ii*"------------■ Izhaja v Trstu ViaK neteir OD j; uri Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo. VradništTO In tpriTiUtio Ul. del Lavatoio i\. 1,1. Telefon 18-07, — Potanezne štev. aa prodaja]# pa • etat Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. se vsaki mm. Za vefi nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol im četrt leta razmemo. Glasilo „Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev". Narodna Delavska Organizacija . v Trstu sklicuje za nedeljo, 2. oktobra t. I. ol> 9. uri in pol (lopol. svoj D. OBČNI ZBOR i Elit dvorani Nar. doma v Trsta. DNEVNI RED : E Nagovor in poročilo predsedstva. 2. Poročila tajnika. •E Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5- Poročilo nadzorništva. Poročilo strokovnega tajn štva. E Volitev predsednika in odbora. 8. Volitev računskih pregledovalcev in nadzorništva. 9. Samostojni predlogi članov. 10. Ilazno. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora 8e vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih klanov. / Samostojni predlogi članov se morajo vsaj 8 di i pred občnim zborom naznaniti odboru, sicer se na občnem zbtru ne razpravlja o njih. Občni zbor se z ozir m nato, da ministrstvo in potrdilo novih pravil, vrši po starih pravilih. Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora za nadaljno delovanje NDO, Rabi k polnoštevilni udeležbi ODBOR. Zaplenjeno. Čakali so do zadnjega dneva, prav do zadnjega. Z dnem 17. t. m. je potekel štiritedenski rok, kar so bila pri Visokem c. kr. ministrstvu notranjih zadev vložena v potrditev izpremenjena glavna pravila NDO, v petek dne IG. t. m. pa je sprejelo vodstvo NDO sledi-či odlok tržaškega c. kr. policijskega ravnateljstva : Štev. 644147 ~T7J. Trst, dne 15. sept. 1910. Uglednemu predsedništvu »Narodne dela v. Organizacij e-' v roke predsednika g''8p. dr. Josip Mandič v Trstu. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je glasom naredbe z dne 13. septembra 1910 št. 34403 na temelju § 6 postave z dne 15. novembra 1867 drž. zak. štev. 134 zabranilo preobrazbo društva »Narodna delavska* organizacija41 se sedežem v Trstu v smislu premenje-nih pravil, predloženih neposredno pri omenjenem ministrstvu dne 20. avgusta 1910, ker iz omenjenih pravil z ozirom na presplošno najrazličnejša stremljenja omo-gočajočo obliko §§ 3, 4 odst. 1 in § 13, točka 4 črke „h“ ni razviden s potrebno jasnostjo smoter društva in tedaj iste ne odgovarjajo § 4 lit. a omenjene postave. O tem se Vas obvešča vsled odloka c. kr. nsmestništvenega predsedništva v Trstu z dne 14. septembra 1910 štev. 1031 3-07 vrnivši Vam v prigibu tri iztise pravil. Za c. kr. dvornega svetnika-redar-s t vem ga ravnatelja: Mahkovec". Tako torej — nova pravila niso potrjena, prenrganizaclja nemogoča. Poglejmo torej pred vsem one nesrečne paragrafe, katere omenja ta vele-visoki odlok. § 4 lit a postave z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134 se glasi: »Iz pravil se mora razvid e ti: a) namen društva, sredstva zato in način, kako se ona pridobivaj o“. § 6 iste postave se glasi: »A ko je društvo po njego vem namenu ali po njegovi ustanovi protizakonito, ali protipravno ali za državo nevarno, sme deželno o bi a stv o pr e p o v e d at i njegovo ustanovitev. Ta prepo- ved se mora zgoditi pismeno in z navedbo vzrokov v štirih tednih po danem naznanilu". Tako zakon. Sedaj pa poglejmo š e one nesrečne paragrafe društvenih pravil, ki naj tvorijo ali protizakonitost ali protipravnost ali nevarnost za državo. Evo jib : Namen organizacije. § 3. »Narodna delavska organizacija" ima namen : a) organizirati narodno delavstvo vseh strok brez razlike ; b) varovati pravice delavcev in 'ščititi njih moralne in materijalne, tako posamezne (individualne) kakor skupne (kolektivne) interese v vsaki meri privatnega in javnega življenja; in sicer v javnem življenju tako v razmerju nasproti držtvi, kakor v razmerju nasproti deželi in občinski upravi : c) obraniti narodu gospodarsko in duševno krepke delavce in tako delavstvo sploh. Delokrog. § 4- Omenjeni namen skuša »organizacija" doseči z vsemi zakonitimi sredstvi. Posebna sredstva pa so: a) p r e s k r.b o v a n j e brezplačnega pravovarstva v prepor-nih slučajih, eventuelno a pomočjo odvetnika (č. 3.) : DruStveno vodstvo. Osrednji izvrSevalni odbor. § 13. 4. Osrednji izvrševalni odbor ima sledeča opravila : h) uporabo [vseh zakonitih sredstev v interesu udov. Našim članom, ki so jim znana naša glavna pravila, se bo cela stvar zdela pač nekoliko čudna. No, po pravici povedano, zdela se je tudi nam. In kako ne! Le vzemite naša stara pravila, potrjena pred tremi leti po Visoki c. kr. vladi, in oglejte si nekoliko § 3, § 4 lit. a in § 14 lit. 1 in našli bodete, da je zgoraj navedeno besedilo »inkriminiranih" paragrafov vzeto dosiovno Iz starih, pred tremi leti potrjenih pravil. Visoko c. k. ministrstvo notranjih zadev je torej prepovedalo preosnovo N00 na podlagi določb starih, po c. kr. vladi PODLISTEK. Starka. Nalet* 1 sem na staro Suzano ob ognjišču, stisnjeno v klopčič, s starodavno avbo na glavi, gledajočo v pepel na ognjišču, iz katerega so poskakovali melanholični tanki, modrikasti plamenčki. Ko me je slišala, da sem potrkal na Vrata, se je obrnla z glavo k meni in v njenih tužnih očeh, vnetih vsled vednega joka, kakor izpranih, barve kakor obledele lajance, sem opazil trenotno, toda večno Razočaranje. Gotovo ni pričakovala mene, gotovo ne, temveč le njega, vedno le njega, svojega, svoji ga dečka, Petra, svojega edinega sina, ki je odšel na di.ljno potovanje pred dobrim četrt st letjem in je ponesrečil na morju s celim ostalim moštvom; toda z ugasl]ivo vt ro, že skoro blazno, vzlic jasnim dokazom je neomahljivo upala njegove vrnitve. Vzlic temu pa so ji je lice razjasnilo. — A! Vi ste torej, gospod Jene ? ^elo ste prijazni, da ne pozabite me .e. Eaša ž nkica, ta dragica, ki sem jo toliko krat njihala na svojih kolenih — mi je Če včeraj obl ubila, da me posetite, toda nisem se upala niti pomisliti nato ! — A kako je z zdravjem ? — Eeb, eh, tako, tako ! V moji sta-Rosti pač človek ne more biti tako krepak kakor kaka mladenka... Drugi mesec jih bom imela že sedeminsedemdeset let, veste! Toda končno, še bi šlo, še, ako ne bi imela svojega želodca; zdi se mi, kakor bi se bila najedla kamenja... da, drugače bi še bilo... A ! kar bi me zares ozdravilo, gospod Jene, vi sami veste, to bi bil samo on ! — Vzdihnila je : — Sin moj! — To ni pametno, zares; kaj ga še vedno pričakujete? — Vedno ! — je odgovorila z odloč nim glasom. — V mestu mi pravijo, da sem zblaznela, da je moj ubogi dečko »utonil , da so mu ribe že zdavnaj snedla oči... To je laž ! to je laž ! Ali ne bi prišel prosit me, da naj molim zanj ? Ali ne bi dobila o tem kakega znamenja, jaz, njegova mati?... Drugi so se že potolažili, vdove so se zopet pomožile, mogoče!... Jaz pa, jaz vem dobro, da ga bom zopet videla svojega Petra, predno umrjem!... RjS — je pokimala z glavo — preveč se zadržuje. preveč se je zakasnil !... Hotel sem hitro dati pogovoru drugo smer. — Ne manjka vam torej nič, Suzana ? — A kaj bi pa mislili, gospod Jene, da bi potrebovala ?... Taka uboga cerkvena miš, kakor sem jaz, nima najlepšega življenja, veste, toda imam, hvala bogu, več, kakor potrebujem. Vlada mi daje na leto deset tolarjev pokojnine — ravno prav za sta- narino ; dobrod lni zavod mi daje vsakih štirinajst dni štirideset polen drva in dva hleba kruha po tri funte; one poldneve, ko grem naokolu si naberem par vinarjev. Vaša gospa tašča in Vaša gospa svakinja in sosede me nahranijo vsak dan v tednu z juho ; vaša gospa, ta draga duša, mi je še včeraj tu pustila denar... Glejte! Skrbi zame, kakor za kako princezinjo. Ako bi ne bilo tega, da toliko ginem za svojim sinom, bi se mog'a pobahati, da imam srečno starost. Koliko je drugih, gospod Jene, ki jih vidimo trpeti okrog sebe, ker nimajo, ah, niti kruha niti ognja ! Odšel sem nato. Bil sem globoko ginjen, naravnost zadivljen na smehljajočem se optimizmu te dobre ki se je v svojem uboštvu še smatrala za srečno, primerjajoč svojo bedo z bedo drugih. O, kako zdrav in krepak je rod teh primorcev ! * ^ * Nekoliko dni pozneje se je oglasil mrtvaški zvonček v mestu stare Suzane. Je navada pri nas, da ljudje hite k umirajočemu na ta poziv in ostanejo pri njem ob zadnji uri; mnogoštevilni so bili prijatelji, ki so hiteli k hišici, kamor jih je klical glas zvončka. Ko sva se tam pririla jaz in moja žena, sva izvedela, da je bila pravkar »previdena" in da je v »zadnjih trenotkih" ; poznala že ni rikogar okrog sebe, vendar #p* se ji je neka posebna radost, res nad- pred tremi leti potrjenih in dosedaj ša vedno veljavnih pravil ! Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Besede sv. pisma, zemska, svetila v ubogem upadlem obraza. Mršave roke je držala izpod pokrivala, stegovala jih je proti nekemu le zanjo vidnemu pojavu in šepetala sama zase : — Končno si se le vrnil, Peter, moj dobri dečko, moj mili sinko!... kaj so torqj govorili drugi, da te ne bom videla pred smrtjo... in da so ti ribe snedle oči !... Naj se mi le še čudijo!... Vedno isti si še, ravno tako velik in močan, — nisi izmučen, temveč mlad, kakor tedaj zjutraj, ko si odhajal, saj se spomniš, — ko si zadnji odrinil od brega, na koncu nasipa... ha 5 Koliko sem jokala tisti dan L. in ti tudi, ali skrivati si moral pred srojimi tovariši, moj ubogi dečko!... Toda sedaj je konec temu. ...Ostarela sem, vidiš, in ko bi teb« sedaj ne bilo tu, pri moji smrtni posteči, kdo bi mi zatisnil oči ? ...O, moj Peter! Roke si je djala na prsih navskriž, pritiskajoč v strastnem objemu to dozdevno bitje, to dete svoje, ki je je toliko ljubila, pričakovala s toliko žalostjo ; smehl,aj radosti in sreče ji je odprl ustnice, da so ji je še enkrat zadrhtele, še nekoliko nerazumljivih, lahnih vzdihov, in njene oči, strmeče v ekstatično prikazen, so obstalo za vedno,.. :i> Stara Suzana je »odšla"... stara Suzana je umrla srečna... starčica Suzana j« zopet zagledala svojega sina!... Iz češkega. Dopisnik je pisal, državni f pravdnik je vzel: hvaljeno bodi njegovo ime na vekomsj ! ZVEZA ■ JEOSLOVANSKIE ŽELEZNIČARJEV. Pasivna rezistenca pri južni železnici. Socialnodemokratično krumirstvo. Ju/na železnica je ena onih kapitalističnih podjetij, ki je že od nekdaj na vse mogoče načine izrabljala svoje uslužbence v svoje kapitalistične namene, ne-glede nato, da mora tako ravnanje dovesti do najnevarnejših posledic ne samo za podjetje kot tako, pač pa Se tembolj za promet, osebni in tovorni, in za varnost tega prometa. Uslužbenstvo južne železnice, pa naj so to uradniki, poduradniki, uslužbenci in delavci, si je prizadevalo leta in leta potom prošenj, zahtev, pogajanj in drugih takih in enakih sredstev, da bi si zboljšalo s v oj nevzdržljivi položaj, toda uprava južne železnice je imela za vse to večinoma le gluha ušesa, ali odgovor, da ji je vsled slabih gmotnih razmer nemogoče ustreči upravičenim zahtevam usluž-benstva, ali pa obljube da v najkrajšem času ugodi željam uslužbenstva. Seveda pa je ostalo veduo le pri obljubah. Za svoje uslužbence, ki nosijo vse breme težke in silno odgovorne službe, ni imela uprava ničesar, doc m so se pa gotovi visoki gospodje v upravi železnice mastili z velikanskimi plačami in drugimi dohodki, [kakor se to tudi še dogaja dandanes. Pred tremi leti je uprava južne železnice ponovno zagotovila uslužbenstvo, da ugodi v najkrajšem času njegovim zahtevam, toda leto je poteklo za letom, a razmere se niso obrnile na boljše, temveč kvečjemu le še na, slabše, saj se je začel z vso silo uvajati oni zloglasni ..varčevalni zistem", ki naj bi uslužbenstvu le še otežil že itak težavno službo, a mu zato, če le mogoče, še priškrnil kaj pri njegovih itak skromnih dohodkih. Tri leta so minila, o izpolnitvi danih obljub niti govora, in kaj je hotelo nato storiti uslužbenstvo jnžne železnice? Sila je prikipela do vrhunca, poseči je bilo treba po sredstvu, ki edino zagotavlja uspeh. Gibanje se je začelo med uradništvom in se je razširilo tudi na druge kategorije. Koalirale so se nemško-nacionalna uradniška organizacija organizacija ekspedientev in podobnih kategorij in so stavile železniški upravi ulti-matum. Zahteve so bile sledeče : 1. Uravnanje stanarine enako, kakor je urejeno pri državni železnici (Cirkular 411), pri čemer pa ne sme biti nihče oškodovan; veljavno od 1. januarja 1909. 2. Posmrtna četrt naj tvori trimesečno pokojnino oz. za nameščence, ki so člani provizijskega inštituta, trimesečna provizija. 3. Skrajšanje napredovanja uradnikov. 4. Skrajšanje napredovanja podurad-nikov. 5. Poduradniki naj se ne imenujejo za uradnike s plačo izpod 1000 K. 6. Pravico do imenovanja za uradnike naj imajo tudi prožni mojstri in slične kategorije. To so glavne zahteve, zaradi katerih so se vršila pogajanja ki so pa ostala brezuspešna Koalicija je odgovorila upravi južne železnice na njen ntpovoljni odgovor s proglasitvijo — službe po predpisih. In tu so se pokazali v vsej svoji oma-zani goloti oni. ki so se vedno smatrali za edino upiavičene zastopnike železni-čarstva — socialni demokrati. Ko se je namreč koalicija obrnila nanje za sodelovanje, so odgovorili: Za nas ni to korušno vprašanje, ni strokovno vprašanje, temveč le vprašanje muči In nadvlade. Ker gibanje ni izšlo iz nas, ne sodelujemo! In res, v istem času, ko je železni-čarstvo, zastopano po koaliciji — pridružili so se li tudi krščanskosocialno organizirani železničarji — zastavilo s službo po predpisih, so zastopniki socialnih demokratov tekali okrog upravejužne želznice, tamkaj spletkarili in skušali na račun drugega, v skrajni za svoj obstanek stoječega železničar-stva, kovati kapital, ne za želez-ničarstvo kot tako, temveč edino le za svojo stranko. Iz dali so parolo, da se socialnodemO' kratični železničarji ne udeleže službe po predpisih, temveč d lajo služoo normalno. Da, čule so se celo skoraj neverjetne, a vendar resnične vesti, da so st rili še več, da so n. pr. socialnodemokratični strojevodje vozili nad dovoljeno hitrostjo, da so se vsled tega zgodile nesreče itd. Pokazali so se socialni demokrati ob tej priliki res v vsej svoji poliitičnostran-karski goloti, v vsem svojem grdeni strankarskem šovinizmu, pritisnili so si sami na svoje čtlo pečat nagršega krumirstva ! Pokazali so, da njim, ki so se to1ik o krat p obah a1 i kotedini upravičeni zastopniki želez-ničarstva, ni prav nič za koristi železničarjev, pač pa e d i n o 1 e z a s v o j e strankarske koristi, da je njim prav vse eno, ako vse železničarstvo, ki ne trobi v njihov strankarski rog, lahko pogine, čim prej, tim bolje, samo da bi oni edini gospodarili in vladali železničarstvu! Oni, ki kriče# vedno in vselej, kadar v svoji 8amopašnosti in lahkomiselnosti zavedejo delavstvo v brezuspešne mezdne boje, da je vsak krumir, ki noče ž njimi vred vtakniti svoje glave v zanjko, o n i isti socialni demokrati so si v tem tako zelo resnem, za vse uslužbenstvo južn e že 1eznice tako usodepolnem času nakopali na glavo neizbrisno sramoto, da so z vsemi svojimi močmi delali proti svojim lastnin sotrpinom železničarjem, da so 8 svojim sramotnim krumirjenjem skušali pomagati velekapitaiistični južni železnici, da bi pritisnila k tlom svoje, za svoje pravice za boreče uslužbenstvo! Sami so se razkrinkali, in v zgodovini proletarskega gibanja ostane neizbrisno zapisano to krujuicstvo socialnih demokratov ! Kaj pa naši dve organizaciji? Kakor hitro je počil glas o tem gibanju, sta obe i Z. J. Ž. i „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov", izrekli svojo solidarnost s koalicijo, a ko se je poostril boj, ste obe organizaciji sami prostovoljno po svojih odposlancih izjavili koalici i, da ste pripravljeni sodelovati v boju. In prav temu, gotovo vse hvalevrednemu č nu je pripisati, da se je ob enem z drugimi zahtevami, ki jih je stavila upravi južne železnice koalicija, v z p o stavila tudi zahteva, da se sprejme vse.delavstvo, zaposleno pri južni železnici, v penzijski institut in da se zboljšajo mezde prožnim delavcem v Trstu. In lahko tudi rečemo, da je prav ta pripravljenost obeh naših organizacij za sodelovanje mnogo pripo mogla, da se je posrečila akcija koal cije vkljub nasprotnemu delovanju socialne de-mokr cije. Tako je bilo mogoče, ne da bi bili člani naših organizacij dejansko posegli v boj, da so dobile v sredo zjutraj vse postaje južne ž.leznice sledečo brzojavko: „K<>alicija sporazumno s personalno komisijo sprejela ponudbe ravnateljstva kot zadovoljive, tore| naj se takoj začne z normalnim delom. Hartinger, Hohenegger, Richter, Sey-del. Videl! Za generalno ravnateljstvo: Fali." Stem je bil torej boj končan, ,' miiller, ki se je vodi v vlakom 101 2 Dunaja, kjer se je udeležil pogajanj 2 upravo južne železnice. O vzrokih te n®' sreče danes še ne moremo govoriti, da®" ravno so jih vsi listi polni, namreč obdol' žitev uslužbencev. zjž— Izginil je. Kdo? No, mož, 0 katerem se je toliko g ivorilo „koruz® mojster", „gospod“ Friihvvirt iz skladišč* drž. železnice v Trstu Zopet se je na®-reč mož pomešal v koruzo in ta ga j® zasula. Baje je suspendiran in se ne povrne več v skladišče sekirat in priganja* naših ljudi. Slaba se je začela goditi tudi njegovemu najboljšemu prijatelju, znane®0 velesociju Probstu. Nič mu niso pomagal* njegova podpihovanja, danes ga preganjaj® iz enega kota v drugi, in najbrž tudi n® bo d Igo, da bo šel za svojim »mojstrom-1 Obema želimo srečno pot ! zjž— Dutovlje. V nedeljo, dne 18-t. m., se je vršil tu sestanek naše podruž; niše ZJŽ., katerega sta se udeležila tudi tovariša Škerjanec in Cesar iz Trsta. Pomenili smo se marsikaj koristnega i i do' b li novih navodil za nadaljno delovanj® naše podružnice, ki se v naikrajšetn ča*° zopet krepko poživi, da bo kar naj krepkejše delovala v korist našim članom. N*l bi nas tovariši iz Trsta le kmalu in več' krat posetili, potem bo naše delo že imelo uspeha ! zjž— Podružnica ZJŽ. — „Kranj“- V nedeljo, dne 25. t. m., se vrši ob 6* uri popoludne društveni shod podružnic® ZJŽ. — .Kram" v prostorih gostilne g'0 Rantove pri kolodvoru. Vabimo vse tov«' riše člane podružnice, da se udeleže teg* shoda v čim uajobilne šem številu. zjž— Imeniten popravek smo pr®' jeli od enega peresca one večkrat v naše® listu omenjene štiriperesne rdeče detelji®0 na Opčinah. Da bodo naši tovariši imel' poleg resnega berila tudi nekaj za srod1 in kratek čas, priobčujemo ta „popravek ; kakor smo g* sprejeli, z vzemi ujegovi®* dobrotami in slabostmi. Popravek se tor®j glasi : „Z. drž Kolodvora na Ojičinah Dan»s mi pride v ušesa da v. St 3: o® 9 Kimovca ima že zopet ne kakova oseb* opravit zmano se sklicujem na $ 19 tiskovnega zakona ako m) dotični Kateri i®* tolko opravit z mano ne postavi pret Sodnijo ali pa prekliče v polnem imenu tako »ui izrečem Magarac lopov Vohun tat časti kateri jo hoče krasti meni in da se naslanja na mojo soprogo. Listu se nimam opravičevati ker zato so Sodnije se hočemo pogledati tam za videt kateri v leče krajšo jos ali dotični. Rdečkar postavno potrniene družbe Franz Golnar Skladiški Mojster na opčinah 18/9 10 Priporočamo se temu »po stavno potrnjenemu rdečkarj u“, da nas od časa do časa zopet počasti s kakim takim »popravkom", kajti prepričani smo, da zelo ustreže našim bralcem s takimi stvarmi, saj z ene strani ni boljše smeš-nice, kakor je tak »popravek", z druge pa zopet možakar le pokaže, kak je, kajti čim več psovk im» kdo v ustih, tem »boljši4 je dotičnik sam. Sicer pa: malo težko je krasti tam, kjer ni ničesar! V splošnem pa nai nam gospod ,.postavno potrojeni rdečkar" prav mo nikar ne zameri, ako nima niti najmanjše želje" naslanjati se na njegovo soprogo", kajti to prepuščamo drage volje edino le njemu samemu ! zjž— Smrdljive cvetke iz socijalne demokracije. Te dni, ko so se borili južni železničarji za zbol šanje svojega obupnega stanja, je čutil neki „vzorni“ so-drug in agitator socijalne demokracije potrebo agitirati proti svojim soželezničarim na sledeči način : „V Ljubljani in na nekaterih drugih postajah so že uradniki in drugi uslužbenci odpuščeni iz službe radi pasivnega odpora. Ravno tako bi nas tudi v Trstu narodnjaki radi spravili na c e s I o.“ Ta sodrug, ki je to govoril, sliši na ime Martin Žnidarič, je paznik pri premikačih na južnem kolodvoru ter ima toliko masla na glavi, da je v vedni nevarnosti za svoj kruh. On je sicer paznik premikačev, ali največkrat moraio premikači nanj paziti, ker okolu vsakega prvega zelo ginjen prihaja v službo. Mi svetujemo temu »vzornemu" sodrugu, da drži lepo svoj jezik za zobmi, sicer bodemo prisiljeni pisati malo bolj razločno. Poraženi socialni demokrat Godal. V »Rdeč m Praporu" štv. 102 in štv. 103 perejo ljubljenci Cobalovi zamorca Cubaia. Dokazati hočejo, kakšna krivica se je zgodila nedolžnemu jagnjetu. Članke v »Slov. Narodu" imenujejo lopovske. Seveda za njega! Tudi pravorek porotnikov jim ni po volji, dasi bi nihče ne mogel drugačr soditi. Seveda mislijo, ker je užaljeni Čohal socialni demokrat, da se mora sodba izreči tako, da bode njim po volji, a pri tem ne pomislilo n a pravično s t. M o g o č e, čebi sodili kot porotniki s a m i res socialni-d e m o k r a t j e — bi ne mogli d r u-g a č e, kajti resnica mora zmagati — nad krivico. T t boj, kateri se sedaj bije, pa postane še hujši, ako bodete vi, oziroma ako bo nedolžno jagnje t h- bal hotelo še slepiti nevedno maso delavstva. Tudi mi bodemo pričeli, a toliko že danes rečemo, da bomo brezobzirno razkrivali gnilobo in koristo-loveLo čobalovo, odnosno socialno demokratične stranke. Ni nam treba molčati o stvari, ki sloni na dejstvih. Poročalo sa je, da se je samo med sodrugi govorilo o teh stvareh. In dokazali smo nedolžnemu ar-hangelu Mihaelu pred poroto : 1. da se je in da se bo porabilo 200 kron iz blagajne konsumnega društva v agitacijske namene; 2. da je Čohal res kupil uro za polovično ceno od Huffmanna in dasi je bil ta dolžan konsumnem društvu, mu je vendar dal »vsegavedni" Čobal" denar, d« je lahko zapustil Zagorje ter precejšnji dolg za seboj. — Seveda bodeš polagoma p acal tl, ubogi prol«tiri|at, ki te izkoriščajo socialno-demokratične pijavke; 3. da jjori luč pe noči v konsumu itd Pa molčimo rajši o tem, ker dopisi v .Rdečem Praporu" itak niso vsled drugega skovani, nego za razširjenje njihovega časopisja med tiste, ki hočejo res brati same laži. — Celo z gnojnico nazivliejo nas, kise borimo za svobodo slovenskega proletarijata. N smo pričakovali kaj boljšega od teh patentiranih odreševalcev ubogega delavstva. — Pred poroto se je pralo peril >, ki so si ga rdeč-karji že več let mazali pri neiedni masi. Da se je obtoženec Habe prijavil za pravega pisca člankov v preiskavi, ki so užalili nedolžno jagnje sodruga Čohala, je tudi povedal, zakaj se je prijavil, natur, č ker je hotel dokazati užaljenemu Čobalu, da ima Čobal veliko masla na glavi. Zaletava se še dop sunče v »R. P." v Habeta, da se je hvalil po Zagorju, da ga je goRp. dr. Tavčar tako naučil, ko vendar mi dobro vemo, d > Habš pred obravnavo ni govoril z gosp. dr. Tavčarjem niti besedice. Lahko se tedaj spozna, koliko je verjeti vašim listom. Gotovo je sodrugom socialnim demokratom ali bolje povedano Čobalovim zaslepljencem težko pri srcu, ker se ne morejo maščevati nad vsemi svojimi nasprotniki, kakor so se maščevali nad gospodom Sljekom in gospodom Pungartnikom. Tu si pokazal, sodrug Čobal. svojo plemenitost, svojo svobodomiselnost kot demokrat! — Torej po tvojem, arhangel Mihael, kdor govori resnico, ki tebi bije v obraz, ta se mora uničiti D o 1 ž njim itd.! Mi le toliko rečemo: glej, da se ne bodeš kesal. Ošabnost tvoja te bo vrgla ob tla, in prišel bo dan, dan pic čila. Deloma si že dobil, kar ti gre, imamo pa še par »bomb4 v rezervi. Če se hočeš še za par let postarali, le blati in napadaj, kolikor ti »žolč" dopušča, ali vedi, da bomo mi na tvoja blatenja »nekaj" zapisali, kar misliš, da še ne vemo, a imamo jasne dokaze, in zopet boš za dvajset let starejši. Torej le naprej in glej da si sam sebi ne polomiš kosti. Tako prav lahko čakamo, kdaj boš uničil nas ti, odnosno tvoja izkoriščevalska stranka! Domače vesti. d— Iz mestne plinarne (gas) dobivamo poročilo, da je znani prijatelj slovenskega delavstva kapo Biancato v mestni plinarni zopi-t začel kazati svoje regni-kol ke rožičke. Z ano je namreč, kako hitro je bil ta možakar pripravljen pred tedni, ko je bilo brez povoda odpuščenih nekaj naših delavcev, spraviti na njihovo mesto svoje rojake iz dežele neslane polente, za katere je pisal, sami ne vemo kam. Seveda je potem moža strahovito bolelo, ker je uprava mestne plinarne zopet sprejela naše delavce na pre šnja mesta. To svojo jezo je začel zdaj kazati z zmerjanjem in psovanjem. Naši delavci so mu tepci, norci itd. V vsej dobroti opozarjamo tega možakarja, naj miruje, kajti prepričan naj bo, da se naše delavstvo ne bo pustilo kar tebinič meninič obkladati s takimi priimki. Rečemo mu le še toliko, da se je še vselej in da se bo tudi pri njem uresničil stari pregovor, da tisti, ki zmerja drugega z norcem, sam norec ostane. d— Oderuštvo. Kakor smo že objavili v našem listu, je proti znanemu tržaškemu milijonarju in »prijateliu" delavstva dvignilo državno pravdnišGo obtožbo zaradi oderuštva. Obtožba temelji na sledečih dejstvih: I. M. G. in F. G. sta prevzela poro-roštvo za A. S. v znesku 36.000 K. Ker A. S. ni plačeval obresti, je to posojilo narastlo na 43.000 K. A. S. je kmalu na to postal insolventen in oba G. sta morala plačati dolg stem, da sta najela posojila v okr glem znesku 60.000 K. Bila sta zato v veliki zadregi. A. S. jima je nato posedal, da ima pri obtožencu dobiti vsled zemljiško knižno zavarovanega odprtega kredita 53.000 K, in obljubil, da bo obtčž-ncu naložil, da jima izplača 43.000 K. Obtoženec je zahteval za to izplačilo nič manj kakor 12.000 K provizije, češ da je v podobnih slučajih prejel celo 50°/, izplačlivega zneska. Končno je pristni na provizijo 8000 K in toliko pritiskal na oškodovanca, da uta pristala nato. On je položil 40 000 K, oškodovanca pa 13.000 K (skupaj zgoraj omenjenih 53.000 K), da je ostal obtož-nec tako zavarovan za provizijo. Napravilo se je tudi fingirano pismo, da je obtoženec izplačal 53 000 KAS. Obtoženec si ie zagotovil od onih 13.000 K, ki sta jih plačala oba G., 8000 K provizije in 6% obresti od celega zneska, torej tudi od provizije. Obtoženec je izplačal on h 53 000 K še le po dolgem obotavljanju, a si odtegnil 8000 K provizije, 733'20 K na obrestih (tudi od provizije), 132'50 K na V/o proviziji od obresti, 240 K na stroških za konstatiranje vrednosti posestev A. S. 2600 K na proviziji za A. S. in si je pridržal še 1029T5 K, tako da je plačal le 40.000 K in sta oškodovanca morala iz lastnega plačati A. S. na proviziji še 400 K. Ker oškodovanca nista mogla plačati v pravem času onih 13000 K, je F. G. moral zastaviti neko svoje posestvo in je pozneje pod ceno prodati. Obtoženec si je torej pri tej stvari zagotovil prekomerne koristi in stem, da je izkoriščal stisko, zadrego in duševno potrtost obeh bratov G., oba porinil v gospodarsko pogubo. Postava določa za ta pregrešek, ker se je tudi napravila navidezna pogodba, oiter zapor od treh do šestih mesecev in globo od 1000 do 2000 K. V prihodnji številki izpregovorimo o drugi lepi storijci tega dobrosrčnega velekapitalista, ki ravno tako močno, močno diši po — oderuštvu. d— I. redni občni zbor zadružne gostilne članov N. D. O. se je vršil r soboto zvečer, dne 17. t m. v prostorih NDO. pri povoljni udeležbi zadružnikov. Radi odsotnosti tov. predsednika otvoril je občni zbor t >v. podpredsednik Vončina ter pozdravil navzoče, zahvaljuje se iint za tako mnogobroino udeležbo. Tov. blagajnik Marc podal je blagajniško poročilo, iz katerega povzamemo da je imela gostilna dohodkov K. 64948 :82 in stroškov K. 61979:84 V blagajni ostane torej K. 2968 : 98., dočim znaša skupni promet K. 126,928:66 Tov. Šorn kakor nadzornik je pojasnjeval posamezne točke bilance. Bil je mnenja da so vplačani delež premajhni a še od teh deležev niso vsi plačani. Moralo se je torej vz ti posojilo v znesku K. 10000: da se je kupil dekret in inventar. Razni stroški so narastli ogromno vsled raznih poprav, nakupa itd. V blagajni ostalega zneska se za to leto ne bo moglo razdeliti, ker preš ga le malo nad vplačanimi deleži. Po daljši debati in po pojašajevanju od strani odtiora na stavi ena vprašanja, stavil je predsednik odobritev blagajniškega poročila na gliso-vanje. Poročilo se z veliko večino odobri. Pri dopolnilni volitvi v odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči : tov. K. Štolfa, J. Lekan, F. Počkar, Kožuh I. in Požar J. Nadzornižtvo se je moralo glasom § 36 društv. pravil na no»o izvolit' in s cer tov. dr. J. Mandič, J. Šorn, J. Nussdorfer, I. Vite s. Pri slučajnostih se je od raznih strani opozarjalo člane naj zahajajo redno v zadr. gostilno in ne v druge gostilne. d— Konsumna zadruga članov NDO. v Trstu sklicuje za nedeljo, 2. oktobra t. 1. ob 4. uri pop. svoj občni zbor v prostorih NDO. ul. Lavatoio št. 1. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitev predsednika občnemu zboru. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo in predlogi nadzoruištva. 6. Spremembe pravil. 7. Nadomestne volitve. 8. Slučajnosti. Odbor. Organizacijske zadeve I o— Volilni sestanek v svrho določitve kandidatov za društveno vodstvo — osrednji odbor — N. D. O. se vrši v soboto, dne 24. t. m., točno ob 7. uri i* j pol v društveni dvorani NDO. v ul. La-j vatoio 1. Vabimo k temu sestanku pred vsem 1 vse odbornike posameznih skupin, zaupnike, pa tudi ostale član1, da na seitanku vi CENE ZMER.VE. TELEFON 16-83 m e m 1 RS C S \h obrok« 33 t S Sr S E .2. S. Uelika zaloga izdelanih oblek s sr CD ca p, g. ca E IS za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna s ^ >o O o za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. ca r < o T* t- !_ CL C/5 1 Adolf Kostorls, ul. 1. Glomnl 16,1. n. zraven ..BUF-ET AUTOMATICO“ 1 A POZOR 1 Skladišče ni v prltll- POZOR! Skladišče ni v pritli- čju, ampak v prvem nadstropju. M n 6|u, ampak v prvem nadstropja. m a m Priporočamo našim gospodinjam pravi SKOKOV- kavni pridatek iz zagrebške tovarne. *1. Saga II, T 11(1. t:f L V. m Delniška glavnica K 15,000.000 Telefon 19 95. : OSREDNJA BANKA f? ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. Vlog okoli: K 115,000.000 Naslov za brz.: SPO.lOJi vloge na knjižice. Premijene vloge MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsfeo-varne 4°/0 bančne obligacije. ■ I Konnimnn zodružn M. D 0. Prodajalne : ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. :: II. ul. Miramare III. v Škednju. Čisti dobiček tega Va&ega prvega apodarskega podjetja Je namenjen Vem In Va&l sveti stvari I jasno in brez pridržka izrečejo svoje mnenje in svoje želje glede bodočega vodstva NDO. Zato tudi prosimo točne in čim naj-»bilnejše udeležbe. Volilni odsek in odbor ___________________________NDO, DAROVI. Od voznine v Pulo so darovali za stroške prepovedanega izleta v Pulo Rupnik Lovre K 2'60, Botac Lovro K 3'—, Zorn Fran K 1 80. Živic Avgust K 1'60, Markovčič Josip K 1'40, Pečar Andrei K P—. Skupaj K 11-40. Odgovorni urednik : STEFAN K08. Lastnica lg Isdajateliira: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. TiBka : TISKARNA ,,EDINOST" v Trstu, Članom N. D. O. pozor Po služite se vsi ur in zlatanine ulica del Rivo 26 Alojz Povh Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N. D. 0, so znižane cene. Slovensko podjetje! KUPUJTE VSE Kolinsko kavino primes! I Slavnemu občinstvu v Trstu in okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino K CVENKEL TRST - Corso št. 32. - TRST z veliko zalogo k obukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd. Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvenkel. Bratom somišljenikom priporoča k bodoči sezoni volneno blago, sukna itd. po najnižji ceni razpošiljalni zavod M. K. RUŽIČKA v Humpolcu (Češko). Vzorci na zahtevo zastonj in poštnine prosto. r Tovoriti - delovci! VSAK Sl MK0(l za 20 kron skupaj 40 metrov ostankov izbornih kanafasov, zefirov za obleke in srajce, širtingov, platna, flanelov in drugih, 151 El 151 Dolgost ostankov je »5 do 15 metrov in vsakega morete uporabiti kar najboljše. Obrni se vsak z zaupanjem name in zadovoljen boš popolnoma. Z bratskim pozdravom ANTONIN ŠOLC Ndchod 144, Češko. d Jr: M Popolnoma prenovljena Gostilna članov N. P. 0. (Hinko Kosič) Trst, ulica Carradorl in Gliega i,blizu južnega kolodvora) se priporoča slavnemu občinstvu. Pristni kraški teran, vipavsko, ister-sko in dalmatinsko vino. češko budje-viško pivo. Izvrstna kuhinja. v _ rti_~a _g* . mizarski mojster J OSip Ol»Oll& TRST, ulica Bel-vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo : žganjarno :: v lica Petrom o številka 1. A. B. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina: lastni pridelek v Jesenicah pri Oinlšn v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405; v kateri prodaja na malo in veliko, — Nahdj8 priporoča slav. občinstvu svoje gosti*-* „A1I’ Adrta“ ul. Nuova štv. 11 in „.ii ir«'«**! dalmnti“ ulici Zudecuhe štv. 8 v katerih tod svoja vina I. vrst. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab Jakob Perhavc TRST — Via dellC Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najliuejšili in stari'1 vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne-Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti. p°' roke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. prevzel Popisani naznanja sl. občinstvu, da j8 pehamo in slaščičarno ui. Molin Grande štv 9. kjer ima na razpolago trikrat ra dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. • Udani Josip Tau6*r Počakaj me, počakaj'! kam tečeš tako hitro? Ze par ur letam in iščem trgovino, v kateri se govori slovenski, pa jo ne morem najti; kupiti bi si moral obleko. Kaj ne veš, kje je naša slovenska trgovina ? Prosim Te povej mi takoj! Če hočeš biti dobro postrežen, pojdi, kamor zahajamo mi vsi, namreč k V. DOBAUSCHEK TRST - ulica Giosue Carducci stv. 11. - TRST Tam dobiš bogato zalogo gotovih oblek za moške in dečke po jako ugodnih cenah, ter blago prve vrste. Dobiš tudi vse druge oblačilne predmete, kakor: Jopiče, hlače, te, lovnike, srajce, jopice, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice naprsnike, nogavice, kravate, monture, modre in rujave, rumene in bele, naramnice, čepice, dežnike, nosne robce, itd. Na razpolago je še kakih 2500 letnih oblek za moške, ter se zaradi pozne sezije prodajajo z znižanjem 20% vseh cen- Vrhutega dobi darilo vsak, kdor kupi blago v znesku K. 10.— Hvala lepa, sedaj grem tudi jaz takoj, ter si bodem nakupil vse, kar potrebujem. Na svidenje! APS TRO - AMERIK AN A ■ TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 24. Setembra parnik , Martha Wasingthon‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 6 oktbra parnik ,Argentina“ v Buenos-Aires via Almeria-Lsa Palma--. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molin Piooolo it. 2. ali pa h kateremu si bo di agentu ali korespondentu družbe. lene nizke AT'1' K! ^ konkurente Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5. V obeh prodaialnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svihnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeiio blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nlkakih zadržkov, poskusiti in se prepričat! — JADRANSKA BANKA v TRSTU —I Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA V^ED^OST^E PflPlHJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISjVflA, PRlduRlTETH, DELNICE, SREČNE i. t. d.) ----VALUTE IJi DEVIZE-------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. 1 Uradne ure; 9 — 12. Estompt menic m Inkaso, borzna naročila SflFE-DEPO$ITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. »*“ Menjalnica 2-30 — 5.30. -r Brzojavi s „JADRAHSKA“ — Tr.t. — 41 VLOGE NA KNJIŽICE 0 — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.--------- Telefon : 1463 In 973. -r.