede obravnava vse zaueve javnega življenja, v ožjem pomenu pa opredeljuje tvoje stališče na-pram narodu in državi. Zahteva od tebe odgovor na vprašanje, kako si zamišljujcš gospodarsko in socijalno ureditev naroda in v daljni posledici države, v kateri kulturni smeri naj se giblje ta ureditev, tako da ne samo tebi zajamčuje mirno in varno življenje, ampak vsestranski napredek — celoti. To celoto hočemo imeti čim popolnejšo, čim lepšo in boljšo, da vzdrži konkurenčni boj s sosedi, pa tudi za to, da ti vzajemno nudi čim več dobrin kot članu velike narodne in državne družine. Politične stranke niso torej nič drugega nego skupine ljudi, ki so si v eni skupini glede politike napram narodu in državi istega mišljenja in naziranja, ki to naziranje formulirajo v programih in označijo sredstva in pota v svrho dosege svojega programa, svojega političnega cilja. Jasno je, da ti programi ne morejo imeti drugačne nego etično vsebino, ker prvenstveno etičen je njih politični cilj. Ne morem si misliti stranke, ki bi ne želela dobro narodu in njegovi državi in še manje stranke, ki bi eno ali drugo ali pa celo oboje kratkomalo zanikala. Zategadelj se mi vidi prav tako jasno, da morajo biti tudi sredstva za dosego tega političnega cilja v moralnem oziru neoporečna In poštena pota morajo voditi do njega. Program stranke predstavlja politično misel ter način, kako jo hočeš in skušaš vresničiti. Ideja in taktika. Oboje je lahko pri različnih strankah različno, ne da bi bilo zaradi tega od početka zavržno. Ni uvideti, zakaj bi se ne smelo spoštovati nasprotnega političnega naziranja. Zavržno in obče škodljivo postane še le tedaj, kadar se stranka poslužuje nečistih in s pojmom nravnosti neskladnih sredstev v ta namen, da svoji ideji pripomore do zmage. Dvoje je tu lahko mogoče, ali da ideja sama ni dosti vredna, tako da jej naravna sredstva ne dajo življenja, ali pa so ljudje, ki so v službi ideje, slabi in nezmožni, da bi realizirali na sebi dobro misel. V prvem slučaju je vse zaman. Kar ni v jedru zdravo, mora poginiti prej ali slej. Ideji, ki nima v sebi privlačne sile, ki sama ne zmaguje, ne pomagalo nobene umetne iniekciie. V drugem slučaju je treba operacije, čim prej in čim radikalnejše, tem bolje. Izmenjati in odstraniti je ljudi, ki so postali škodljivci ideji ter jo že s samo svojo prisotnostjo diskreditirajo. Kaj naj rečemo o stranki ali o njenih voditeljih, ki skušajo vzdržati stranko zaradi stranke same, ki jim je ideja postala stranska stvar, program kos popisanega papirja? Sebičnost in samopašnost jih vodi. Ljudstvo pa nehote istoveti stranko in tako njene voditelje z idejo samo. Odvrača sc od stranke, a kar je še hujše, oddaljuje sc od ideje same in gre morda čisto v nasprotno smer. Oni voditelji pa segajo po nenravnih in nedopustnih sredstvih, da si podaljšajo življenje. V to poglavje spada nasilstvo, kupovanje duš, proselitstvo, laž in obrekovanje svojega političnega nasprotnika, njega moralno in gmotno ubijanje. Kompromise in pogodbe sklepajo z nepošteno pogodbeno voljo in z zvijačnim namenom, prevarati svojega sopo-godbenjka. Vsemu temu pa naj služi korumpirano časopisje, ki zastruplja javnost po navodilih svojih koruptnih gospodarjev. Nobenega dvoma ni, da je taka stranka posvečena neizbežni smrti. More sc sicer vzdržati nekaj časa s pomočjo umetnih in obupnih sredstev, toda to ne pomenja nje rešitve. Rešitev bi mogla najti le v sami sebi, ako bi bilo v njej še toliko nravne sile, da se odloči za operacijo. Odrezati gnile ude, izžgati uljesa. Tudi stranki je treba šole in vzgoje. Prepričavati ljudstvo o pravovernosti programa, prepričavati z besedo izrečeno in pisano, predvsem pa z dejanji in z lepim vzgledom. Prav tisto je, kar zahtevamo od navadne osnovne šole ali pa od šole življenja. Reelna in solidna stranka ne rabi pripadnikov, ki so le navidezno somišljeniki, ki pa jih vodijo v stranko postranski in nečisti nameni. In prav nič mi ne koristi »somišljenik«, ki sem si ga pridobil pod moralnim ali celo gmotnim pritiskom. Zapusti me prav gotovo o prvi priliki, ko odjenja pritisk. Cim je kaka stranka primorana, da se za svojo eksistenco poslužuje takega sredstva, že pokaže svojo — slabost. Predstavljati lepoto programa in kazati pota, ki ga po njih skuša uresničiti, to je strankino vzgojno delo. Metoda tega dela in sredstva morajo biti poštena, četudi so lahko naj-raznovrstnejša. Težko je tu delati razliko med poštenostjo v zasebnem in v javnem žlvlleniu Kulturno, gospodarsko In socijalno delo v službi tvojega programa vodi do cilja. Na vseh teh poljih se udejstvuj, zbiraj sodelavce, čim več si jih pridobiš, tem bolje, ker v tem tiči problem realizacije strankinega programa, problem stranke same. Brez tega obstoj stranke nima smisla. Somišljeniki, zavedajmo se polnovredno-sti teh smernic. V njih leži bodočnost in sila naše stranke. Pristaši in somišljeniki, zahtevajte v vseh javnih lokalih radikal-sko časopisje! Zahtevajte v vseh kavarnah in gostilnah »RADIKALSKI GLASNIK« Radikali, pozor! Kavarni »Zalaznik« in »K r a p š« v Ljubljani sta nam vrnili »Radikalski Glasnik« s pristavkom »ne sprejmem« in s podpisom kavarnarjev. Pristaši in somišljeniki v Ljubljani in drugod, zapomnite se imeni teh dveh narodnih kavarn! Vse naročnike, ki še niso izpolnili svoje dolžnosti do strankinega glasila, vljudno prosimo, da to storijo člmprcj. Naročnina na list je tako nizka, da jo zmore vsak. Naši člani in somišljeniki naj se zavedajo, da pomagajo s podpiranjem lastnega lista širjenje Narodne radikalno stranke in da krepijo naše gibanje. Uprava »Radikalskega Glasnika«. Naš roman Ako se zadostno pomnoži število naročnikov na »Radikalski Glasnik«, bomo v kratkem pričeli priobčevati zelo zanimivo slovensko Izvirno povest iz vojne dobe. Povest se vrši v naši tedaj še neosvobojeni domovini, ko je vladala nad našim ljudstvom »avstrijska pravica«, ko so trpeli naši ljudje in se borili za svobodo. — Glavni junak povesti je slovenski delavec-vojak, po prepričanju socijalist. V zelo zanimivo in resnično pripovedovanje je vpleteno nesrečno ljubavno razmerje delavca« vojaka z mlado žensko, ki je izgubila v vojnih razmerah moralno ravnotežje. Prepričani smo, da bodo naši naročniki s to povestjo popolnoma zadnvolinu * ' Nikola P. PaiM Znani nem&Ki imbliclst m bivSI socijaHstični poslanec v | n eni Sk etn parlamentu Herman W en d el ki jc v onili težkih dnevih I. 1914 imel kiliko poguma, da ie sredi pobesnele Nemčije javno izjavil, da je volna proti Srbiji zloći« in nasilje, je priobčil v »1’rager Presse* objektivno pisati članek o g. Pašiču. Značilno je, kako misli ta socijalist in Nemec o k. Pašiču v času, ko so v vladi naše države oni, ki niso — čeprav so Južni Slovani — samo molče šil preko vseh zločinov proti Srbiji in Srbom, ampak sto celo aktivno sodelovali pri obešanju mirnih šu-madljskih kmetov in bosanskih Seljakov ter so se udružili, da bi ovirali veliko delo, ki ga je pričel g. Pašič v blagor vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priobčujemo članek v skrajšanem prevodu. Ko jc sedel miaut Nikola Pašič kot dijak curiške politehnike na strani Bakunina in ko je dobil i/ njegovih ust pohvalo: »Lvo rojenega zarotnika!« — tedaj je bila Srbija, ki ni segala niti do Niša, mala država, turška vazalna država in nad njeno prestolico, nad Beogradom, jc vihrala še zastava s polumesecem, Turčija se je zdela poleg nje velikanska država in Avstro-Ogrska, ojačena s pogodbo leta 1867 je bila velesila med velesilami. Kdo bi si upal tedaj reči, da bo ta mladi revolucionar i>o štirih desetletjih kot prvi državnik Srbije doživel izgon Turkov iz Evrope in razpad habsburške monarhije ter da bo pripeljal brod Srbov, Hrvatov iu Slovencev srečno v luko narodnega edinstva! In vendai so tolmači narodne usode in zgodovine po Pašičevih čudovitih uspehih skušali zvezati obe dobi njegovega življenja iu objasniti njegovo politično karijero kol niz bakuninskili konspiracij. V tem je toliko resnice, kolikor je misel južnoslovanskega edinstva krščena z revolucionarnim ognjem. Od svojega tovariša Svetozarja Markoviča, navdušenega apostola socializma in radikalizma med Srbi, sc jc mladi Pašič naučil, da mora biti smoter prave politike bodočnosti na znotraj demokracija in samouprava, v zunanji politiki pa srbsko-bolgarska zveza kot prvi korak k zvezi balkanskih narodov in potem uničenje turške in habsburške moči. 1 a nauk ije ostal zanj kompas in njegovo delo je bilo revolucionarno, na katerega temelju je okle-sano njegovo ime tudi v velikem zgodovinskem pomenu: niso razširjene samo državne jineje, temveč je prišlo z razpadom avstro-ogrskega in turškega fevdalizma tudi osvobo-Jenje kmetov in temeljito preobraženje dru-Ižabnih razredov v korist širokih slojev. Vzllc ikarakteristični sredini Iz katere Je Izšel, je napredovala pol stoletja demokracija, njegovo glasno politično obiležje. V vseh osebnih in političnih viharjih, ki so predrveli nad njegovo glavo, je znal vedno ohraniti hladno kri. Ko je leta 1913 pretil neizogibni nesporazum z Bolgari, ko je leta 1914 ležal na njegovi pisalni mizi preteči Berchtol-Sdov ultimatum, ko je leta 1915 antanta silila, da se napravijo Bolgarski teritorialne kon-jcesijc, ko je leta 1916 stala pred njim razbita moč srbskega naroda — vsi ti težki dogodki niso mogli upogniti starčevih ramen. [Tudi očitanja v razuzdani strankarski borbi in klevete nasprotnikov, češ da je sebičen in pohlepen denarja, ko so računali koliko milijonov sl je pridobil in koliko hiš si Je nakupil, ko ga je Jaša Prodanovič nazval najkorupt-nejšega človeka — vse to ga ni vznemirilo, Ser so j» popolnoma zavedal ljudskega za- upanja. Kot poznavalec ljudi je postal pod temi klevetami v teku desetletij najpopularnejši pojav na beograjski kaldrmi. Ko je, kakor nekdaj, korakal po Tcrazljah dostojanstveno in mirnih oči, so Beograjčani kazali tujcu »čiča Baju« in mu pripovedovali o njegovem špartansko enostavnem življenju in o makedonski salati, ki si jo jc min. predsednik pripravljal sam. Največji del teh anekdot vsebuje njegovo zvitost. Ni bil samo preprost kmet prepričan o njegovi premetenosti, ki je omogočila, da je zmešal vso Evropo in da je dobila te tega koristi Srbija, temveč jc tudi inteligeut slutil v njegovem večnem molku skrivnost machia-vcliističnih načrtov in kadar je Pašič odprl usta, ni kazal njegov govor globokega pomena in njegova beseda se ni zdela diplomatska Njegove politične konstrukcije so bile vedno genialno enostavne in ko je njegovo delo končano, se zdi kot pregledan sistem ravnih črt in geometrijskih slik. Zato nima njegov oportunizem nič skupnega z ono pripravljenostjo za kompromise, ki lovi enodnevne uspehe in živi od danes do jutri. Pašič je vedno, tudi v najtežjih časih, čuval dve glavni črti svojega življenja in svojega prepričanja: privesti radikalno stranko do oblasti in tako doseči osvobojcnjc in ujedinjenje Južnih Slovanov. Ko Jo Pašič leta 1903 izvedel prvi del svojega programa, je poveril svojemu tovarišu Protiču vodstvo notranjih poslov, sam pa se je posvetil popolnoma zunanji politiki, da bi izvedel tudi drugi del svojega programa. Tudi tedaj ni zapustil dveh aksimov: prijateljstvo z Bolgari, ki ga je propovedoval trideset let iu katere jc v svojih načrtih videl že ujedinjene, in naslom-bo na Petrograd, ker je sprejel Rističevo tezo, da Srbija ne more biti istočasno v dobrih od-noŠajih z Avstrijo in Rusijo. Za to orientacijo hladnega fanatika resnice niso bili merodajni kaki sentimentalni razlogi: ne radi romantičnega sanjaštva o južnoslovanski krvni skupnosti ali slovanskem bratstvu, temveč radi realnega političnega spoznanja, da jc to najbolje za interese Srbije. Tako je bila ruska podpora dolgo časa ena skrivnosti njegovih uspehov. Ker pa je svetovna vojna uničila habsburško monarhijo, mu je usoda dodelila še nekaj več, česai ne bi mogel upati noben drug smrtnik po tolikih darovih: polom caristične Rusije je zravnal polje na katerem sc je zgradila nacionalna zgradba Srbov, Hrvatov in Slovencev, nc da bi postala moskovska vazalna država. In če bi ga po letu 1918 doletela Blsmarkova usoda, ki po končani svoji zunanjepolitični nalogi ni imel srečne roke v notranji politiki, tudi v tern slučaju je ime Nikole Pašiča za večne čase zvezano z delom tega ujedinjenja. Lepa vlada! »Straža« (Osijek): Gotovo nihče ne misli, da je sedanja naša vlada zares Davidovlčeva. To le vlada HRSS, ki je nedavno vstopila v komunistično kmečko Internacionalo. To je vlada ljudi, ki so delali proti tej državi tudi tedaj, ko se je vstvarjala s krvjo in ko so vsi pošteni brbi, Hrvati In Slovenci drhteli v bojazni, da ne bi preprečili njene vstvarltve zmaga sovražnikov Slovanstva. V onem težkem času. ko so bili tisoči naših nedolžnih Hudi obešeni In postreljeni, so so tl ljudje navduševali za zmago naprotnikov stva In so pozivali svoje pristaše v boi proti Sroi-ii.... AH bi mogla zadeti naš celokupni narod večja sramota nego bi bila ta, da bi bila usodu naše lope skupne države odvisna od Radiča, Mačka m Predavca, kakor Je danes od njih odvisna vlada, ki se Imenuie Davidovlčeva? Dolga deklaracija — tratita vlada Takozvani a nihče ni mogel pričakovati jasne in odločne izjave onih, ki so vodili in začasno še vodijo nejasno in neodločno politiko, Vlada, katere obstoj je odvisen od Radičeve republikanske stranke, vlada, ki se je ob nastopu zavezala, da bo ohranila dosedanje ustavno stanje, kt pa le takoj pričela kršiti ustavo, na katero svečano prisegla, viada, hi jo podpirajo njeni sestavni deli le do preklica in ki jc radi vsega tega in drugega nesposobna za pozitivno in konstruktivno državno delo, ne more podati nobene jasne in precizne izjave, ker bi je bilo konec v trenutku,"ako bi hotela povedati, kaj pravzaprav hoče, Vlada; ki nc zaupa niti v svoje lastne člane, ne more imeti zaupanja v narodu. To je g. Davidovič sicer previdno — označil v vladni izjavi s priznanjem, da bo težko delala, ako člani vlade ne bodo odnehali od svojih nepomirljivih formul! G. Davidovič ni označil nikjer svojega konkretnega programa, svojih političnih smotrov, sredstev in potov v dosego onega, za kar pravi, da se bori v heterogeni družbi Korošca, Spaha in Radiča. Takozvani problem srbsko - luvatskega spora ni označen niti najmanje s kakim poskusom pozitivne rešitve za one, ki šc vedno mislijo, da naša ustava ne garantira popolne enakopravnosti vseh Srbov, Hrvatov iti Slovencev. Tozadevni del vladne izjave vsebuje gole in običajne fraze, kakoršnih smo navajeni čuti iz listov naših nezadovoljnih strank in kakršnih sc poslužujejo zlasti male brezpomembne stranke, ki morajo vpiti, ako hočejo, da svet ne pozabi na njihovo životarenje. Kaj naj pomenijo besede — »da sc mora naša skupna hiša urediti skupno in sporazumno«? Vsakemu je prosto, da sklepa iz teh besed, kar hoče. Zato so popolnoma upravičeni težki očitki, da se je vladalzrazila v ich besedah proti dosedanjemu stanju, proti državnemu in narodnemu edinstvu in da na ljubo separatističnim elementom spekulira z obstojem naše skupne države, kajti ako vlada ne priznava dejanskega stanja, potem bi bilo 1X3 njenem mnenju treba, da se zruši, kar imamo, in da pridejo še enkrat zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, oziroma, za kar menda vlada pledira, da pridejo k zeleni mizi zastopniki bivših pokrajin, če ne morda tudi zastopniki narodnih manjšin, da »skupno in sporazumno« uredijo neke vrste federalistično državo na razvalinah sedanjo enotne in velike kraljevine. Pri tem g. Davi-dovlč in njegovi zavezniki niti ne pomislijo, kal bi rekli v takem slučaju SrbU A Glavno »vprašanje«, ki vznemirja posamezne dele našega naroda, je vladna deklaracija, ki bi morala točno in Jasno označiti njegovo razvozljanje, z neodpustljivim omalovaževanjem razblinila v staro frazo in odprla vrata vsem mogočim kombinacijam. Kdina svetla točka deklaracije je glede zunanje politike, ki se bo vodila na temelju preizkušenih dosedanjih načel radikalne stranke. Bivša opozicija, ki je napadala vlado, češ da nam ni treba prijateljskega razmerja do Italije, odobruje sedaj prijateljsko zvezo, ker pač čuti tozadevno odgovornost pred narodom. Samo glede Bolgarske, ki je najobčut-Ijivejša točka naše zunanje politike, se vlada ni izjavila, kar se mora pač smatrati kot nedopustna koncesija Radiču. 1/, deklaracije odseva vsa heterogenost sedanje vlade. Gosp. Oavidovič, ki brez-dvomno noče razbiti naše skupne države, se je dolgo trudil, da je dosegel sestavo svoje »poslovne vlade«. Dobil je za to potrebno parlamentarno večino z Radičem vred, toda Radič absolutno ne bo pospeševal dela vlade v državi, katero ne priznava. Radiču ni za poslovno vlado, temveč za volitve, ki naj bi se vršile pod to vlado, ker pričakuje več koristi pod režimom, ki ga »podpira«. Radiču niso mar velika vprašanja našega skupnega obstoja, temveč hoče izrabiti sedanji položaj za dosego svojega političnega in so-cijalnega programa, ki naj bi razjedinil Hrvate od Srbov in Slovencev. Zna Radič, šta radi! Kako naj g. Davidovič uzadovolji Radiča, Korošca, Spaha in druge, kako naj jih pridobi za narodno in državno edinstvo? Kako naj pripravi Radiča do tega, da prizna našo kraljevino? Ako se g. Nastas Petrovič hvali, da je njegova zasluga, ako so prišli radičeve! v narodno skupščino, to še ni nobena prava zasluga za našo državo. Gosp. Petrovič naj jih skupno z g. Davidovičem prlj)ravi do tega, da bodo delali v skupščini na temelju narodnega in državnega edin-stva, na temelju vidovdanske ustave, ki edina garantira za sedaj obstoj naše enotne države. Toda te zasluge si g. Petrovič ne bo pridobil nikdar ne samo zate, ker so radt-čevci nepomirljivi sovražniki naše skupne in velike države, • temveč tudi zato ne, ker se je sam izneveril svojemu prepričanju! Stvar je popolnoma drugačna. S koncesijami, ki jih mora dajati Davidovifieva vlada Radiču, se pomnožujc in širi defetizem. Nc odrekamo g. Davidovlču dobre volje, saj pravijo, da je to edina njegova lepa lastnost, toda kako naj sodeluje v interesu države z Radičem, katerega program je, da se mora Makedonija izročiti Bolgarski, da je Crna gora posebna država in narod, da je treba Vojvodino vrniti Madžarom in da je le ostalo nacijonalno ozemlje, ki se mora razdelili med malo Srbijo in Veliko Hrvatsko? Z Radičem, ki je vstopil z vso svojo stranko v boljševlško 'internacljonalo? Prepričani, smo, da g. Davidovič ne bo padel tako globoko in da nc bo Izdal svoje države že kot Srb ne. Njegova dobra volta ne more roditi nič dobrega, hi ker je odvisna njegova vlada od Radiča, kateremu ne bo mogel in smel ugoditi, so šteti dnevi njegove vlade. Država se mora rešiti. Prišel je trenutek, ko mora vsak pokazati, ali je za državo, ali proti državi. Država je nadvse: nad strankami, nad »dobro voljo«, nad anarhijo politikov In tudi nad internacljonalo! X X SiriSe naš list! Davidovičeva vlada pred skupščino (Od našega beograjskega poročevalca.) Zanimanje za prvo selo narodne skupščine, ki se }e vršila v sredo 6. t. m., je bilo ogromno. Najprej so vstOplN v dvorano radikali z g, Pašlčem na čelu. Gosp. Pašič je vstopil dostojanstveno in mirnih oči. Zaveda! se je, da spremila na stotine oči vsak njegov gib. Nato so prišit samostojni demokrati In poslanci raznih skupin. Zadnji so bili radičeve!, ki so se hoteli izogniti prisostvovanju čitanja kraljevih ukazov. Pred pri-Irodom novih ministrov v dvorano se je razgo-varjal dr. Korošec z demokratom Rcisnerjem. Med veliko tišino le otvori) predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič sejo z besedami: Gospoda, izvolite jjoslnšatl ukaz Nj. Vel. kralja! Vsi poslanci so vstati. Tajnik Je prebral kraljev ukaz o izrednem sklicanju skupščine. Radikali in samostojni demokrati so vzklikali kralju. Tudi par klerikalcev in musliman Alič je jrozdravil kralja. Pri čitanju drugega kraljevega ukaza o sestavi nove vlade so prišil iz ministrske sobe novi ministri, pozdravljeni od MokaSkih poslancev. Radikali so vzklikali: Živel Nikola Paš č! Prišli so radlčcvcl, ki so jih pozdravili radikali z vzkliki na kralji!. Nato je g Davidovič prebral ukaz o otvoritvi skupščinskih sej in prebral deklaracijo, ki le napravila na poslance skrajno slab vtis. Med branjem deklaracije so radikali in samostojni demokrati delali občutljive onazke. (O deklaraciji govorimo na drugem mestu. On. uredn.) Po prebrani deklaraciji se je ]X>javil v skupščini lepak z brzojavko Stepami Radiča cesarju Francu Jožefu ob izbruhu vojne. Med zgražanjem radikalov in samostojnih demokratov so vzklikali radičeve!; Živel Radič! Skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič je po sprejetem dnevnem redu zaključil sejo, ki Je bila v splošnem nepričakovano zadosti mirna. Debata o vladni deklaraciji. Takoj po otvoritvi seje v četrtek je c d govorit skupščinski predsednik samostojnemu demokratu Wiklerju na njegov« vprašanje, ako mu je znano, da takozvano rađićevsko »Hrvatsko narodno zastopstvo« tvori parlament v parlamentu. Gosp. Ljuba Jovanovič Je Izjavil, da se Je radi-čev-ski poslanski klub prijavil predsedništvu kot klub poslancev HRSS. Po raznlti formaJnostlh in prerekanjih je dobil besedo bivši pravosodni minister gosp. P. Grisogono, ki Je govoril v imenu samostojnih demokratov. Mod njegovim govorom je prišlo do burnih besednih spopadov med vladnimi poslanci in opozicijo. Gosp. Grisogono le stvarno kritiziral opo-.zicijonalnt blok in razmere v demokratski stranki, ki Je po Draškovičevi smrti ostala brez kompasa. Davidovič le izdal demokratska načela ter je kapituliral pred Radičem. (Neki vladni poslanec je zamijavkal, publika na galeriji je izpraševala, kdo jo ta poslanec, ki se ponižuje do živali.) Gosp. Grisogono je govori! dalje o frazah v vladni deklaraciji zlasti o korupciji tn je izjavil: Predsednik vlade ne more danes preganjati korupcije, kajti na ministrske sedeže le spravil ljudi katere ie prej s podpisanimi članki obtoževal korupcije! (Glej članek »Afere« v zadnjem »Radikalnem Glasniku«. Op. uredn.) Odrekel je legltlmac')o borcev proti korupciji onim, ki sodelujeh) s ko-rupcifonisti. Prvič po pet h letih narodnega ujedinjenja se le zgodilo, da vlada ne sme priznati, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod! Deklaracija ne vsebuje niti ene besede o bivanju In delu politikov v inozemstvu. AH se vlada strinja z Radičevim delom v Moskvi? Niti besede n! o prosveti, ki je izročena klerikalcem. Opozicija je pozdravila njegov govor z dolgotrajnim ploskanjem. Davldovičevl demokrati so bili zelo poparjeni. SocliaNstlčna kritika. Na popoldanski seli }e govoril socijalist Nedeljko D Iva c, ki je najprej kritiziral prejšnjo vlado ter je izjavil, da so radlkalsk! odbori — so-v)eti. Deklarac'ia nove vlade vsebuje dosti lepih 'Obljub, toda vlada ni povedala, kako misli doseči sporazum. Socijatistlčna stranka ima vse vere in narodnosti te države. Izjavil je, da je radičevska stranka meščanska in da ne more razumeti bistva srbsko-hrvatskega spora. Zan) ni nobene jezične In verske meje med Srbi in Hrvati. Deklaracija Je pozabila na socijalno In agrarno politiko. Stališče socijallstlčnc stranke je načelna opozicija proti vladi Radičeve! so motili njegov govor neprestano z opazkami Odgovor notranjega ministra. Nato Je notranji minister g. Nastas Petrovič odgovoril na nekatere trditve g. Grisogona. Minister Petrovič, katerega ie radikalna stranka eliminirala s političnega položaja. Je napadal radikale, zlasti g. Pašiča, kar so obsojali celo nekateri Davhlovičevi demokrati. Hvalil se Je. da je že v prvih dneh nove vlade po njegovi spccl-Jelnl zaslugi zavladal v državi red. (Klici: Slučaj v Metkoviću, Dugem Selu, Zagrcbn, Sisku, Vin-kovcih Jn drugod! Klerikalec Žebot: In Trbovlje!) Minister Petrovič, ki Je govoril z zamolklim glasom in pokašljajoč ie skušal omiliti in opravičiti te izgrede. Ker jc b i v dvorani vedno večji nered. je moral predsednik skupščine zaključiti seja Predlog bosanskih radikalov. Potek prvih dveh dnevov skupščinskih sej je jKikazal, da tekom debate ne tx> mogoče zaustaviti Izbruha strasti, kar ]c pri sedanjih razmerah umljivo. To se ie zgodilo že na petkovi seji. Edino g. Pašič Je ostal miren in molčeč. V petek so takoj ob otvoritvi seje predlagali bosanski radikali dr. Vladimir A n d r i č in tov. zakonski načrt o spremembi in izpolnitvi uredbe o beglukih v Bosni in Hercegovini In so zahtevali, da se proglasi predlog nujnim. Gosp. Andrič je med drugim izvajal, da so po sestavi nove vlade hiteli vsi begi v sarajevsko agrarno direkcijo in zahtevali svoje akte, da bi pregnali kmete. Na vprašanju bcgluka niso zainteresirani samo radikali, temveč tudi katoliki in muslimani (Vladni poslanci so ves čas motili g. Andriča.) Davidovič brani Hrasnlco, Ministrski predsednik Davidovič jc reagiral na Amiričeva izvajanja in ugotovil, da so bili muslimani tudi v vladi g. Paš ča In Protiča. (Velik nemir. Radikali: dokler so bili za ustavol) Gosp. Davidovič priznava, da Je tudi sam napadal sedanjega ministra Hrasnlco, Ja pa Je anketa narodne skupščine (razni vzkl kl: Hrasnica je vojni zločinec št 111 Doli z morilci! Kemalisti so na vladi!) ugotovila netočnost obtožb. Nato Je govoril o enakopravnosti v državi. (Vzkliki: To jo vlada zelene, črne in rdeče Internacijonalel) Končno je bila nujnost predloga bosanskih radikalov enoglasno priznana. Nato je bilo prebrano poročilo verifikacijskega odbora glede radlčevskih poslancev Marka Došena in Karla Brkljačiča. (Nemir v dvorani.) Nato Je zodai skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič besedo samostojnemu demokratu Sr. Vukosavljcviču, ki je očital notranjemu ministru, da Je žalil našo vojska (Med njegovim govorom je bik) več Incidentov!) Nemiri. Notranji minister Nastas Petrovič Je na dolgo razjasnjeval svoje stališče. Izjavil ic, da ni proti vojski izrekel nobene besede. (Tudi med njegovimi Izvajanji je predsednik skupščine uo-zval več poslancev k redu.) Besedo je dobil prejšnji notranji minister dr. Milan Srsklč, ki je izvajal: Notranji minister Je včeraj In danes izjavil, da ne bo dopustil ubijanja oarok In žensk pri preganjanju Kačakov. To pomeni, kakor da bi jaz to dovolil kot njegov prcdliodnik. (Klerikalce Žebot le pričel izzivati s Trbovljami. Nastal je velik hrup. Neki radikalni poslanec Je skočil k njemu In ni dosti manjkalo, da hi se stepla. Padlo le dosti ogorčenih očitkov na klerikalce.) Vsled vedno večlega nemira je moral predsedn k prekiniti seja Tudi po seji je prišlo do ostrili nastopov med samostojnimi demokrati in radičcvcl Resnica o Azetn Dcitl v Po odmoru Je nadaljevat dr. Srskić: V interesu ugleda države moram povedati vse, kakot jc bilo v resnici. Azetn Dejta Je tvoril s svojimi odmetn kl državo v državi. To je bila velika sramota za državo. Azem Dejta je pobiral davek od našega ljudstva ter je bil v zvezi z albanskimi komitašl. Njegova kuta je bila središče kačaške propagande, katere žrtve so bile stotine našega prebivalstva in naših orožnikov. Bilo jc treba postopati po zakonu in rešl'J naše prebivalstvo. Vedeli smo, da bo treba voo *1 ž njim formalno vojno. Odšla Je cela ekspedicija, ki je pozvala odmetnike, nal se pokorijo zakonu. Odmetnik! so dali znamenje, da se udaio in naši orožniki in šminki so odšli v vas. kjer Je bilo navidezno vse mirno. Sredi vasi pa so pričeli odmetnik! naenkrat streljati In padlo Jc 14 naših Junaških sinov Slovencev in Hrvatov. (Postanci opozicije vsta-nclo in zakličejo: Slava jim!) Vsled te izdaje ie otvorila naša vojska ogenj In padlo )n sto ljudi, med temi tudi dve ženski Med ubitimi le bilo 80 kačakov. Žalostno ie, da sc je moralo to zgoditi. Kot ljudje moramo obžalovati prelito kri toda predvsem naših H junakov, ki so umrli v službi domovine. No smemo pa tega veneralizf- rati 1« škodovati tnrledu države. (Viharno odobravanje.) Govor dr. Trlfkovića. Nato je govoril v imenu radllmlnega kluba bivši minister dr. Marko Trifković, ki je izvajal med drugim: Gospodje, ki so tu pod vodstvom g. l*ro-davca, so vstopili v č sto komunistično stranko. To je brezdvomno. Smoter te komunistične stranke pa je rušenje sedanjega družabnega reda. (i ako je!) Razlika med delavsko komunistično iu kmetsko komunistično stranko je samo v metodah. (iako je!) Nato je govoril o zunanji politiki nove vlade, ki je jasna ter je izrazil svoje zadovoljstvo z onim delom dcklarae.Je. ki govori o zvezi z Italijo. Glede odnošajev z Itolgatsko je stala prejšnja vlada na stališču, da morejo biti prijateljski samo tedaj, ko bo bolgarska vlada prenehala pošiljati v našo državo komitaše in ako bi sledila vladi pokojnega Stambolijskega. Sedanjo vlado vzdržuje Radičeva stranka, ki hoče, da se Makedonija odstopi Bolgarski. (To je laž! z;ikliče radičevec Maček.) Ur. Trlikovič je izjavil, da sedanja vlada stremi po spremembi ustave, ker ne govori o ustavi In državnem editisivu. Nato je govoril o stališču radikalov glođe ustavo. Opisal je junaški boj Srbije za osvobo-ionje in ujedinjenje vsega našoga naroda. Kriška deklaracija predstavlja prvi sporazum mod Srbi, Hrvati in Slovenci. Govoril je o adresi zagrebškega Narodnega veča. regentu Aleksandru, ki tvori drugi sporazum. Tedaj se je sestavila centralna vlada in je prenehala vlada kraljevine Srbije, ki je izvojevala zmago. Ustava je delo kompromisa, ki izključuje vsako hegemonijo. Pri sestavi prve vlade je bil g. Korošec v kombinaciji ministrskega predsednika, toda ni hotel sprejeli. Srbski narod ni za pokrajinske avtonomije! Pa tudi del Hrvatov in Slovencev nel Ml nočemo parcelacije, hočemo edinstvo. (Tako jel) Hočemo močno in veliko državo, kjer bo garancija za pra-r vllni razvoj tako državljanskih svoboščin kakor i gospodarske moči vsega naroda. Kakšen sporazum naj bi se napravil sedaj : med Srbi. Hrvati in Slovenci? More se govoriti o sporazumu med parlamentarnimi skupinami, toda o sporazumu med plemeni ne more biti govora I (Burno ploskanje.) Ml želimo sporazum z vsakim, ki hoče delati za to državo. Državno edinstvo le ustvarjeno. Radikalna stranka se bo trudila z vso močjo, da se to edinstvo očuva. Narodnega edinstva ne more nobena stranka In vlada izvesti v kratkem časa. Dolžnost vsakega dobrega Srba. Hrvata In Slovenca le. da vedno dela na kulturnem, gospodarskem In prometnem polju. (Ploskanje.) V tem jc naša rešitev In blagostanje. Končno jo dr. Trifkovlč izjavil, da se vladi, ki meče na ulico invalide, ne more zaupati. Stališče zemljoraduikor. Na popoldanski seji Je govoril v nnenu zemijoradniškega kluba g. Vojislav Lazič, ki io po svoji stari navadi napadal prejšnjo vlado. Zemljoradniška stranka smatra državno edinstvo kot izvršeno dejstvo. Pozival je zemljoradnike, naj se združijo na razredni podlagi. Izjavil le, da bodo zcmljoradnikl glasovali za vlado. Stališče radikalov. Za njim je stvarno govoril radikalskl poslanec, univerzitetni profesor Jovan Radonjič o zgodovini našega narodnega in državnega edinstva. Vladna deklaracija je pomanjkljiva, ker ne govori o prometni In agrarni politiki. Srbi, Hrvati in Slovenci smo en narod. Treba je odstraniti vse, kar nas razdvaja. Idejo narodnega in državnega edinstva no bodo radikali nikdar zapustili. Glasoval bo proti sedanji vladi, ker ne more Imeti zaupanja vanjo. (Med njegovim govorom sta se sprla ministrski predsednik Davktovič in Svetozar Prfbičevlč.) Radičevske zveze z makedonskimi revolucijonarjl. Na sobotni seji se je takoj opazilo, da ni radičevcev v dvorani. Na dnevnem rodu je bila namreč verifikacija dveh ladičevskih mandatov. Ker so se radičeve! zbali prehude kritike, so kratkomalo izostali. Ob pričetku seje je govoril samostojni demokrat V/ilder o zvezi med radičeve! In Todo-rotn Aleksandrovom. Organ »Balkanska Konfederacija« je priobčil članek radičevskega poslanca Došena, katerega mandat je v verifikaciji. Ta Ust Je priobčil tudi manifest makedonske revolucionarne organizacije za osvoboditev Makedonije, Hrvatske In celo Kosovega polja. (Med W!l-ierjevlmi Izjavami so padale v zbornici ostre besede na račun vlade.) Kljub vsemu pa sta bila bba radičevsJca mandata Verificirana! Treba je vztrajatil Po dolgem nemiru, v katerem se je zopet odlikoval zlasti klerikalec Žebot, je govoril ra-dikalski poslanec Vaša Jovanovič o vladni deklaraciji, ki je polna vsakovrstnih obljub, ne vsebuje pa bistvenih stvari. Sedanja vlada je popolnoma odvisna od Radičeve milosti. Sporazum je mogoče doseči samo potom sedanje ustave. Vlada le že pričela z revizijo ustave brez revi-zijel Slovenci morejo dobiti vse v mejah ustave in kolikor ne nasprotuje ideji državnega in narodnega edinstva. Zakaj zahtevajo muslimani avtonomijo, ko pa so glasovali za ustavo? Treba je vztrajati v borbi z avtonomisti in federal stl. (V zbornici so padle ironične opazke o klerikalnih organizacijah.) Govornik je prebral brzojavko Iz Dervente, kjer so se radlćevcl uprli prisegi pri naboru. (Ironični klici: Živela vlada!) Govor skupščinskega podpredsednika. Med velikim hrupom je govoril podpredsednik skupščine radikal Milutin D ra go v ić. ki je ostro toda Iskreno kritiziral sedanjo vlado. Med drugim je izjavil, da je g. Davidovlč na Lazarjevo soboto I. 1918 na Krfu deloval proti vladi la zahteval, da se sklene separatni mir z Avstrijo. Narod ne more zaupati tej vladi. Kljub temu, da je tedaj Davidovlč s celo opozicijo zapustil parlament, je bil s 4 glasovi večine izglasovan kredit za nadaljevanje vojne do končne zmage. Izjavil jc, da se ni nikdar vršila skupščinska anketa, ki nad bi ugotovila, da so krivde ministra Hrasnlce neutemljene. Napadel je N. Petroviča, ki je bil izvoljen z radikalskimi glasovi, ki pa sc je izneveril. Davidovlčev odgovor. Ko je vstal ministrski predsednik Davidovlč, da odgovori na Dragovičeva očitanja, ga je opozicija pozdravila s klici: Čujmo velikega vezirja! Davidovlč se ie skliceval na g. Bašiča, ki ve, da so omenjeni očitki neutemeljeni. Petrovičev zagovor. Notranji minister N. Petrovič se jo zagovarjal na očitke predvsem s trditvijo, da je njegova zasluga, ako so prišli radičevski poslanci v parlament In so prisegli kralju. Nadalje sc jc zagovarjal s trditvijo, da jc glasoval za vidovdansko ustavo samo iz razlogov strankarske discipline. (Ta izjava je povzročila med radikali ironičen smeh in i>omik>vanje.) Popoldanska seja. Na popoldanski seji je govoril prvi bosanski radikal g. Grgurevič, ki je ostro napadel bosanske muslimane, govoril je o neodkriti politiki vlade In ji svetoval, naj se čim prej umakne v dobro zanjo In cele države. Govor radlkalskega kmeta. Nato je dal predsednik besedo radikalskcmu poslancu Petru Bjelici, kmetu Iz Užlc, katerega so posebno pazljivo poslušali radičevcl. (Ko jo skupščinski sluga prižgal inč, jc zaklical radikal Kobasica: Vladi prižigajo sveče! Velik smeli.) Bjelica je govoril razsodno in mirno o potrebah kmetskega ljudstva ter mu jc ploskala tudi vladna večina. Ko je izrazil, da ne veruje v Iskrenost aplavdiranja vladne večine, so mu vjadnl poslanci zatrjevali, da le to iskreno. In on je odgovoril: Ako je tako. meni jc milo! Zahteval jc kmetske kredite in zavarovanje kmetov. (Prt tem je- padlo med poslanci par očitkov na račun poslanca Pu-cdja.) Svojo zavest o veliki odgovornosti poslanca ]e izrazil z besedami: Jaz sem nov poslanec. Govorim prvič v parlamentu. Poslušajo me vsi: gospodje poslanci in ta g. stenograf, ki piše vse, kar govorim, poslušajo ine diplomati in galerije. pa mi ni lahko, da bi vse lepo povedal. Vse, kar se tu govori, pride v časopisje in potem slišijo vsi državljani In zato mi ni lahko go'voriti v tem trenutku. Ker jc prepričan, da ne bi mogel za to vlado glasovati noben zaveden obrtnik, delavec, trgovec in industrijalce, ne more glasovati niti on. Kot zadnji jc go'voril edini poslanec Srbske stranke g. Aca Stanojevič, ki je ostro napada! sedanjo vlado in izjavil, da bi sc morala naša država Imenovati Velika Srbija, ker je ustvarjena s srbsko krvjo. Ne more glasovati za vlado, v kateri sedijo ljudje, ki hočejo Srbom vsiliti črno-rumeno korupcijo. Vlada brani izjavo. Na seji v pondoljek 11. t. m. je najprej samostojni demokrat dr. Kdo Lukinič med nemirom vladne večine vprašal, zakaj vlada sploh ne odgovarja. Nato je govoril o potvorjeni vsebini vladne deklaracije v Radičevem »Slobodnom Domu«. Radikal g. Živolin Ta j si 6 v daljšem govoru kritiziral vlado, ki je po Radiču v stiku z bollševiško 'iiternacikmalo. Radiiutil ne morejo imeti v to vlado nobenega zaupanla. (Med njegovim govorom so vladni poslanci delali opazke, ki pričajo, da je vlada na slabih nogah.) Besedo je dobil zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki je precej spretno toda bre* uspeha branil vladno deklaracijo, češ da cato ne omenja ustave, ker je ne namerava spreminjati, da pa je že 18 let za revizijol? Nadalje je govoril o težkočah za obnovitev odnošajev z Rusijo. ki zanikuje mednarodno pravo. Poudaril je tudi. da nimajo stranke, ki so v vladi, nobenega skupnega programa. Vlada je za dobre odnošaje s sosednimi državami, ako pa Bolgarska in Albanija tega nočeta, potem sta sami krivi. Izjavil ie tudi, da so stranke današnje vlade pristale na zvezo z Italijo. (Opozici)a jc med njegovimi izvajanji burno protestirala.; Svetozar Pribičevlč. Popoldne je govoirh Svetozar Pri bi Čovič. kar je povzročilo med radičeve! velik hrup. Pribičevič je v dolgem govoru ostro kritiziral vladno izjavo, ki je orez programa, ki odklanja stališče narodnega edinstva, ki priznava potreoo nekakega novega sporazumevanja itd. Napadal je klerikalce in muslimane, zlasti pa Radiča in njegove poslance. (Med njegovim govorom ie bil velik hrup in se je morala seja prekiniti.) Seja v torek iž. t. m. Na torkovi seji se je pred prihodom na dnevni red govorilo o pomoči poplavljenccm na Gorenjskem, za katere je vlada dovolila pol milijona dinarjev. Nato je ininistei za kmetijstvo obljubil pomoč za gladujoče v bregaluiški oblasti. Predsednik skupščine Ljuba Jovanovič je sporočil, da je dobil od vladnih poslancev predlog, da se dotoči trajanje debate o vlaunl izjavi. Pri glasovanju je bila večina poslancev za predlog in se je skleni^, da se ima debata zaključiti, kur je povzročilo med opozicijo proteste. Govoril je bivši minister radikal Dušan P e 1 e š , ki je skušal v pomirljivem tonu kritizirati vlado, pa so ga vladni poslanci tudi prekinjali. Radičev vstop v boijšev/ško Internacijonaio pomeni velik korak nazaj v vprašanju pomirjeuja med Srbi in Hrvati. Splošno se jc opažalo, da je stala skupščina pod vtisom Radičevega povratka. Na popoldanski seji je govorilo več poslancev raznih strank. Pozno ponoči je govoril tudi g Nikola Pašič, ki je v kratkih besedah izjavi! da radikalna stranka ne more imeti zaupanja v ta vlado. (Iz tehničnih ozirov ne moremo topot priobčiti daljšega poročila. Uredn.) Glasovanje, V sredo zjutraj ob pol 2. uri je bila zaključena debata, a vladni izjavi. Za zaupnico vladi le glasovalo 169 poslancev, proti pa 114. Iz lezul-tata glasovanja ie razvidno, da jc morala vlada dati Radiču, Nemcem in Džemijetu bogate konce- sije, da so glasovali zanjo. — Kako dolgo?,.. MOC BLOKAŠKE VLADE. Za vlado: Demokrati............................33 Klerikalci...........................24 Spahovcl IB Nastas Petrovič , . „ . . . 1 Skupaj . . 76 Nesigurna podpora: Radičcvci.......................63 Zemljoradnik! 11 Nemci . . *................. . . . 8 ................................ 9 Drlnkovič...............«... 1 Romun................... . . 1 Skupaj , . 93 Opozicija: Radikali...............................108 Samostojni demokrati . . • • « 15 Nevtralni 5 Velikosrb......................,,.... 1 Socijalni demokrati................ . 2 Džemijet ............................... 5 Skopal . . 136 »Naša država je v Klavnem poljedelska in zato je treba posvetiti posebno skrb razvoju In napredku poljedelstva In kmeta... Potrebno je, ustvariti In razvijati cenen poljedelski kredit pod najuKodnej-šlml poKoji, kakor tudi pomaKatl zadruKar-stvu v vseh oblikah.« (Iz sklepov drž, radikalne konference 1. 1920.) Hz notranje politike : »Vlada kopališke sezone.« Pod tem naslovom piše zaKrebški »O d J e k«: Sestava Davi-dovlćeve vlade je triumf Narodne radikalne stranke. Siva glava g. Nikole Pašlća je pokazala zopet svojo genijalnost v vodstvu državne uprave: 1. Obranjen je ugled kralja, da ni strankar, temveč nad strankami. 2. Pokazalo se bo, da brez NRS ne more b;ti nobene vlade in da Je teza NRS o delovni nesposobnosti sodatitega parlamenta edino pravilna prognoza. 3. Tudi pred ljudstvom se bo diskreditiral opozicijonalni blok, ki je še nedavno trobil o svoji moči in delovni sposobnosti, ki pa je takoj, ko je prišel na vlado, pokazal svojo gnjilobo. 4. Pokazalo se bo tudi to. da v opozicl-jonalncm bloku ni bilo ne klele in ne volje za deio. temveč prazne fraze In težnje po oblasti. 5. Da se ne upa v javnost s korupcljonlstlčnimi aferami, ker so baš v njem naivečji korupcijoni-sti. Prvi jesenski veter kot glasnik konca kopališke sezone bo odpihal tudi to vlado. Tedaj bo ljudstvo videlo, kdo je njegov prijatelj In kdo le edini čuvar države in ustave. : Radičev povratek. V pondeljok se je vrnil preko Maribora v Zagreb Stepan Radič v prvem razredu brw>vlaka. Med potovanjem je ponovno izjavil, da se je vrnil, ker hoče nadaljevati svojo protidržavno politiko. V Davidovičevo vlado Ima zaupanje In jo bo podpiral, dokler bo treba. V Beograd ne bo šel na noben način. Izjavil je tudi, da je njegova zmaga blizu. V Zagrebu so hoteli njegovi pristaši manifestirati pred njegovim stanovanjem. toda policija je prepovedala po višjem nalogu vsako demonstracijo. — Kakor poročajo iz Beograda, je Radič že prvotno zahteval, da se mu mora dovoliti povratek, ako hoče nova vlada imeti njegovo podporo. Na ta način je izsilil od g. Davklovlča preklic dosedanje odredbe, da ga morajo naše oblasti aretirati kot veleizdajalca. Vlada ne sme nastopiti proti Radiču in njegovim zahtevam, kar bo povzročilo zlasti sedaj po Radičevem povratku njeno hitro smrt. Vojni minister general Hadžič zahteva proti Radiču sodno postopanje. ker je zakrivil protidržavno propagando med hrvatskimi vojaškimi obvezane!. Kakor kaže ik>tek dogodkov, ie likvidacija nesrečne Davldovičeve vlade pred durmi. : Laž in resnica. Radič je okrepil svojo stranko s sledečimi demago&kimt frazami: odprava davkov, vsak ho smel svobodno kuhati žganje in saditi tobak, v mirotvorni človečanski republiki ne bo nobenega vojaštva in nobenih orožnikov. S temi frazami je Radič moral uspeti pri neukem ljudstvu, ki le že po naravi proti davkom itd. Toda Radič ni namerava! nikdar Izpolniti svojih obljub. Svoje fraze je rabil po boljševiškem načelu kot sredstvo za rušenje državo in pravnega roda. V resnici pa je Radič monarhist, ki hoče spraviti na »prestol« svojo rodbino, ie diktator po vzgledu komunističnega režima, podpira sedanjo vlado, ki je za davke, vojaštvo in orožnike. Podpira kraljevsko vlado in s tem priznava dinastijo Karadjordjevičev in vidovdansko ustavo. Radič je torej prevari! svoje kmete in celo Moskvo. Toda to je na žalost samo v teoriji. Radič podpira Davidovičevo vlado samo zato, ker je ključ situacije v njegovih rokah. Davidovič more vladati samo tako dolgo, dokler bo slepo izpolnjeval Radičeve zahteve. Radič hoče potom te vlade pripraviti zase ugoden teren za volitve. Njegova Iroljševiška stranka je v vladni koal clji številčno najmočnejša. Zato bo Davklovičeva vlada padla v onem trenutku, ko ne bo mogla Izpolniti lioljševiških zahtev po rušenju države in dinastije. Zavedni patrijoti upajo še vedno, da se bo oglasila Davklovičeva vest prej nego vrže Radič svojo boljševiško plamenico pod našo državno zgradijo! : Davidovič straši s spremembo režima. Demokrati so zapretili radičevcem z možnostjo povratka starega režima, ako ne bi radičeve! pomagali sedanji vladi. In res so se radičeve! tako »prestrašili«, da so »obljubili« svojo pomoč na podlagi obojestranskih koncesij v duhu opozicljo-nalnega bloka, kar pomeni, da je sedanja situacija v rokah Stepana Radiča, ki bo zatkževal spremembo režima toliko časa, dokler ne bodo pošle g. Davidov,iču malenkostne zalogo koncesij na račun državne politike. : Radikalni poslanski klub ie izvolil na predlog dosedanjega svojega predsednika M. Qju-rlčlča na predsedniško mesto g Nikolo Bašiča. : Preprečevanje radikalskifa shodov. Narodni poslanec Mihajlo Srećković Je vložil na notranjega ministra pritožbo radi preprečevanja ra-dlkalskih shodov pod novo vlado »narodne sloge«. Poslanec zahteva, da mu odgovori notranji minister v narodni skupščini na sledeča vprašanja: AH odobrava to postopanje, ali hoče pod-vzetl korake, da se kaj takega več ne ponovi In misli kaznovati krivce. : Peklenski načrt dr. Korošca. Ena najznačilnejših lastnosti klerikalne politike je hinavščina. Politična zgodovina Slovencev vsebuje žalostna poglavja posledic te politike. Slovensko ljudstvo bo, moralo še dolgo trpeti, prediio se izbrišejo madeži klerikalne hinavščine. ludi v Beogradu so do dobra spoznali bistvo klerikalne politike. Tako piše »Samouprava«: Gosp. Korošec je ime! peklenski načrt. Hotel je radikalno stranko razdvojiti. Gosp. Korošec je obljuboval. da se bo Radičeva stranka razcepila, da bo večina ra-dičevcev zapustila svojega voditelja, da bodo priznali kralja in monarhijo, da ne bodo zahtevali hrvatske države in da bodo priznali narodno edin-stvo Srbov, Hrvatov in Slovencev... Lažnjivost Koroščevih obljub so dokazali najbolje sklepi glavnega radičevskega odbora v Zagrebu, ki so obenem potrdili pravilno stališče NRS glede delovanja s separatisti. Radikalna stranka, brez katere je nemogoča vsaka politika v naši državi, ne bo nikdar zapustila svoje jasno začrtane poti v blagor ljudstva in države. : Značilna sodba o dr. Korošcu. »S a m o -uprava« karakterizira dr. Korošca in njegovo politiko tako-le: Gosp. Korošec je zelo elastičen človek, njegova politična sposobnost obstoji v izkoriščanju lahkovernosti in lahkomiselnosti naivnih politikov. Tako je g. Korošec s svojo skupino v takozvanem ožjem opozlcijonalnem bloku. Dalje je član federalističnega bloka, ko pa so se delali poskusi za sestavo vlade g. Ljube Jovanoviča. je bil g. Korošec pripravljen, da napravi še tretji blok z radikalno stranko. Da bi ta kom- binacija uspela, je bil pripravljen skleniti z radikali sporazum bodisi kot eksponent opozicijonal-nega bloka, bodisi v imenu svoje stranko in bre* bloka. Sprejel je vsako kombinacijo, samo da bi dosegel svoj glavni smoter — čim večjo zmešnjavo v naših notranjih razmerah, da bi tako onemogočil politiko dosledne Ideje državnega in narodnega edinstva. Njega ni prav nič ženiralo. da je pri pogajanjih z vsako skupino govoril drugače. V razgovorili s radičeve! Je ekstremen v vsakem oziru. Ravno tak je v razgovoril s Spa-hovci. Z g. Davidovičem je bii melikejši, toda naj-mehkejši in najijubeznivejši je v razgovorih z radikali. I edaj priznava državno in narodno edin-stvo in njegovi glavni nasprotniki so radičeva... Sijaftia politika! : Zanimivo razkritje. Bivši avstro-ogrski finančni miinster In vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine Biiinski je izdal svoje spomine, v katerih piše o bivšem srbskem poslaniku na Dunaju JocJ JovanovIču-Pižonu, zetnljoradniškeimi voditelju, sledeče: »Ta mladi mož je bil prljatdj sporazuma med monarhijo In Srbijo. Pripadal je skupini, ki je bila pripravljena na račun ujedinjenja vseh krajev srbske narodnosti zamenjati dinastijo Karadjordjevičev s Habsburžani.« — To razkritje je povzročilo med Srbi velikansko ogorčenje. Sedaj je vsakemu jasno, zakaj vodi Joca Jovanovič svojo ogabno borbo proti g. Bašiču^ Zanimivo je tudi to, da »Slovenec« redno in s po vd ar kom priobčuje poročila Jovanovičevega dnevnika, ki se ga sramuje vsak pošten Srb i« Jugostoven. Pokret Narodne radikalne stranke Mestni radikalni odbor v Ljubljani Tajništvo MRO poživlja vse tajnike Mestnega pododbora, da vrnejo zad .iuječ svoječasnitn okrožnicam tzv. B-formularjo ter prva mesečna poročila. Tajništvo MRO opozarja svoje članstvo, da so uradne ure radi olajšanega dostopa onih, ki delajo do 6. ure zvečer, podaljšane do 7. ure zvečer. Tajništvo posluje tedaj od 8. ure zjutraj do 12. ure dopoldne in od 3. do 7. ure popoldne. Okrožni radikalni odbor v Ljubljani Tajništvo ORO prosi vse srezke predsednike, da zadoste svoječasnitn okrožnicam ter spravijo v red statistiko organiziranega članstva; krajevne organizacije naj na novo izpolnijo B-formularje, srezki radikalni odbori pa A-formularje. Mesečna jmročila je nemudoma odposlati. Mestni radikalni odbor v Ljubljani. Mesečna poročila: Mestni pododbor v Šiški. Stanje pododbora je jako razveseljivo. Organiziranje stranke hitro napreduje ker si žele pristaši raznih političnih barv in neopredeljenci le uspešnega dela in ne prerekanja, zato množe redove radikalov v Šiški. JDS sicer mrzlično pregleduje volilne imenike ter sanja o Bog zna kakem številu glasov, ki jih bodo dobili za občinske volitve, toda eno oočasi priznavajo, da padajo, a radikali vstajajo. Mostni pododbor za koiizejskl okraj. Vo-lilci okraja pozdravljajo širenje ideje naiod-nega radikalizma ter z navdušenjem stopajo v vrste radikalov, boreče se za pravico in poštenost. Organiziranih je med drugimi že prav mnogo železničarjev, ker so spoznali, da je Narodna radikalna stranka voljna skrbeti za dobrobit vseh slojev na temelju bratskega sporazuma. Organizacija NRS v Ljubljani. Poljanski okraj: Redne pododborove seje se vršijo vsak drugi petek v pisarni Mestnega odbora ob 20, uri. Št. Jakobski okraj; Redne pododborove seje se vršijo vsak petek ob 20. uri pri »Lozarju«. Krakovsko-trnOvskl okraj: Redne pododborove seje se vršijo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 20. urL Spodnja šiška: Redne pododborove seje so vršijo vsak drugi petek ob 20. uri prt »Valjavcu«. — Tajništvo NRS v Trbovljah posluje vsako soboto od 18. do 20. ure v društveni sobi gostilne Volkar na Vodah. — Kdor ima kako željo, prošnjo ali pritožbo, naj se oglasi v tajništvu. Tukaj se lahko vplača članarina in naročnina na radikajske liste in se sprejemajo priglasi nanovo vstopivših. — Opozarjamo vse člane, da točno vplačujejo naročnino za »Radikalski Glasnik«. Kdor nima po ložnice, jo dobi v tajništvu, a le v zgoraj na«-vedenem času. Napredovanje NRS na Štajerskem. Po dosedanjih poročilih je dobila Narodna radikalna stranka pri nedeljskih občinskih volitvah na Štajerskem v Morju 3 odbornike (29 glasov), v Pobrežju pri Mariboru 3 odbornike (55 glasov) in Martlmi na Pohorju 2 odbornika (11 glasov). Odgovori uredništva Potnik: Priobčimo dopis. Zadevo smo sporočili strankinemu tajništvu. — Železničar: Vložite naknadno pritožbo na Državni svet. — rg; Pošljite pravilno utemeljeno pritožbo službenim potom. — »Slovenec« na planinah: Predno odgovorimo na Vaše umazano pismo, ki jc očividno izraz Vaše politične nemoralnosti, nam blagovolite sporočiti Kako In kje ste hlapčevali habsburškim trinogom in koliko naših ljudi ste denuncirali avtrijsktm krvnikom. Ko dobimo Vaš odgovor, Vam preskrbimo točno sliko Vašega zločinskega značaja. Da pa boste bolj »odkritosrčni«, Vam povemo že danes, da niste edini ničvrednež na naši svobodni slovenski zemlji! Savinjska dolina: Ne bo večnot »Znajte da se zmijom zmija samo brati.« — Vinkovci: Imenovani list ni radlkalsko glasilo. — Studenci pri Mariboru: Kar pišete, so zlobne spletke naših nasprotnikov. Zasledujte ‘ razsodno naš list In prepričali se boste, da Jc vse omenjeno gola laž, zavist In obrekovanje. — Novo mesto: Predsednik srezkega odbora NRS v Novem mestu jc zdravnik g. dr. V. Gregorič. — Fr. P. v K.: Vsak radikal mora biti naročen na svoje strankino glasilo, ako hoče biti informiran o strankini politiki. V ljubljanski oblasti je samo »Radikalski Glasnik« organ NRS. — Valentlnovlč: Izjemoma odgovor tudi na Vaše vprašanje: Omenjeno »Pesem koroških Slovencev« le napisal Lovro Toman. Zapiski »Gospodarstvo« nove vlade. Klerikalno časopisje je ob nastopu nove vlade dcinagoško poročalo, da Je našel finančni minister Spalio prazne blagajne. To laž pa je moralo nehote preklicati s poročili o raznovrstnih odobrenih kreditih, kar dokazule, da razpolaga vlada z znatnimi vsotami. Pa to še ni tako čudno. Zanimivejše Je to, da so vladni listi poročali o kreditu v znesku 8 milijonov dinarjev za izplačilo haka begom. Te vesti vlada ni ne službeno potrdila in ne demantirala!... Ako je vlada votirala 10 milijonov dinarjev za pomoč poplavljencem, je to storila zato, da se pokaže pred ljudstvom kot vlada, ki hoče razumeti Jjudskc potrebe. In ker je vlada naznanila to, zakaj ne pove, da je votirala tudi 8 milijonov za hak? Zakaj ne pove, koliko je morala država že v prvem trenutku samo v denarju plačati za sodelovanje med Davidovičem, Spahom in drugimi? ... »Razdvojenost med radikali.« Naši nasprotniki pišejo in govorijo že od osvobojenja sem neprestano o razdvojenosti in o bližnjem razcepu Narodne-radikalne stranke. Šest let že pišejo o tem in varajo svoje ljudi, ki še vedno slepo verujejo v lažnjlvl evangelij... Zlasti »Slovence«, ki si je menda stavil v svoj program, da mora vsak teden poročati o dveh ail treh sme-jeh v radikalni stranki. Ko je g. Ljuba Davidovič sklenil zvezo z Radičem, Spahom hi Korošcem, je poročal »Slovenec« — in za njim celokupno klerikalno časopis-ništvo — o definitivnem razkolu v radikalni stranki in da ima g. Nastas Petrovič za seboj kar štirideset poslancev! Radikali so ponovno dokazali svojo enotnost. To se je pokazalo zlasti ob priliki sklepov glavnega odbora glede teze g. Pašiča in g. Ljube Jo-jvanovlča. Klerikalci in ostali blokaši so ostali raz-ločarani, vzlfo temu pa so še nadalje pisali, da se ta in oni poslanec pridružil Nastasu. Radikalni poslanci so spočetka dajali izjave, da so vse tozadevne vesti neresnične, pozneje pa so se nave-jičali pisati vsak dan demantije. »Slovenec« je skušal zanesti zmedo tudi med »fovenske radikalske vrste ter se v tem oziru ni prav nič razlikoval od demokratskega časopisja, ki je priobčevalo zlagana poročila o voditellih NRS v Sloveniji. Toda vsi napori naših skupnih aasprotnikov so ostali brezuspešni. Edinstvo Narodne radikalne stranke je tako utrjeno, da ga ne inore razrušiti »ne moč zenrljč, ne moč nebš in ne peklđ ognjena sila«. Kdo je v zmoti? »N. P.« domneva, da je razvoj notranje političnih dogodkov opravičil njeno stališče glede ržavne politike in da bo bodočnost skoro po-azala. kdo je v temeljni zmoti glede notranje politične situacije... V pričakovanju te skorajšnje bodočnosti: na »vklenjel Ubi beno — ibi pa tria! Vodja Turkov v Južni Srbiji Perad beg Draga, ki je menda sorodnik Nastasa Petroviča, je Izjavil na kongresu džemijeta, da je zapustil radikale zato, ker niso ugodili njegovim zahtevam... Po najnovejših vesteh je predložil ta patriot svoje zahteve Ljubi Davklovlču, ki mu je baje dal šc več, nego ie zahteval, samo da si zasigirra parlamentarno večino — dokler bo kaj v blagajni) Prvi uspehi. »Slovenec* Je od velikega veselja Izgubil pamet, njegov beograjski poročevalec pa menda celo oči... Ko so klerikalni ministri po prisegi zapustili jfvor in vstopili v avtomobil, se jhn je približala ptara in grda MBlca Lazovič ter je vrgla v avto-piobil šope ovenelih rož. ker Je mislila, ik> nihče pc ve, kaj je mislila.., Ko so se gospodje ministri pripeljali v skup-Jčlno, so takoj vprašali ^Slovenčevega« poroče-gafca. ako le videl, kaj se je zgodilo. Poročevalec b takoj skoči! k telefonu in sporočil »Slovencu«, kako so beograjska lepa dekleta posipala s cvetjem cesto, kjer so se vozili mlmstrl. Tret)! dan je neki bcograiskl list ponatisnil Slovenčevo« poročilo. Milira Lazovfč je slučajno brala ta ponatis In sc je blaženo smelala, Kako Judi ne? Saj je tudi ona po milosti novih klerikalnih ministrov postala — mlada In lepa devojka! V kavarni. »Sam st žaga vejo, na kateri sedli* »Kdo?« »Pa on — čika Ljuba, ker le bil Izvoljen kot ■stsvobrnnitell, sedaj pa šc poslanec ne bo več!« V Zagreb! Vsem bratom In sestrami V dneh od 13. do 18. avgusta t. I. se bo vršil v Zagrebu H. iugoslovenski sokolski sabor, združen s pokrajinskim zletom. Za zlet so določeni dnevi 15., 16. hi 17. avgusta. Ker ni nobenega vzroka In povoda, da bi se sabor In zlet ne mogla ali ne smela po že določenem sporedu vršiti, srna. ra podpisano starešinstvo za svojo dolžnost da ponovno poziva vso članstvo, naj se teh velikih sokolskih prireditev v Zagrebu polnoštevilno udeleži. Ne zdi se nam potrebno, da bi vnovič poudarjali odločilno važnost sabora In zleta v Zagrebu, ker vemo, da ie naše članstvo o tem že dovoljno poučeno. Vse bratske župe pozivamo, da odpošljejo v Zagreb vse svoje članstvo in takoj prijavijo udeležbo zletnemu odboru v Zagrebu, ako tega še niso storile. Župne zastopnike, ki bodo člani odsekov sabora. naznanite posebej zletnemu odboru v Zagrebu in obenem starešinstvu Saveza! Podrob-nejša določila prinaša brošura »II. jugoslovanski sokolski sabor« na prvi strani v drugem odstavku. Te brošure so že pretcle vse župe In vsa društva. Odseki zborujejo 13. In 14. avgusta, plenum sabora pa se sestane 18. avgusta. Bratje in sestre! Sokolska čast in sokolski ponos zahtevata od nas. da storimo in žrtvujemo vse kar je v naših moralnih In materijalnih močeh za najpopolneišl uspeh sokolskega zleta v Zagrebu! Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza v Ljubljani. Iz Londonska konferenca. Zavezniška In mednarodna konferenca sta v glavnem Izvršili svojo nalogo. Rezultate vsebujejo trije zapisniki: enega podpišejo zavezniki, drugega reparacijska komisija in tretjega zavezniki In Nemčija. Nemci so pristali na vseh pet Nemški delegat dr. Murx točk prvega zapisnika. Drugi zapisnik vsebuje navodila za izvedbo Dawesovcga načrta. Veljavnost teh določb je odvisna od podpisa ostalih dveh zapisnikov. V tretjem zapisniku manjka še rešitev zavezniške železniške uprave v Porenju. Francija zahteva na vsak način primerno garancijo, ako pristane na izpraznitev Poruhrja. Tudi sestanek med francoskim ministrskim predsednikom Herrlotom in nemškimi delegati )e bil zadovoljiv. Iz vsega poteka konference Je razvidno, da se bo vprašanje reparacij rešilo ugodno tako za zaveznike kakor za Nemčijo in da se bo mogla Evropa kmalu oddahniti od težke more, ki jc dosedaj ovirala gospodarsko vzpostavitev In napredek. * Proti trgovini z dekleti. Od 18. do 24. septembra se bo vršil v Gradcu mednarodni kongres proti prostituciji In trgovini z dekleti 'Katastrofalna povodenj na Japonskem. Na otoku Eormosa sta silen vihar in povodenj uničila nad 70.000 človeških življenj in porušila okoH 10.000 hiš. Tedenske vesti — NJ. Vel. kralj sc po poročilih iz Beograda vrne že ta teden v Beograd. Njegov povratek se spravlja v zvezo z novimi posvetovanji med krono in politiki v svrho končne rešitve sedam c ga prehodnega stanja v našem notranjepolitičnem življenju. — Prva žrtev režima »reda, zakona In pravice«. Dne 29. Julija ie bil umorjen sreski načelnik v Metkoviću v neki tamkajšnji kavarni. Policija je sporočila, da ie sreski načelnik hotel pomiriti razgrajače v kavarni in da ga le ob tej priliki ustrelil kavarnar sam Stvar pa je bila precej drugače. Ko so v Metkoviću zvedeli tamošnll radičeve! in drugi blokaši, da je prišlo do Davido-vićeve vlade, so od samega veselja vprizoriH pijančevanje. Zbrali so se v kavarni, kjer so nazdravljali republiki. Radiću in btokaški vladi. Ko jih Je hotel sreski načelnik skupno s policijskim agentom pomiriti in razgnati, »o skočili vsi nanj in ga zmerjali z najgršiml psovkami. Kavarnar je oddal nanj štiri revolverske strele. Tako ie padla prva žrtev, ugleden patrijot in državni uradnik je moral umreti, da se proslavi blokaška vlada. Srbska javnost zahteva potom beograjskega časopisja najstrožjo preiskavo in najstrož.jo kazen za morilce. — Resnica o kontrolnem fondu. »Slovenec« in še neki ljubljanski dnevnik sta priobčila vesti, češ da so nekateri listi prejemali Iz kontrolnega fonda državno podporo. Pri tem sta napadala brez vsakih dokazov finančnega ministra dr. M. Stola-dinoviča ki je eden najčistejših značajev v našem političnem življenju. Z ozirom na te napade ie podal dr, Stojadinović sledečo Izjavo: Sedanji vladi naklonjeni listi so priobčili te dni beležke, da so radlkalsko-demokratski Usti za časa vlade g. Pašića uživali podporo iz kontrolnega fonda finančnega ministrstva. Iz kontrolnega fonda niso dobivali nobene podpore strankarsko-političnl listi, torej tudi ne »Samouprava«. »Reč« In »Balkan«, kakor to neresnično pišeio nekateri vladni listi. Kontrolni fond se jc vobče upravljal zelo štedljivo. Trošil se je za iste namene kakor v času mojega predhodnika dr Kumanudija In 28. julija 1924 je bilo v njem »iiiogo več denarja, nego 16. decembra 1922, ko sem prevzel listu co finančnega ministra. Vsi izdatki Iz kontrolnega fonda so bili pied izplačilom pregledani in vtzi-rani s stran organov Glavne kontrole, ker je ta fond brez vsakega zaupnega značaja. — Z ozirom na tozadevne laži poziva »Samouprava« novega finančnega ministra Spaho, naj objavi dokumente. ker mu Je znano, kakšno ime zasluži minister, ki se laže. — Predsednik »Jadranske Stražo« angleškemu admiralu. Ob priliki poseta angleške vojne mornarice v Splitu jc obiskal predsednik »Jadranske »Straže«, bivši minister g. Jura) Biankini, angleškega admirala De Brocka, kateremu je izročil pozdrave jugoslovenskega Jadrana. Admiral se jc srčno zalivam in Izjavil da razume pomen zanimanja našega naroda za morje in mornarico. Izrazil se ie zelo pohvalno o naši mladi mornarici, ki se bo gotovo lepo razvila, ako bo ves jugoslovanski narod na njeni strani — liradnišk' dopust za sokolski zlet v Zagrebu. Vlada g. Pašića ie z odlokom od 20. junija t. 1. dovolila vsem državnim nastavljencem, ki se udeležijo sokolskega zleta v Zagrebu, dopust od 16. do 18. avgusta. Ta dopust sc nc šteje v zakonito določeno dobo dopusta. — Trasiranje kočevske železniške proge. Še ta teden se poda državna komisija v Kočevje, da dokonča trasiranje proge Kočevje—Stari trg pri Poljanah na Kulpi—Ogulin. I^ozneje pride na vrsto trasiranje proge Kočevje—Brod—Moravice —Ogulin. Pričelo se bo tudi z zgradbo, če vsega ne preprečijo naši klerikalci, ki kaj radi kmetom obetajo, pa nič ne storijo. — Smrtna kosa. V Novem Sadu ie umrl pesnik, žurnallst in grško-katollški duhovnik Jovan H r a n 11 o v I ć . predsednik novosadske sekcije Jugoslov. novinarskega udruženja, član Matice Srpsko in glavni urednik »Jedinstva«. — V Ljubljani je umrl Miha M o š k e r c , urednik »Slovenca« In občinski svetovalec. N. v m. p.! — Javna prošnja. Eden najzvestejših naših pristašev le zbolel in leži v celjski bolnišnici. Rodbina z ženo In dvema otrokoma le ostala nepreskrbljena in brez vsakih sredstev doma. Skrbeti moramo za njih In za obolelega, kajti v sili se moramo Izkazati za prljatella. Sami še prešibki, obračamo se do dobrih src za prispevke, ki se naj pošljejo na odbor NRS organizacije v. Laškem. — Predsednik: Blaž Zupanc. — Netočna vest, »Slovenski Narod« Je poročal, da je prenehal Izhajati v Sarajevu radi-kalskl dnevnik »Srpska Riječ«, kar pa ni točno. »Srpska Riječ« bo začasno izhajala samo dvakrat na teden potem pa zopet kot dnevnik — Velike poplave na Gorenjskem. V petek na večer se Je utrgal oblak nad sorško dolino. Nastala je grozna nevihta. Dež je til kakor na sodni dan. Kmalu )e bila poplavljena vsa dolina. Vihar in dež sta divjala od Škofje Loke do Polhovega gradca. V točnlškl doNnl je voda rušila hiše, hleve, drevesa In odnesla ljudi In živino. Mnogo je trpela vas Sora. Sploh jo vihar napravil v omenjenem obsegu katastrofalno škodo. Veliko Hudi je utonilo. 1’opiavljenl kraji se nahajajo v obupnem položaju. Kaj takega še ni doživela naša Gorenjska. Na kraj nesreče je prišel tudi kralj Aleksander, ki je obljubil svojo pomoč. Prišle so komisije, da ugotovijo delansko škodo. Po-nesrečnemu prebivalstvu je priskočilo na pomoč tudi vojaštvo. Časopisje je poročalo obširno o tej velikanski elementarni nesreči. Kolikor je do sedaj ugotovljeno, jc Izgubilo življenje okoli 20 oseb. Od družine Aličeve v Ločnici so utonili mati in njeni trije otroci. V Hrastnlcl je utonil neki 50 letni moški, v I^očnici pa 14 leten Ludovik Scinic in hlapec Miha Justin. V Polhovem gradcu jn utonil posestnik Maček in njegov 18 letni pastir. Utonila jc tudi 13 letna Šifrorjeva. Ostalih utopljencev še niso našli. Materljelna škoda jo ogromna. — Vlada je na predlog klerikalnega ministra za poljedelstvo In vode dovolila malenkosten znesek iw>l milijona dinarjev za pomoč poplavljencem in nc 2 milijona Din (kakor jc poročal »Slovenec«). Znesek je naravnost malenkosten v primeri z ogromno škodo in bo morala vlada prispevati veliko več za naše nesrečne poplavljcnce. — Vozno olajšave ze naše splavarje. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino tretjega razreda vsem slovenskim splavarjem, Id se vračajo z vlakom v Slovenijo. — Za podružnice Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je bil izvoljen na izrednem občnem zboru dno 3. avgusta sledeči odbor: l^redsednik Podmenik Prane, podpredsednik Ogrin Piiip, tajnik Rant Zdravko, odborniki Meznarič Martin, Peršič Josip, namestniki Kramar Josip na, Kozinc Anton, nadzorni odbor: Horvat Jurij. Padar Ivan, Mauser Jakob, namestnika: Perhaj Marija in Koželj Anton. Sporočamo vsmn članom, da bomo Istim potom iavili uradne ure v društvenih prostorih kakor hitro prevzame gori izvoljeni odbor vse društvene posle. Higijenska razstava v Ijubljani. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani priredi na letošnjem velesejmu v Ljubljani z dovoljenjem ravnateljstva in upravnega sveta Ljubljanskega vclesejmn higijensko razstavo', ki se namesti v dva razstavna paviljona. Paviljona sta dve složljivi Dockerjevi baraki, namenjeni za higijensko službo, cpklcmskc bolnice in podobno. Vsak paviljon pokriva ploskev 75 kvadratnih metrov ter se postavi in zloži v dveh dneh. Razstave se udeleže različni zdravstveni zavodi in institucije na ozemlju Slovenije kakor higijenski zavrni v Ljubljani, brezplačni zdravniški anibulatorij v Maribor* zavod za socijalno higijensko zaščito dece v Ljubljani, hakterijološka slanica v Ljubljani, zdravilišče za 1 rol n c- ra pljučih v Topolščicl, protituberkulozna liga v Mariboru, bolnica za ženske v Ljubljani, kirurgiični oddeiek splošne bolnice v Mariboru, rentgem loški zavod v Ljubljani. mesto Ljubljana, okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zdravilišče v Rogaški Slatini In društvo za gojitev treznosti v Ljubljani. Razstavni predmeti bodo zelo zanimivi in poučni kakor za laj ka tako tudi za strokovnjaka, ker je obdelanega mnogo dosedaj še neobjavljenega materijala. Deloval bo na razstavi (udi rent-gen-aparat. Razstavni paviljon N bo prirejen za zdravstvena Predavanja s sprcmljevanjcm kinc-matografskili slik In se bodo kazali najnovejši zdravstveni filmi. Razstava bo odprta do 15. septembra, tako da jo bo moglo obiskati tudi obč n-stvo, ki bi biki zadržavno obiskati velesejem predvsem naše dijaštvo. — Sprejem gojencev v vojno akademiji. Konkurz za sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije je podaljšan do vštevšl 27. avgusta t. I. . — Davčna šola v Beogradu sprejme s 1. septembrom 100 učencev, ki bodo pozneje nastavljeni v državni službi. Sola traja 18 mesecev. Več gojencev sc bo šolalo na državne stroške. 7. t. m. štirinajstdnevni dopust. Občinstvo naj s v tem času s pismenimi intervencijami obrača n njegovega namestnika g. dvornega svetnik L>Ofl3v3. „ . , — Dostava poštnih pošiljk v Škofji | Ud 1. t. m. sc dostavlja v dosedanjem III. scls okraju škofjeloške pošte vsak dan razen ob n Hah. Od tega okraia so se odcepile vasi Hi Pungrct, Oosteše, ki tvorijo z Binkljem, Vtrlo! iTrnjem. Križno goro. Bistro in Vincarjl IV. s Okraj. Tudi v tem okraju se dostavlja vsak revzemši nedelio Dopisi Scciisioi vestnik d Ribnica. V nedeljo dne 10. avgusta t. 1. so se vršile občinske volitve. Občina je bila doslej trdno v klerikalnih rokah, ker klerikalci obvladujejo naš trg z okoliškimi vasmi, zlastt Goričo vasjo in Hrovačo, ki jih jc našemu naprednemu trgu obesila era Sustcršlč-Lampo. Pri zadnjih občinskih volitvah I. 1920 smo dobili naprednjaki 175 glasov; to pot je združena radikalno-demo-kratska lista pod Gospodarska lista dobila 229 glasov. Napredovali smo torej za 54 glasov. Klerikalci so spravili skupaj vse ka»r leze in gre, tako so dobili 320 glasov. Količnik je znašal 22 glasov; tako smo dobili mi 10, klerikalci pa 15 mandatov. Dvetretjinske večine torej nimajo in sklepčnost ter delovanje občinskega odbora kakor tudi njeijova smer je torej odvisna od nas. d Dolenja vas pri Ribnici. Poslanec in župnik Škulj je napenjal vse sile. da bi bila za občinske volitve vložena le lista SLS. Agitiral je noč in dan in nagajal pri naši Gospodarski listi, kjerkoli je mogel. Navzlic vsemu pritisku iz fa-rovž.a In cerkve smo listo vložili, in zbrali 50 glasov ter 4 mandate. Kot podlaga za nadaljnje smotreno delo in za kontrolo jc zaenkrat dovolj; Škuljovi nezreli demagogiji in liolestncmvi početju bo pa treba napraviti temeljit konec. d Velike Poljane pri Ribnici. Za prihodnjo občinsko dobo so izvoljeni 4 naprednjaki in 3 klerikalci. Vse za blagor Občinarjev in napredne občine. — Občan. d Jurjeviča pri Ribnici. Izvoljeni so 3 naprednjaki in 4 klerikalci. Brez nas torej občinski zastop ni delazmožen. d Banjaloka ob Kulpi. Tu klerikalci za občinske volitve še svoje liste niso mogli vložiti. Izvoljenih je 17 odbornikov na treh listah, ki so vsi vneti za blagor občine. Župan bo eden od Kajfež.ev, ki so seveda tudi vsi naprednjaki. d Vinica v Bellkrajlnl. Pretečeni teden je državna komisija Inženerjcv iz Beograda dokončala trasiranje Belokranjske železnice Črnomelj—Bti-toraj—Vinica—Vrbovsko v Ogulin. Tako bo omogočena najkrajša železniška zveza iz Ljubljane in cele Slovenije s Splitom in Dalmacijo. Viniški hrastovi gozdi, ki so nekdaj dali materijal za Te-getthofovo brodovje pri Visu, bodo prišli zopet do svoje prave cene. Gospode inženerje je pozdravil v prostorih restavracije šolnik g. Rudolf Malič, predsednik Viniške NRS organizacije. Mi Viničarji smo hvaležni g. ministri) n. r. dr. Niku ŽupaniČu. ki se je že od vsega začetka zanimal za našo progo in se trudil, da bi bil dobil rojstni kraj velikega slovenskega lirika Otona Zupančiča železniško zvezo s svetom. — Domačin. d Vinica. Tukaj imamo permanentni poostreni pasji kontumac. akoravno se ne spominjamo«, da bi bil resnično kak psiček stekel. Interes na kontumacu imajo lovci, tatje in pa ponočnjaki. Prvi zaradi lova, da jim psi ne lovijo divjačine, drugi, da neovirano kradejo to tretji, da nemoteno vasujejo. Zato so se ti trije faktorji zedinili, da nam na vsak način preskrbijo blaženi pasji kontumac. To sc zgodi prav lahko, ubije se nedolžen psiček in se ovadi kot osumljen stekline i to kontumac je gotov. Je pa Je četrti interesent in to je posestnik kmet, kateri je na vsak način pri ten) oškodovan in sicer občutno oškodovan, na svoji imovini in pa Uidi neposredno pri občinskih davkih, ker mora občina večkrat nepotrebne visoke stroške plačati Kmet mora imeti psa čuvarja, ker mu drugače pokradejo vse njegove premičnine. On ima vozove, orodje In posodje na prostem in večkrat se tudi perilo in obleka suši na hodniku in tega vsega ni mogoče vedno zaklepali tako, da je brez psa čuvarja izstavljeno tatovom. Psa vedno priklenjenega držati, pa tudi ne gre, ker ta potrebuje posebno hrano in pijačo in vedno negovanje, za kar pa kmet, posebno med delom nima časa, tako se zgodi, da je pes čuvar večkrat brez hrane, brez vode in na solncu izpostavljen poletni solnepi vročini, po zimi pa hudemu mrazu in se tudi v bolezni ne more lečiti sam s travo, kakor je to njegova navada. Tedaj ni čudno, da psi obolijo in potem stečejo In je pri • nas (v Jugoslaviji) nenavadno veliko pasje steklino. Naj se da psom svoboda, katere so potrebni, potem se bodo tudi pasje bolezni omejile. Strogost tukaj ni na mestu. Ce se pojavi izjemoma pasja steklina, tako bo zadostovalo, da se kontumac za par tednov uvede in ne razleže na leta In leta. Mi jx>sestniki kmetje prosimo nujno merodajne oblasti, da se že enkrat z zastarelimi metodami prekine in se uvede moderno veterinarstvo. V starih časih so zaradi kuge tudi ljudi kujonirati, kar pa je sedaj odpadlo, ker vse to ni nič pomagalo. Tako naj se tudi s psi ravna ob-zlrneje, ker tudi živali potrebujejo zaščite. Tedaj proč z nepotrebno In ljudem in živalim škodljivo ku tonažo. Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev. V št. 166 »Službenih Novin« z dne 23. julija L 1. je razglasilo ministrstvo za socijalno politiko pravilnik o zaposlovanju Inozemskih delavcev. l*o pravilniku sc mora vložiti prošnja za zaposlovanje inozemskih delavcev na najbližjo inšpekcijo dela. Prošnji jc priložiti izjavo delavske zbornice in borze dela o tem: ali je v njiju področju kaj domačih delavcev iste vrste nezapo« slonih, inšpekcija dela sine dovoliti zaposlovanje za najdalje tri mesece. Cc se zahteva zaposlovanje inozcmca za daljši čas. predloži inspekcija dela takoj potem, ko izda svojo začasno rešitev o prošnji, spis, ministrstvu za socijalno politiko za ivadaljno odločitev. Prosilci, katerim ni mogoče nav,esti Imen delavcev, katere nameravajo uvesti, naj v prošnjah navedejo samo število in vrsto potrebnih delavcev, morajo pa potem, ko pridejo delavci v podjetja, naknadno te prijaviti pristojni inspekciji dela. Inozemski delavci, ki so še pri nas zaposleni, a se ni za njih še prosilo dovoljenje ministrstva za socijalno politiko, bodo smeli ostati še nadalje na dotičnem delu samo, ako predložijo njih delodajalci najkasneje v 1 mesecu, ko stopi ta pravilnik v veljavo (tedaj do 23. t. m.) svoje prošnje na inspekcijo dela. ne oziraje sc nato, ati so že vložili prošnje in niso še dobili nobenega rešenja. ali pa da prošenj sploh še niso vložili. Ministrstvo za socijalno politiko mora rešiti predložene vloge najkasneje v 15 dneh po prejemu. Delodajalci, ki želijo, da se dovoljenja za poštovanje podaljša preko prvotno od ministrstva dovoljenega roka, morajo predložiti najkasneje 1 mesec pred potekom roka, ako se jun je dalo dovoljenje samo za en mesec, pa 15 dni pred potekom meseca, svoje prošnje za podaljšanje na ministrstvo, ker se jim drugače zaprošeno dovoljenje v nobenem primeru ne bo dovolilo. Ministrstvo dovoljuje zaposlovanje za določen in nedoločen čas, ki sc računa od dneva vročitve dovoMa. Priporoča se vsem delodajalcem, da se držijo teh novih predpisov, ker bi sc osebam, ki se ne ravnajo po pravilniku, ne Izdalo nobeno dovoljenje na eventuelno njih poznejšo prošnjo in je zanje razven tega predvidena tudi kazen po čl. 123 zakona o zaščiti delavcev. REMINGTON FiH UR, PISALNI STROJI UUBUANA CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEL 407 Bogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin. OB OB O.B L E K E NA ROKE MESTNI TRG S V ERNATOVIC Gospodars&vo IV. Ljubljanski veliki sejem. se bo otvoril 15. t. m. pod protektoratom Nj. Vel. kralja Aleksandra in fx> nedvomno sijajna prireditev. O pomenu in koristi vzorčnega velikega sejma danes nihče več ne more dvomiti. Vsak zaveden trgovec, obrtnik in industrijalec mora sma-frati veliki sejm za svojo Solo. Da bo letoSnji veliki sejem združil večino naših podjetij in predstavljal našo celo industrijo, obrt in trgovino, se vidi iz dejstva, da je sejmišče v obsegu 40.000 kvadratnih metrov že skoro premajhno. Naši pri-dobitveni krogi razumevajo, da imajo razne razstave pretežno le poučni namen, da pa vzorčni sejmi zasledujejo trgovinsko stran, a dosegajo tudi namen razstav. Vseh razstavljalccv je doslej okrog 000, od teh 147 inozemcev. Med razstavljale! je 120 trgovcev, drugo je domača obrt in industrija. Inozemstvo kaže tole sliko: Avstrija 29. Nemčija 10, Amerika (U. S. A.) 6. Anglija 4, Češkoslovaška 24, Francija 37. Belgija 7, Švica 1 in Italija 19. Naše domače gospodarstvo bo pokazalo velikanski napredek od lanskega leta. Predmeti, ki smo Jili še lani uvažali, bodo letos razstavljeni že kot brdeiki naših domačih podjetij, ki ne bodo niti v ceni niti v kakovosti zaostajali za tujimi izdelki, lako v strojni, elektrotehnični, kemijski, usnjarski fn mnogih drugih skupinah, katerih bo letos 21. Novost letošnjega velesejma bo planinsko-lovska razstava in v posebnih Doeckerjevih Zgradbah higijenska razstava. Na nedeljo 24. t. m. pa se bo priredila konjska razstava. Vsak bo prišel na velesejmu na svoj račun, zato ga naj tudi vsak poseti. Permanentna legitimacija, ki daje pravico na polovično vožnjo z /osebnimi in brzimi vlaki, stane 50 Din in se dobiva pri vseh denarnih zavodili, pri Ljubljanskem Tourlst-Officeu in pri uradu Ljubljanskega velikega sejma. Vstopnice za enkratni obisk po 10 Din Pa sc bodo prodajale pri blagajnah na sejmišču. Veliki sejem se bo zaključil 25. t. rn. g Razstava konj na ljubljanskem vele-.acjmu, ki se vrši v nedeljo 24. a'vgusta vzbuja »pravičeno zanimanje v najširših krogih ne-le med V-azstavljalci konj in med konjereje! sploh, ampak tudi med obiskovalci velesejma. Saj bo tudi ta razstava prva te vrste v Ljubljani. Od vseh strani se priglašajo konjereje!, da tekmujejo s svojimi živalmi za premije. Poleg številnih plemenskih in drugih konj za ježo in uprego, je priglašenih tudi nad 30 žrebcev težkih in lahkih pasem. Razstava se bo vršila na obsežnem prostoru Sokolskega telovadišča tik velesejma in so potrebna preddela za prireditev prostora v polnem teku. Vsa pojasnila daje Kmetijski odsek velesejma v Ljubljani. g Sprejem gojenk v kinetljsko-gospodlnjsko šolo Kmetijske družbe v Lju.djani. Zavod sc nahaja v Marijanišču in prične novo šolsko leto s L oktobrom. Šola traja 11 mesecev. Gojenke, ki morajo biti najmanj 16 let stare, plačujejo mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo in sploh za vse 500 Din. Pouk sam te brezplačen. Deklice, ki žele vstopiti v gospodinjsko šolo, nrorajo predložiti svoje lastnoročno spisane in nekolkovane prošnje do 25. avgusta Kmetijski družbi v Ljubljani. Prošnji je priložiti krstni list. zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, posetni list in obvezno pismo staršev in varuha, s katerim se zavezujejo plačati vse stroške šolanja. Vsa potrebna pojasnila daje Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. g Kongres naših trgovskih zbornic. Dne 30. in 31. t. m. se vrši v Beogradu drugi kongres naših trgovskih zbornic. Na kongresu se bo razpravljalo o važnih gospodarskih vprašanjih, zlasti o našem izvozu. g Vinogradi v Dalmaciji. Razen manjšega dela vinogradov okoli Šiben ka, ki so trpeli vsled toče, kažejo vinogradi v ostali Dalmaciji zelo dobro, ter so cene vinu precej padle. V Splitu se prodaja liter vina po 4 Din 50 para. g Dohodki naših državnih monopolov so znašali v letošnjem aprilu 189,702.216 Din 53 para t. j. za skoraj 30 milijonov več nego v lanskem aprilu. Največ dohodkov daje državi tobak. g Naš riž. Letošnja produkcija riža v naši državi bo za 50% večja od lanske.__________________ Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«. Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«. Originalne (prave) potrebščine (fixat, preservat itd.) za „Opaiograph" kakor tudi kompletne aparate dobite | samo J pri Lud. Baraga, LiubSlana, | J Sefienburgova uBka 6/9- ^ } . orišii . 1. zelo močni 2. krasBta oblika 3. laBika hoja 4. nizke cene Imajo čevlji veletrgovine } \ Rm S$ermacki9 Ceiia j t s klinci podbite čevlje iz kravine, tele- # f line in boksa izdelajo domači čevljarji. J } Cemk zastonj. Trgovci engros cene. ^ I' I1 C I1 l1 C 11 11 i ri C i1 (1 r i1 C i1 t i1 (j I i t j J t 1 i J J I i f ) 1 iMP Popolnoma varno naložite denar v *1211 Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. ki posluje v novo preurejenih prostorih Mestni trg 6 V Ljubljani Mestni trg 6 Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.