ftffnfna irtiihM «««П«М LETO LVTTT	V Ljubljani, v sredo 31. decembra 1930 ŠTEV. 297	Cena 1 Din
Naročnina шевеЛпо	ш/ШШШШ ■НН^к ^^^^^^^^^	ćek. Ljut*-
29 L)io. ta	^^^^ ^^^ ^^^^^^^^	i јапа
•tvo — ne- ^^^^^	w ш Ш	^т io.34v /а
del|«ka ^^^^^^	■ Ш V ^^^^^^ ^ШШ
^^^^^^	Ш ^ ^ШШ	Zuiireh
Inozemstvo 140 Dir ^	ш
Kopitarjevi al. 6/1H ^^^^^^ ^	^^^^^ ^^^^^ w	jeva (,, telefon 2ЧЧ2
EErHla^^S	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	Sfift
Prelat Kaas o evropskem miru
Datekosežna izjava voditelja centruma o nemško-francoskem sporazumu
„Mi ne maramo hujskače v skozi megatone"
Amen — tako ie prav
Nova stran bo nocoj položena v arhive našega življenja. Popasana je do konca ln nihče več ne more na njej spremeniti. Kader bomo pozneje eokrat v zbranih urah hoteli izračunati, koliko trpljenja je stalo Odrešeinika naše odrešenje, jo bomo potegnili iz prahu spominov ter brali na njej zgodovino enega leta ne Sega življenja. Brali bomo na njej, kaj sta zapisala božja Previdnost in božja Ljubezen in kar j Je zapisovala nanj od dne do dne naša samovolja in »iše samoljubje. Veliko svetlih dejanj je zapisanih, milosti, ki smo jih sprejemali in katere je božja dobrota vsipavala na nas, da nas reši. Veliko tudi veselih dogodkov, s katerimi smo si svoje življenje ehidili. Toda mnogo je tudi bridkih izkustev. Neka- i teri izmed nas bodo našli več luči na njej, drugi več sence. Toda niti eden se ne sme pohvaliti, da ne teče preko nje kakšna grenka solza. Mnogo nezvestobe, veliko otročarij, nečednih dejanj, grdih razvad, slabih želja. Vendar je vse prepleteno z žarki božje ljubezni, katero pa vidi le nadnaravno oko.
Pred nami leži nova pola nepopisana, deviško bela. Jutri bosta božja roka in naša zopet začeli pisati nadaljevanje zgodbe našega življenja in sicer vse podrobnosti od vsakega dne in vsake minute. Nihče ne ve, kaj bo na njej, če bo sploh izpisana do konca, ali pa če bo romala v arhive božje, prekinjena nekje na sredi, kakor nit, ki se pretrga. Kdo ve, koliko veselja bo popisanega na njej in koliko mesta bo zavzelo gorje in trpljenje. Le to vemo, da bo božja ljubezen ostala neizpremenjena, da bo zopet vsipavala na nas iz obilice svojih milosti, in žal tudi to, da jih bo mnogo med nami in mi sami med njimi, ki bodo to ljubezen zavračali in ponavljali svoje nezvestobe.
Konec leta, ko sedimo pred bilanco enega leta ln ko delamo načrle za drugo, ko zremo na neiz-brisljive dogodke leta, ki odhaja in na nepoznane dogodi ja je leta, ki prihaja, je za kristjana, ki je ponosen na naslov, prilika, da revidira svoje razmerje do Boga.
Nekoč je živel svetnik, ki je imel navado, da je opolnoči na prehodu iz starega leta v novo iz-molil kratko molitvico: Amen. Amen, to ee pravi, tako je prav, vse je prav. S tem jedrnatim, neizr proenim Amen je dal svoj podpis na popisano polo starega leta. Z njim je pogumno sprejel in naknadno odobril vse, kar se je dogodilo, vsa razočaranja in vse grenkobe. Ali smo že mi kedaj mislili na to, kako lepo bi bilo, če bi se znali dvigniti iz svoje vsakdanjosti do takega sklepa letnih računov. Nekateri nesejo žalostne spomine в seboj v novo leto, neopravičene jeze, tleča sovraštva, ljubosumnosti, zavisti. Kaj, ko bi se drevi veedli ln v krščanski ponižnosti vse sprejeli za dobro, začrtali velik Amen pod zgodbo enega leta in tako povzdignili vse, kar je bilo, veselo in bridko, v nadnaravno veličino dobrih del.
Ali smo že opazovali malega strežnike, ki pri sveti maši v imenu vernikov odgovarja s kratkimi Amen duhovniku, ki se razgovarja z Bogom v nerazumljivem jeziku. Nič ne razume, toda njegovo zaupanje je tako veliko, da sproti vse za dobro sprejme, kar se dogaja na oltarju. Ta fantiček je slika pravega kristijana. Koliko je v zgodovini samo enega dne malih in večjih dogodkov, ki jih mi ne moremo doumeti. Saj jih tudi ni treba. Ce bi jih znali sproti in po vrati, kaikor prihajajo, sprejeti za dobre. To bi bila prava preizkušnja naše vdanosti in našega popolnega zaupanja v božjo previdnost. Poleg tega bi pa en krepak Amen, tako je prav, preprečil marsikateri križ, ki tako skeleče leži na ramah, ki se no znajo upogniti.
Kolikokrat se je že ponavljalo, da krščanska popolnost ne obstoji v tem, da delamo izredne ekstravagantne stvari. Ravni moramo biti, dosledni ter se v vsakem slučaju prilagoditi volji božji. Torej naše življenje mora biti en stalen dolgi Amen, isti Amen, ki smo ga tolikokrat nevede izrekli, in katerega bo še ob našem grobu duhovnik poslal za nami v večnost: Počivaj v miru Amen, tako je res, tako je prav.
V zgodovini človeštva bomo našli mnogo ljudi, kojih imena se nikjer ne bleste, a ki eo enkrat v svojem življenju imeli zadosti poguma, da so vzeli prazno nepopisano polo papirja jo podpisali na robu s pogumnim Amen, vse je prav, ter jo potem izročili božji previdnosti, da naj napiše, kar hoče. In božja previdnost je šla in črtala na ta papir dolgo, muke polno človeško življenje. Žalosti so se vrstile, vsaka ob svoji uri, a vsaka je bila že v naprej sprejeta in odobrena, zato tudi nobena ni bolela. Tudi veselje ni izostalo. Tudi ono je bilo vnaprej sprejeto, zalo pa tudi nikdar ni odbijalo duše.
Kaj ko bi mi na začetku novega leta, ko gledamo na prazno polo pred nami, našli toliko krščanskega poguma, toliko zaupanja v božjo previdnost in njeno dobroto, da bi vzeli pero in podpisali vnaprej ta papir s krepkim, značajnim in ljubezni polnim Amen, vse je prav. Amen vnaprej za vse, kar bo prišlo navzkriž, Amen na neeimpatično družbo, Amen na deževne in solnčne dneve. Amen na vse, kar bo prišlo in kakor bo prišlo. Vesel Amen, če je mogoče, toda vedno lojalen, krepak in značajen.
Kratek je ta podpis, toda kratka je vsaka resnica. Neizprosen je, toda neizprosno je vse, kar je res in kar ne dovoljuje nikakega kompromisa. Mi borno lorej dogodke starega leta, zasebne, politične, kulturne, gospodarske, parafirali z lojalnim Amen, vse je prav, v dobri veri, da čuva nad nami božja previdnost, ki ne računa s časom in ki ima v vidiku samo dobro naših duš. Mi bomo ob začetku novega leta s pogumnim Amen že v naprej sprejeli vse, kar se bo zgodilo v zasebnem »li javnem življenju, dobro vedoč, da tudi to prihaja iz rok božje previdnosti, da ima svoj nadnaraven pomen in da bo končno služilo edinole našemu odrešeniu.
MUnchen, 30. dec. d. Po vsem nemškem in Inozemskem tisku, v kolikor so dospela poročila v Monakovo, je vzbudila največjo pozornost izjava, ki jo je podal voditelj nemškega centruma prelat Kaas v obliki uvoda h knjigi, ki jo je napisal urednik »Germanie« Hagemann o politični zgodovini povojne Nemčije. Prelat Kaas uživa danes sloves kot realen politik in kot ona osebnost, ki stoji za državnim kanclerjem Brilningom ter za programom, ki ga je kancler tako pogumno izpeljal v nemškem državnem zboru. Prelat Kaas se izraža v krepkih besedah o nacionalističnem pokretu v Nemčiji, ki hoče z megatoni prenapolniti ušesa pametnih Nemcev z melodijo o sovraštvu proti Franciji. O tem on in njegova stranka nočeta ničesar ve-detL Vsekakor pa pripomava, da je vprašanje francosko-nemškega zbližanja vedno bilo, je in ostane v bodočnosti ključ do evropskega miru. Cen-trum je odgovoren za vsa dosedanja izboljšanja v tem pogledu, ker je on v največji meri. podpiral rajneg« Stresemanna v njegovi spravni politiki.
Seveda, pristavlja prelat Kaas, tudi centruni ne sme zanikati gotovih resnic, ki morda ne udarjajo izbrano na ušesa vseh bivših nasprotnikov Nemčije. Nemčija ne more reči, da je zadovoljna, ker še ni popolnoma svobodna. Nekatere njenih mej niso normalne. Te meje niso bile potegnjene
Pariš, 30. decembra, kk. Maršal Joffre je 6voje zdravnike zopet presenetil. Danes dopoldne ob 10 se je nenadoma zbudil iz težkega spanja in začel s slabotnim glasom govoriti s svojimi zdravniki. Pri tem je popolnoma mirno izjavil, da se čuti blizu svojega konca. Nato je zahteval jedi in pijače. S čvrsto roko je prijel za poln kozarec mleka in ga izpil v rednih požirkih. Izjavil je, da se čuti boljšega, da pa vendar nima nobenega upanja, da bi ostal še dalje pri življenju. S pariškim mestnim poveljnikom, generalom Gouraudom, se je potem več minut razgovarjal o skupnih spominih iz vojne v Timbuktu, katere sta se oba udeležila kot mlada častnika. Nato ga Je obiskal vojni minister Barthou, katerega je pri>zno pozdravil in spregovoril z »jim par besed. Barthou Je izjavil, da je bil bolnik nekoliko boljši in močnejši, da pa je seveda konec neizbežen. Zdravniško poročilo javlja danes popoldne, da je bolnik prejel nekoliko hrane in da je tudi
Praga, 30. dec. ž. Radi carinske vojne med Češkoslovaško in Madjarsko češkoslovaška sploh ne kupuje ničesar v Madjurski. Konzum-ne zadruge so sklenile sporazum z jugoslovanskimi gospodarskimi zadrugami glede kupovanja koruze, pšenice, vina, sadja, masti, slanine itd. v Jugoslaviji. Družba za nabavo živ-Ijenskih potrebščin bo v duhu tega sporazuma nabavljala svoje potrebščine v Jugoslaviji. Vrednost teh bo vkratkem znašala nad 200 milj. dinarjev. Radi tega se bodo znatno zbolj-šali jugoslovansko češkoslovaški trgovinski od-
Ankara, 30. dec. AA. Anatolska agencija de-mantira vest o tem, da namerava Oazi Kemal-paša odstopiti predsedništvo republike Fevzi-paši in da bo sam sestavil novo turško vlado.
Ankara, 30. dec. AA. Vlada je predložila odboru za zunanje zadeve pogodbe o nevtralnosti, pomiritvi, arbitraži ter konvencijo o pomorski trgovini in pomorski protokol, ki so bili sklenjeni med Grčijo in Turčijo, da jih potrdi.
Ankara, 30. dec. AA. Glavno središče reakci-jonarncga pokreta je bilo v Menemenu. Mnogo oseb je bilo prijetih, 40 poslancev je vložilo interpelacijo.
Ankara, 30. dec. A A. Minister za notranje zadeve je zasliševal voditelje reakcijonarnega pokreta in odredil, naj aretirajo poveljnika orožništva. Generalni guverner je bil odstavljen. Proccs proli rc-akcijonarjem bo v Ismiriju .
Carigrad, 30. dec. kk. Uradna preiskava krvave revolte dervišev v Menemenu pri Smirni je pokazala, da je velik del tamkajšnjega prebivalstva podpiral fanatične derviše. Mladega učitelja Kublata, ki je nastopil proti fanatičnim dervišem 90 pobili na trgu pred vladnim poslopjem vpričo 1%') ljudi, ki sc ploskali, ko je šejk Mehmed ranjenemu učitelju odrezal glavo. Poveljnik orožništva je gledal prizor z okna vojašnice, orožnike pa je zaklenil v vojašnico in prepovedal vsak na-
iz kakih narodnopravnih razlogov, šemanj iz gospodarskih razlogov, ampak so politične meje, ki so hotele uveljaviti gotove politične struje, ki so prevladovale za časa versajskega miru. Nemčija nikdar ne bo s silo iskala rešitve, ampak bo z mirnimi sredstvi poskušala popraviti, kar se da popraviti. »Kdor ima oči, ki vidijo, in ušesa, ki slišijo, ta ve, da Je nevarnost na pohodu. Nemško ljudstvo, posebno oni del, ki je vedno lojalno zagovarjal spravljive tendence v nemški zunanji politiki, to je pred vsem katoliški centrum, še vedno upa, da bo inozemstvo tudi od svoje strani poskušalo razumeti upravičenost nemških teženj. Kadar Nemčija ne bo več upala, potem se bo začela kritična doba za Evropo. Mi smo spravljivi politiki ostali zvesti, in to navzlic vsem očitkom, ki so padali na nas od strani nacionalističnih prenapete-žev, zato ker smo si v svesti, da je samo takšna politika krščanska. Toda kaj, če bomo postali preslabi, če nas lxxlo drugi preglasovali, če se bo ugotovilo, da so se dosegle meje vzdržljivosti. Kaj če bi uklenjeni nemški Samson v svojem brezupu podrl nase in na vso Evropo palačo miru, ki se je s tako težavo postavila«
Pariz, 30. dec. Vsi pariški listi posvečajo dolge komentarje izjavam voditelja nemškega centruma msgr. Kaasa, ki jih je podal v uvodu k neki
obnovo obveze na amputirani nogi prestal brez težkoč. 0 njegovem splošnem stanju seveda še vedno ni mogoče reči nič pomirljivega. Zdravniki se čudijo, da je bolnikova odpornost tako velika kljub njegovim 79. Vetom.
Parit, 30. decembra. AA. Stanje maršala Joffra je neprestano kritično. Ministrski svet je pooblastil ministra vojske Barthouja, naj se informira o zdravstvenem stanju Joffra in sporoči bolniku izraze globokega spoštovanja celokupne vlade.
Španski kralj Alfonz XIII. jc poslal bolnemu maršalu Joffni pozdravno brzojavko s toplimi željami, da bi okreval.
Pariz, 30. dec. AA. Kardinal РасеШ je poslal apostolskemu nunciju v Parizu brzojavko sledeče vsebine: »Podelite maršalu Joffru posebni blagoslov sv. očeta, kri prosi zanj nebeške milosti. — Kardinal РасеШ.
nošaii. Trgovinska pogodba, ki se do sedaj zato ni sklenila, ker Češkoelovaška ni hotela upoštevati jugoslovanskih agrarnih izvoznih zahtev, bi se imela sedaj skieniti.
Pragu, 30. dec. ž. Kakor se je zvedelo, se bodo trgovinska pogajanja med Madjursko in Češkoslovaško takoj po novem letu nadaljevala. Madjurska je izrazila željo, da bi se (nagajanja vršila v kakem nevtralnem mestu, ne v Budimpešti in ne v Pragi. Verjetno je, da se bodo vršila ali na Dunaju, ali pa v Švici.
stop proti množici. Orožniški poveljnik je bil zato aretiran. Neki drugi orožniški poveljnik pa je kljub prepovedi zapovedal streljati na fanatike in je s tem vzpostavil red. Vladni listi označujejo postopanje prebivalstva za zelo resen simptom in napovedujejo radikalne ukrepe proti reakcionarnemu postopanju fanatikov.
Carigrad, 30. dec. kk. Grozoviti umor mladega učitelja Kublata po fanatičnih derviših je postal splošen predmet razgovorov v Carigradu in po1" vsej Turčiji. Med učitelji in šolsko mladino je to postopanje povzročilo ogorčene proteste. V Ankari je imela zveza turških učiteljev shod, na katerem so zahtevali, naj se mesto Menemen v bodoče imenuje Kublat. Tri tisoč šolarjev se je iz Smirne odpeljalo v Menemen in slovesno priseglo na grobu Kublata maščevanje. Mladina iz Menemena je sklenila, da bo pomagala oblastem pri iskanju zločincev. Policija je že aretirala 15 oseb, ki so se udeležile umora Kublata in ki so ploskali ob divjaškem činu dervišev. Notranji minister je osebno prevzel vodstvo preiskave o zločinu v Memenu. Mustafa Kemal paša pa se je odločil, da radi velikega razburjenja ne bo nadaljeval potovanja po državi, ki ga je začel pred tremi ieuni.
Dunajska vremen«ka napoved.. Nn vzhodnem robu Alp in v južnih Alpah nov sneg iu nižja temperatura.
knjigi, ki je izšla v založništvu centrumskega glasila »Germania«. »Temps« in >Journal des Debate« hočeta videti v besedah centrumskega državnika neprikrito grožnjo, da bo Nemčija prisiljena iskati drugih sredstev, če se ji ne bo ugodilo ,v gotovih vprašanjih, kakor je recimo revizija mirovnih pogodb glede nemške meje s Poljsko. »Tempe« zavrača vsako grožnjo, ki je v mednarodni politiki orožje slabega. List naglaša, da so bivši zavezniki pokazali toliko popustljivosti Nemčiji, da res ne obstoji nikak razlog več, da se pritožuje. Versajski mir je bil že tako okrnjen v dobrobit Nemčije, da je skoroda nesmiselno še govoriti o versajskem di-ktatu. Drugi listi pa naglašajo, da je centrum v resnici bil zagovornik sporazuma, in da je našel razumevanja tudi med francoskim narodom. V prvi vrsti bi seveda bilo potrebno, da obrne prelat Kaas, tako piše »Le Petit Journal«, svojo pozornost na nacionalistično agitacijo, ker proti njej se predvsem obrača nezaupljivost inozemstva. Če bodo zmerne struje v Nemčiji mogle udušiti nacionalistično gonjo, bodo storile veliko uslugo miru in francosko-nemškemu zbližanju. Dokler pa skoroda ena četrtina nemškega zbora vpije za revanšo, bo zelo težko zahtevati od inozemstva, da v tem divjem kriku sliši šepetanje pacifistov onstran Rena.
Za poitaljančenje Jut. Krajine
Rim, 30. t. m. Fašistični listi |K>svečnio veliko pozornost cesti, ki se bo zidala v dolžini 20 km med Postojno in Črnim vrhom nad Idrijo. S tem bo ustvarjena neprekinjena zveza med Trbižem in Reko, ki bo, vštevši omenjeno razdaljo meri Črnim vrhom in Postojno, znašala vsega skupaj 215 km. Cesta bo vezala Reko—Ilirsko Bistrico—Ternovo—Sv. Peter—Postojno—Črni vrh—Idrijo—Tolmin— Kobarid—Bovec—Trbiž. Ta prvovrstna popolna cestnu zveza ima naincn, da po industrializaciji ob njej ležečih krajev, po naseljevanju italijanskega prebivalstva in povzdigi turizma čimoreje po-italijnnči vzhodno mejo Italije.
Učiteljska stanarina po mestih in trgih
Belgrad. 30. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za prosveto po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o spremembah in dopolnitvah k zakonu o narodnih šolah. Zakon se glasi:
g 25., odstavek 2., se spremeni in se glasi:
V mestih in trgih (u varošima i varošicnma) morejo občine na mesto stanovanja dati učiteljem stanarino. Stanarina znaša v Belgradu in Zagrebu 400 Din za vsakega učitelja mesečno, v mestih pre-i ko 50.000 prebivalcev 300 Din, v mestih s 30.000 do 50.000 prebivalci 250 Din, v mestih z manj kot 30 . tisoč prebivalcev 200 Din, v trgih (u varošioama) ! 150 Din.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko bo objavljen v »Službenih novinah«.
Glasbena kriza
Zagreli. 30. dec. ž. Na rednem občnem zboru zagrebške filharmonije se je razpravljalo o likvidaciji društev, ker so veliki deficiti koncertov ogro žili društveni obstoj.
Vihar pustoši belgr. pristanišče
Belgrad, 30. dec. 1. Od snoči vlada v Belgradu velik vihar, Iti je prizadejal veliko škodo, zlasti v pristaniščih. Več ladij in vlačilcev, ki niso bile dobro zavarovane, je vihar odtrgal in jih vrgel nn drugo obalo. Povzročena škodn je zelo velika. Ali so tudi kake človeške žrtve, ni znano. Ves promet na Savi in Donavi je ustavljen.
20 miliionov za sušaško pristanišče
Belgrad, 30. dec. m. Gradbeno ministrstvo je odobrilo JO milj. dinarjev za gradbena tlela na Sušaku, ki bi se imela pričeti takoj po novem letu. /.gradil se bo nov poinol, novo pristanišče za blagovni promet, skladišče za les in drugo. Na Grobniku bi se razširilo letališče.
* Л Л ^ .
Dne 31. decembra ob 8 zvečei v vseh dvoranah „Uniona"
Silvestrov večer „Ljubljane"
Bolezen maršala Jolfrea
BoMk se je poslovil od svojih prijateljev - Sv. oče posfaf blagoslov
Duobus certantibus . • •
Madjarska carinska vojna nam odpira češki trg
Demisije, upori in miroljubnost
np v • • •
v Turctji
Dwjaški čini dervišev
Nečuvena razsipnost v času
največje bede
Pojedina za t milijon dolarjev — Interpelacija v ameriškem parlamenta
\Yushingtiui, 30. dec. Medtem ko v Ameriki najmanj tri milijone ljudi brez. jiosla strada, si je dovolil znani pelrolejski uiagoal D obe t y nezaslišano razsipnost. Njegova hči Helena je te dni dosegla starost 21 lei, ko ameriški plutokrati svoje hčerke uvajajo v svet. Ob tej priliki je njen ofe dal obed, kakršnega Amerika še ni videla. Povabil je 2000 oeeb iz političnega, diplomatiftnega in gospodarskega svela, med katerimi je bilo tudi nekaj delavcev. To kosilo bo VVashinglon še dolgo poiuuil po njegovi razkošnosti. Vršilo se je v najetih prostorih največjega hotela, zakar je Dohety plačal 25.000 dolarjev. Vsak kuver je pa stal 500 dolarjev, šest najboljših ameriških jazz-baudov je igralo drug za drugim, ua koncu pa ie nastopila gledališka družba z bogato inscenirano origiualno komedijo. Razsvetljava pa je bila tako bajna, kakor je ameriška družba do zdaj sploh še ui videla
Nato je sledil magnifieenten ples, med katerim so bile zopet servirane najizbranejše jedi. Srečni udeleženci so zapustili prostore šele naslednjega dne opoldan. Miss Helena Dohely je lepa deklica najmodernejšega obnašanja in se bavi (»oeebno г bar-
Preporoditelji ?
Rundt, moskovski dopisnik »Vossische Ztgs popisuje protiverski muzej, ki so ga pred kratkim otvorili v starinski stolnici. Pri vhodu je zapisano: Vstopnina 20 kopejk, toda večino obiskovalcev tvorijo skupinski prosvetni izleti- pod vodstvom izurjenih agitatorjev. Demokritov, Oiordano Bru-„ov, Buddhov kip iu drugi bi malo povedali pre-steinu človeku -brez pojasnila . Zato se je dopisnik zelo začudil, ko je zagledal sivolasega bradatega kmeta, ki je ogledoval muzej, ne da bi se pomešal med skupine obiskovalcev z voditelji. Seveda se je Rundt zelo zanimal, katere vtise bo ta kmet odnesel? Zalibog ue obvlada ruščine in je moral prositi svojega komunističnega spremljevalca, naj nagovori kmeta. A dobil ie le kratko izjasnilo, da je "prišel kmet v Moskvo opravkih ter se zgolj slučajno zanimal za muzej, ko je šel mimo... Га odgovor Ruiidtu seveda ni ničesar povedal, >kle-n;l je naprositi za pojasnilo muzejskega ravnatelja, nekega Letunova. Izkazalo se je, da ni tako lahko priti do ravnatelja: Rundt se je ponovno moral legitimirati, predno je bil sprejet.
Letunov je pričel Nemcu dokazovati, da ima muzej velik vpliv na reprosto ljudstvo. Navedel je kot pritner nekega kmeta, ki je po ogledu zbirk takoj odložil svoj ovratni križec iu zaklical: Zdaj Pa ne verujem več!.« Rundt, ki se ni zadovoljil s lem dvomi i iv ini zgledom, je Letunova vprašal, ali se ne dogodijo tudi nasprotni slučaji? Zgovorni ravnatelj mu je povedal sledečo zgodbo: »Ali ste opazili v stekleni izložbi ostanke kosti sv. Sera-[ima, zadnjega ruskega svetnika, ki je nekoč carju Aleksandru I. (udeležencu Ljubljanskega kongresa) napovedal voino z Napoleonom? Njegovi ostanki so se prei nahajali v slavnem sarovskem samostanu blizu Nižnjega Novgoroda, kamor ie prihajalo brez števila romarjev. Storili sino konec temu če-ščenju, kosti vzeli iz srebrne krste in neprikrite razstavili v muzeju. Neka stara žena zatrjuje, da io je svetnik pred leti ozdravil težke bolezni, ki ji niso bili kos vsi zdravniki. Od tedaj je zaobljubila, da bo vsak mesec poromala v Sarov. Pa tudi zdaj, ko smo prenesli kosti v Moskvo, vsak mesec prihaja sem, čeprav ima daljšo pot. Pri vsakem obisku spusti na steklen pokrov skromno kitico cvetja in pusti nekoliko kopejk v vazi, ki stoji zraven.«
Ta povest je Nemca močno ganila, tako da končuje svoje pismo z besedami: »Kako ozkosrčni morajo biti brezverniki, ki jih ne gane niti neomajna vera stare ženice: poroma dvanajstkrat letno in kam? — V protiverski inuzej počastit oskrunjene ostanke svetnika!« Toda brezbožniki so tako zadovoljni s svoiini delovanjem, da bodo kmalu odkrili protiverski muzej tudi v Petrogradu. Nameščen bo v zgodovinskem 72 m visokem hramu sv. Izaka Dalmatinca (zgrajen 1814), pokrovitelja Petrove prestolice: na njegov dan je svoječasno položil Peter Veliki temeljni kamen novega mesta. Znano j<% da so boljševiki v protiverski muzej izpremenili tudi slovečo cerkev sv. Vladimira v Kijevu. Ta cerkev je vsa jx>slikana s slikami Viktorja Mihajloviča Vasnecova, ki slovejo kot najlepše religiozne slike v vzhodnocerkvenem duhu in stilu sploh. Najčudovitejša je Bogorodica za velikim oltarjem, ki očara po svoji nežnosti, bogo-vtopljenosti in presunljivi lepoti najbolj zakrknjeno srce. Boljševiškega seveda ne, kajti, kakor vse druge slike, so ti brezbožniki oskrunili z bogokletnim napisom, rogajočim se devištvu, tudi to!
Iz tega vsak količkaj kulturen človek razvidi, da fanatizem brezverstva ne pozna nobene meje, boljševizem pa v tem oziru nima para v zgodovini. Zato se je zelo čuditi ljudem, ki v boljševizmu vidijo neke vrste jireporodilno silo človeštva*. Kako neki inore preporoditi duha in srce pokret, ki ne taji samo vere in vsake morale, vsako idealno pojmovanje sveta sploh, ampak to, kar je tolikim ljudem toliko stoietij bilo in je še sveto, z besno podlostjo oskrunja? Cisto nerazumljivo je, zakaj se ti fanatiki rogajo na primer devištvu, askezi, svetniški ljubezni in požrtvovalnosti v službi bližnjega, zakaj jim je na poti na primer Seralim sarovski, ki je ljudem samo dobro delal? Ali niso lo vrednote, ki so največjega pozitivnega pomena za moralni in socialni preporod človeške družbe? Ali bo obnovila svet Stalinova krvava diktatura, v kateri rabljeva roka nikoli ne počiva, ali brezmejna ljubezen po zgledu Kristusa, ki so jo oznanjali svetniki, katerih spomin moskovski tirani tako onečašča-jo? Ce bi ne bilo kulture, ki ji je postavil v Rusiji temelje sveti Vladimir, bi se bili boljševiki sami med seboj že davno do zadnjega med seboj poklali ko divje živali. Kar je še v Rusiji heroizma, požrtvovalnosti ■!> viisijie ra dobre, je v* ostanek
vanjeui avtomobilov v eksotičnih barvah. Po želji
hčerke je očo njenim najintimnejšim prijateljicam in prijateljem, po končani pojedini podaril vsaki en
avtomobil, vsega skupaj 24. Celokupni stroiki le pojedine znašajo l milijon dolarjev (55 milijonov dinarjev).
Razume se, da je ameriška javnost nad to blazno razJu-šikisljo skrajno ogorčena. Senator Nor-
r i s je objavil v listih članek, v katerem vehementno napada pelrolejskegu maguata iu ameriško pluto-kracljo sploh. Kakšne moralne j>ojme — vzklika senator — mora imeli ameriška plutokracija, ako
njen član v času, ko milijoni stradajo in se vsa Amerika nahaja v največji gospodarski krizi, za svoj želodec in v naslado vrhov politike iu diplomacije ter svojih prijateljev iz gosjiodarskih krogov zapravi v eni noči en milijon dolarjev? In kaj si morejo misliti siromaki, ki nimajo niti najpotrebnejšega za golo življenje, in j>a delavci, ki bi radi zaslužili vsaj za kruh, pa ga ne morejo, ako vidijo, da obstojajo indivtduii, ki imajo toliko milijonov, da ne vedo kam z njimi iu jih mečejo takorekoč na cesto!
Senator jm tudi ljuto napada politike in parlamentarce, ki to se tega lukulskega oboda udeležili, dokazujoč s tem tesno zvezo med političnimi krogi
in plutokracijo. Senator kliče tem politikom v spomin \Vashiiiglona, Jeffersoua in Lincoluu, lu bi morala od sramote v grobu zardeli, čo bi vedaln. kako daleč je prišla od njih v najstrožji purltanski preprostosti zasnovana demokracija! Us anovileljl ameriške drŽave in očetje ameriške ustave so izrekli in izvajali načelo, da ne smejo imeti eni preveč, ko imajo drugi premalo ali nič. Senator opozarja te politike, ktikinti strašno odpovornost si vakopljejo s takimi'zgledi, ki morejo imeti samo to posledico, da bodo osiromašene množice napota ione s še večjim srdom proti takim ruznifrttn). Članek odl'iinoga politika je vzbudil prav tako veliko рологповЦ kakor je veliko ogorčenje nad škandaloznim banketom v času, ko sta zopet dve veliki iu dozdaj solidni banki, Aldlng Trust Co v Filadelfiji in Central Truet Saving Co v Gary (Indijana) morali zapreti svoje j»rostore.
Senator je vložil tozadevno tudi interpelacijo.
Važna odredba glede dobav na račun reparacij
Belgrad, 30. dec. AA. Povodom sklepanja in izvrševana pogodb na račun rtpiracij je poslal minister za finance ministru za trgovino in industrijo pismo te-le vsebine:
Podre'eni oddelek za državne dolgove in državni kredit, v katerega pristo ost spada izvrševanje homologacije skletvemih pogodb na račun reparacij, je ugotovil do zdaj večkrat, da državni uradi in ustanove pri naročilih na račun reparacij ne upoštevajo, če nemške tvrdke vo-diiio račune o tem, ali je mate i al, ki ga ra očao, podvržen deloma direktnemu plačilu s strani kupcev Ti uradi pridejo na zah'evo nemške *a komisar a, s katero se zahteva pristanek za plačan e gotovih delov rz lastnih sreJstev, čfsto v neugoden položaj, da radi nedostatka pit-ebmih sredstev ali odpovedo .4e podpirano po odbo ali preloži o njihovo izvršitev, dokler si v proračunu ne osigu-ra:o dovolino vsoto za рок-itje od eienih p'ači!. Tako se s tem ustvara dolgo in čedo dopisovanje med nemškim komisar em in di ekcijo za državne dolgove in državni kredit in dotičn;mi u a-di kakor tudi pogodbeno tvrdko. Ker poleg tega v sluča>iu neizvršilve »k'enirne pogodbe iz zgornjih razlogov nemška tv-dka doh; mo/no t protesta ter zahteva izvršitev pogodbe, mi i« čast.
gospod minister, vas prositi, da ukažete podcenim organom, ki pripravi a o sk'enitve reparacij-skih pogodb, da v vsakem kon r^tnem slučn u zahtevajo od nemškega liieranla izjavo, da materija!. ki ga želijo naročiti, m podvržen dinkLne-mu plačilu pod pogojem, da bodo morali vse posledice prevzeti nase dobavitelji, če ta izjava ne bo držala.
Da se v podrejenem vam ministrsrtvn izvrši potrebno zavarovane pred vsemi even uelnimi zlorabami v tem pogledu, vas p os m, da odredite, da se v vsaki pogodbi doda klavzula nemškega dobavitelja sledeče vsebine:
Les partiee contraetantes sont d'accord pour recannaitre le present cont-act a c n iderer comme nul et non avenu, si da^res les dispositi-orvs do litre VI du reglement de prestations en nature le prix convenu ne peut dtre рауе en to-talitč sur les fonds reserves pour les prestations en nature.
(Obe stranki se zavežeti, da bosta smatrali predstoječo pogodbo za nevel avno, če se določena cena ne more takoi izplnčati po pravilih člena 6 o dobavah v naravi iz zato določenega rezervnega fonda.)
Spor med angleškimi premogarji
in industrijei
Rudar'! zahtevajo neodvisno razsodišče — Cook prozi s stavko
Loudoii, 30 decembra. AA. Narodni svet za premogovno industrijo je danes razprav lal o pri-zivu južnovaleške rudarske zveze. Razsodba bo sjh>-ročena strankam, ki se sestanejo v Cardiffu. Lastniki premogovnikov so izjavili, da so pripravljeni podaljšati sedanjo delovno pogodbo, ki poteče jutri, za mesec dni. Ce ue pride do 14. januarja do sporazuma, bo spor predložen neodvisnemu razsodišču. Rud ar. i so to odklonili ter zahtevajo, naj o tej zadevi odloča industrijski svet, ki ga delodajal- I
Kitajska uvedla
llpor brigade v Fučovu
Nauking, 30. dec. A. Po najnove ših vesteh bo kitaiska vir.i a s 1. januarjem 1931 uvedla sistem zaščitnih cairin. S temi ukrepi bodo mnogi induslri;ski proizvodi obreme jeni s carino, ki bo zna.šala v mnogih primerih nad 10% vrednosti, V kratkem bo nadalje uveljavljen nerv civilni zaKon, ki uvaja enake pravice mož in žena
Šanghaj, 30. dec. AA. Keuter poroča: Nova carinska tariia ima 647 členov. Število luksuznih predmetov, ki jim je uvoz prepoveiian, je pomnoženo. Carina na kon^eive, m?slo, steklo in razne slaščice je podvojena, carina na luksuzna hrairla pa je pomnožena za 30 do 1 0%. Carina na sladkor je takisto povečana. Cigarete in cigaie sm obdavčene s 7 kratno do-e Janjo carino. Carina na kemične proizvode ostane skora' neizpremenjena, carina na petrolej pa je za neka) odeiot-kov znižana.
Velika bitka v Birmi
London. 30. decembra, kk. V indskeni okraju Buldana je prišlo do uemirov med tamkajšnjim kmttskim prebivalstvom. Opletnli so hiše veleposestnikov in ]>ožgali vso letino V malem mestecu Bibiju je 300 kmetov napadlo hiše veleposestnikov in oderuhov, jim pokradlo dragocenosti in vrednostne stvari ter zažgalo vse računske kn ige.
London. 30. decembra, kk. Velika bitka med vstaši v okra.u Taravadi v pokrajini Birma ter med vladnimi četami traja z nezmanjšano ljutostjo dalje.
ci ne priznavajo. Na včerajšnji seji industrijskega sveta ni bilo lastnikov premogovnikov. Delodajalci predlagajo, naj delao rudarji 11 dni v 2 tednih. Rudarji se temu upirajo ter naglašajo da bi izgubili tako 1 delovni dan. Kakor poročajo, ;e industrijski svet predlagal, naj se sklene sporazum za dobo treh mesecev na podlagi 45 urnega dela na teden. Tajnik rudarske zveze Cook je izjavil, da stavke ne bo, če delodajalci sprejmejo ta predlog.
zaščitno carino
— Roparji izropali viak
Šanghaj, 30. dec. AA. Iz Tienlsina poročajo, da je Šangsuhlijang objavil izjavo, ki v njej odreja, da odpade,o s 1. januar em 1931 v pok a ini Hihli pokrajinske carine. Odločitev glede Mandžurije ie bila odložena do iz»da iinančne konference ki bo v Mukdenu.
Šanghaj, 30. dec. AA. Po poročilu kijatskih listov, se je v Fučovu uprla kila ska brigada. — Uporniki so skušali zasesti meslo. Vladnim četam se je posrečilo, da so obkolile upornike in iih po hu-dih pouličnih bo;ih razoro ile. Več sto upornikov je bilo ustreljenih po prekem sodu.
Šanghaj, 30. dec AA. Razbojniki so v soboto popoldne napadli v jugovzhodni Mandžuriji vlak in povzročili, da je skočil s tira 34 potnikov je bilo ubitih, 40 ranjenih. Več potn'kov je živili zgorelo. Razbojniki so izropali vlak in naposled odvedli 20 potnikov kot talce.
Zaroka španskega presSolo-nasiedn ka
London, 30. decembra, кк. Iz Pariza se poroča, da je španski kraljevski par ugodil želji španskega prestolonaslednika, da sklene zakon iz ljubezni. Nevesta prestolonaslednikov;! sestrična, princesinja Ksperanea, 18 letna hči doua Carlosa Burbonskega s Sicilije in pricesinje Luise Orleanske, hčere umrlega pariškega grofa, španski prestolonaslednik, princ Asturski, je bolehen že od rojstva, njegovo stanje pa se je v zadnjih letih zelo [»opravilo.
krščanske kulture, zasejane od ruskih svetnikov, postilcev in junakov ljubezni ter prosvetnih delavcev, ki so v metliški raševini učili ruski narod čednosti srca, medsebojne sloge in socialne pravičnosti. \li so ti svetniki, aH so te krščanske vrednote, ali je ta svetli nauk Kristusov, od katerega žarkov še danes živi Rusija, kriv, če pravoslavna cerkev v službi carizma ni vršila svojega duhovnega poelanstva tako, kakor bi bilo treba, in samo-drštvu ni zadosti branila, da je zasužnjilo in tlačilo ruski narod? Čemu uničevati to, kar je večne vrednosti, kar je od človeške slabosti neodvisno, kar ima edino slejkoprej moč, da človeka in narod
ohrani in dvigne v njegovem resničnem člove-čanstvu?
Ne - nov in boljši socialni red se ne bo ustvaril, dokler ne bo fanatizem brezverstva uvidel svojo zinoto in te sam zopet povrnil k viru vse Iti vsake kulture, k edinemu trdnemu temelju vsake človeške skupnosti, h krščanstvu. Le ono je trdna in edina baza socialnega ethosa. Protiverski muzeji |>a so prav laka bedarija kakor je bil tempelj boginje pameti«, ki so ga postavili jakobinci. In zgodovina bo dala prav preprosti ruski kmetici, ki hodi v muzej brezb"*tva častit nailjiih?milejšega ruskega svetnika.	—o—
VeVki viharji
London, 30.dec. ti. Nad Rakavskim zalivom in britanskimi otoki diiv a velik vihaj, ki ga spremi, ajo potoki dežja. Mnago parnik o v je bilo prisil enih, da so pri staj i v bli/nje luke, in poltni parmki, ki so vozili nazaj številne pa<arir|e, ki »o bili prebili božične praznike na kontinentu, trn dospeli le z velikimi zamudami,
Zlasti vzdolž obali Kenta je vihar divial a strahovito močjo in se nobena lad a ni upala na visoko morje. Zelo mnogo parni kov in drugih ladij pa je zadelo na suho.
Silen vihar divja tudi na Škotskem. Огкпеу« ski otoki so popolnoma odrezani od kopnega, ker je vsak promet nemogoč. No1 ena ladja ne more pristati na otoke z.aradi cgromnega va'omela. Na otoku Shilley je hitrost vet a zn šala 120 do 150 kilometrov na uro, Tudi na otoku Wighlu vihar silno drvja, razkriva strthe in me drevesa in prebivalci ne pomnijo hu> šega viharja, odkar živijo.
V Londonu že od 28. t. m. dalje razsaja hudo vreme in brije veter z močjo 70 km na uro. Vihal razbija izveske in šipe, ruje drevesa, podira dimnike in je v nekaterih krajih razkril več »treh. Zahteval j« do zdaj tri sm.tnc žrtve in več ranjenih.
Kraljevski observatorij v Kewu je registriral vihar s hitrostjo 81 km na uro.
Berlin, 30. dec. AA. Iz raznih krajev zapad-ne in severne Evrcpe poroča o, da divjajo na morju silni viharji. Iz Osla p- ročad, da se e najbrž potopil* pa-nik »TorefjelI« s 24 možmi posadke. V Rokavskem prelivu je pomorski promet zelo oviran Več ladij je moralo iskati zavetja v bližnjih lukah.
Za oboroževanje dovolj denarja
London, 30. decembra. AA. Kljub svetovni
krizi je Anglija podvojila izvoz letal Letos je prejela iri velika naročila najmodernejših vojaških letal, ki so namen ena za bombne napade, razvijajo hitrost nad 200 milj na uro ter se dvigajo zelo visoko. Nadalje je Anglija izvozila veliko lahkih letal Strokovnjaki izjavljajo, da so »Hondleypage< letala zelo komodna in hitra. V Rochestru so zgradili nova velika letala za zračno službo v Sredozemskem morju, preko katerega bo šla zračna proga v Južno Afriko.
Lep razvoj angleških bratovskih skladwc
London. 30. decembra. A A. Klub veliki industrijski krizi so se angleške bratovske skladniee zelo razvile. Ko je bilo uvedeno bolniško zavarovanje, so menili, da bodo bratovske skladniee nazadovale. Danes so ta društva močnejša kot prej. Število njihovih članov je narastlo. Denarna sredstva so se skoraj podvojila. V bratovskih skladni-cah je trenutno 10 milijonov delavcev, ki uživajo posebno zavarovanje proti brezposelnosti ter onemoglosti Bratovske skladniee imajo 100 milijonov funtov šterlingov premoženja. Leta 1Г30. so izplačale nn [Kidponih 7 milijonov funtov šterlingov.
300.000 ljudi brez kruha
Essen, 30. dec. kk. Pogajanja ined cehi in rudarskimi zvezami so ostala brezuspešna. Zato bo s 1. januarjem naslalo v jiorurskih reviriih brez-tarifno stanje. Zato bodo morali cehi pri prihodnjem . terminu, t. j 15. januarja, v svrho znižanja delaveVib mezd, odpovedati službo vsem rudarjem.' S tem iJo prizadetih okoli 300.000 ljudi.
Priseljevanje v Avstralijo omejeno
Camberra. 30. dec. AA. Vlada je sklenil« omejiti priseljevanje inozemcev, dokler se gospodarski položaj ne bo izboljšal. V to svrho bo stopila v zvezo z ostalimi državami ter je že sporočil« raznim paroplovnim družbam, naj se ravnajo po novih določbah in naj ne olajšujejo potovanja naseljencev. Izjeme veljajo zn angleške državljane, za turiste in poslovne potnike.
Zadma poročila
Jolirpu gre boJJše
Pariz, 30. dec. kk. Zvečer ob 20 je bil izdan zadnji buiielin o bolezni maršala Joffrea. Bulletin pravi, da se zdravstveno slan Je maršala izboljšuje,
da pa je prognoza seveda še vedno resna.
Novi generalissimus Irancoshe armade
Pariz. 30. dec. kk. Maršal P e t a i n. ki je bi!
imenovan za podpredsednika vrhovnega vojaš' e^a sve.a za leto 1931., je s leni posial avtomatično ge-lieralissiinus francosko armade.
Franci a hoče štediti
Pariz, 30. dec. kk. Francoski kabinet je imel danes obširno konferenco o vseh aktualnih vprašanjih, na kar je bil odgoden do 10. ,januarja. Sklenilo se je, da se izda za gospodarske svrhe eanto dve in pol milijarde na m eelo prvotno dolečen h pet milijard, in sicer se je to sklenilo iz raziogov šte» deuja
Velik mezdni spor v Anglije
London, 30. dec. kk. V Cardiffu so bila lanee se enkrat komplicirana pogajanja o problemu mezd in delovnega časa v Južnem \Valesu. Lastniki rudnikov so ludi danes bojkotirali poravnalne poskuse in
se pogajanj niso udeležili. V splcšnein se lahko reče. da je postal zaradi tega polcžaj silno resen.
Nemoralna zahieva"
Budimpešta, 30. dec. kk. V Kakoevaru je prišlo 150 brezposelnih delavcev k tamkajšnjemu drž-pravdniku in zahtevali, naj jih sprejme v мфоге. da bodo vsaj dobili s.reho in kruh. Drž. pravilnik Je njihovo ZAbievo odklonil, češ da je nemoralna ln se zato ne more izpolniti.
Za avtomobilski hitrostni rekord
London, 30. dec. AA. Zadnje dni so mehaniki poskušali avio, s katerim bo skušal kapetan Makvlm Campbell potolči hitri etui avtomobilski rekord, ki ga je dosegel pokojni Sir Heairy Segrave. Avto ima dvanajst cilindrov ter 1400 konjskih sil ln je dvakrat mr.Čnojši kot železniški stroj ekspresa. Tekmo so udeleži s posebnim dovoljenjem letalskega mi-nielrslva. Avto jo zgrajen tako, da ju odpor zraka minimalen, Campbell u pa, da bo dosegel hitrost večjo od 4 milj nu minulo.
HI raz v Rusiji
Moskva, 90. dec. kk. V evropski Rusiji, v ka. ieri so imeli doge iaj milo vreme, je nastopil hud uiraz. V Moskvi »o imeli ponoči 30 sloolnl um
so najlažji pol. po katerem prihajajo boleienske klice v naše lelo Zalo na svečanostih ali predavanjih uporabljajte okusne Anacol-pastilje dr. Wan-
dcrja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavoja Din 8'-. velikega zavoja Din 15'-
Krst mladenke
Novo mesto, 29. dec.
Z veliko slovesnostjo je bila v nedeljo na dan nedolžnih otročičev v kapiteljski cerkvi krščena, dne 5. marca 1916 v 'Ljubljani rojena Adolf ina Gotzl, ki je pripadala doslej izraelitski veroizpovedi. Prelepe obrede je izvršil mil. g. prošt Čerin ob asistenci gg. vikarja in bogoslovea Turka. Botrovala je ga. Misjakova. Krstu je sledila sv. maša g. prošta, med katero je krščenka prejela prvo sv. obhajilo. Vsej ganljivi pobožnost i so prisostvovali sorodniki krščenke in številni drugi verniki, ki so deloma hkrati z njo prejeLi sv. obhajilo.
Ponarejevalec angleških funtov ?
Maribor, 80. dec.
Ob državni meji blizu Št. Ilja je obvieel po-gled finančnega stražnika na nekomu, ki je potuhnjeno kanil čez mejo v Avstrijo. Ker ni imel precej sumljivi neznanec pri sebi nobenih dokumentov, ga je finančni stražnik odpeljal na orožniško postajo. Med potjo tjakaj pa se je zgodilo, da Je zdrknil iz neznančeve roke ovitek. Stražnik je postal pozoren, pobral ovitek, ga odprl ter ugotovil, da vsebuje več razvitih fotografskih plošč. Zdajci je neznanec jel prigovarjati stražniku, naj ga pusti in mu kot nagrado ponudil 90 dinarjev, nakar pa seveda stražnik ni pristal. Na orožniški postaji so potem pri natančnem pregledu omenjenihplošč mogli spoznati, da gre za posnetke angleških funtov.
Jovana PofKiviča, tako se namreč imenuje do-tični neznanec, ki je iz Belgrada doma, eo potem prepeljali v Maribor, kjer so ga na tukajšnjem policijskem komisarijatu zasliševali. PopoviČ je v teku zasliševanja vztrajal pri tem, da je predmetne posnetke nameraval prodajati kot reklamne lietke za galanterijsko blago, ki ga je hotel razpečevati v okolici Berlina. Baje je bil v smislu tozadevnih policijskih domnev oziroma ugotovitev že zaprt v Ameriki in sicer radi ponarejanja bankovcev, čekov in menic. Dejanski stan bodo ugotovili pri sodišču.
Kopnite srcCKe Doma služhinU
Po Din 5 so. Zadruga Služkinjski dom, Ljubljana, Semeniška ul. 2
Rudarsko življenje L1930
Kočevje, koncem deceinibr8.
Zadnjič som stopili na rudnriik. Snežilo je im /jima se je kazalu na vseh koncih. Kolonije so bile mrtve in tihe, enolične hiše so čepele globoko vkopane v snegu. Tuintam sii zaslišal glasen krik otrok, kii se ti je sam jx> sebi za-zdel kot krik lačnega po kruhu pnosečega.
Vstopil sem v eno izimed hiš.
»Bog daj dohro in še veselih, koMkor jtfh je še ostalo!«
Brez odgovora mi je stisnil rudar žuljavo roko iin se v trpkosti nasmehnil. Žena je stala ob ognjišču in pomivala |xwodje od kosila. Šest otrok je ždelo v kotu ob peči iin se tihoma rerz-govarjulo.
»Vem, vem, konec leta je zdaj. hvutn-bogu. grenkega in bridkega za tistih sedem lačnih let iz sv. pisma in bi radi, de hi vam kaj povedal, kako smo žtvelik«
Pokiimul sem i.n od čusu do časa jx>vpru-šal. Razgovorih smo se.
»Glejte, ko smo pred enimi letom takole pričakovali novega leta, se človek tolaži, da mu bo pnimeslo le kaj boljšega. Saj je hiio ves čas naše življenje vražje revno in tudli zaslužek BogjKunugaj. In je pniišlo novo leto, z njim pa naš k rižev jjot. Februar nam je u« ta vrl redno delo. Marsikdo je takrat pustil delo. Nad sto dobrih delavcev je odšlo iiz rudnika, ker se
ie zmanjšal odirat. Ostali smo na rudniku taka, :i »mo nanj privezani z velikimi družinami i.n tudii, Bogu liodi potoženo, s svojimi leti. Saj se ne smem s|K>iiiniiti nn tiste mesece! Materi sem domu prinašal na štirinajst dni zaslužek štirih, petih Siihtov p«) 140 ali 160 Din! In ni bilo denarja za tobak im ne za nedeljski četrt. Otroci pa, saj jih poznate, kar naprej: lačen, lačen, ti [Mi vzemi, kjer veš in znaš! Takrat je bila zima in ni b'tlo nikjer nobenega zaslužku. Kamor sem se obrnil: ne rabnmo. Pa bi rad delal! Pet dni sem počival nu teden in se mi je zdelo, kukor du bi Bogu čas kradel. Konzum in trgovec je dajal, dokler je, pa se je tudi tu ustavilo. Kdo bo dajal kredit delavcu brez dela im Kar je glavno — brez solda.
Poleti je bilo malo boljše. Kositi sem šel in orati, prijel sem za delo. kjer se je le dalo, samo, da sem zaslužil pur krajcarjev. Verjemite mi, oba / materjo sva si dostikrat od ust pri trgala, da sva nasitila te-le lačneže! Bost mli je priča, da hi bilii vsi otroci danes čisto bosi, če ne bi priiskočilu na pomoč tista »Vincemei-
Cerkniško pismo
Cerknica, 29. decembra.
Ze dolgo časa se nismo nič oglasili iz Cerknice. Nekaj smrti, nekaj rojstev, par porok, dosti nesreč je bilo tačas. Sneg je zapadel, pa že precej skopnel, po klancih smo se sankali, dokler ni bilo v nedeljo lo pod kaznijo prepovedano — »-preklicano«: — kakor pravijo pri nas. Ravno pravi čas so to naredili, kajti v nedeljo je bil sneg že toliko stajan, da se ^premet« ne more več vršiti po njem. Torej sedaj se niti ne smemo niti ne moremo sankati. Bilo je doeti kričanja, zlasti ob večernih urah, od strani »vozačev« in od strani ljudi, ki stanujejo ob »proga«, ker niso megli spati. No, pa sedaj je ta nadloga minila.
Poklali smo letos zelo veliko število wtol ato repih pujeovc, skoro iz sleherne hiše »slovesno« diši. Natančnejše statistike pa nimamo pri rokah. — 0 praznikih je bilo vse v redu. Pili so, tudi čez mero nekateri, nerednosti pa ni bilo nobenih, še na sloviti »štefandan« ni tekla kri.
Pač pa je ta dan ponoči gorelo v Žirovnici. V Cerknico smo o tem — komaj ono uro oddaljenem požaru zvedeli šele naslednji dain, dočim so
f asi Ici iz Dolenje vasi jadrno drli na kraj požara. ,ažgal je kozolec neki slaboumnež. Srečnim okoliščinami: snegu in hitri pomoči se je zahvaliti, da se požar ni razširil. Blaznež ie odšel, potem ko je za-žgal, v Grahovo, kjer je celo noč prebil v cerkvi. Drugi dan so ga na zvijačen način — fantje s harmonik® in sanmi so ga povabili naj gre z njimi, da gredo plesal v Cerknico — izvabili na sani in ga s harmoniko spremili v — zapore cerkniškega okr. sodišča, odkode so ga naslednji dan oddali v Ljubljano.
Imamo pa tudi veeellh zgodb v Cerknici. Tej zanimivi zgodbi bd dal naslov »Pošteni kurji tatovi«. Pri sv. Roku — to je cerkniško »predmestje« — imajo pri neki hiši precej kokoši. Za praznike si pa vsakdo rad privoSči pečenko, seveda. Tudi neki tat je tako mislil. Pa hajdi na piške, si je mislil m jih nabral lepo število. Lastnik je zadevo prijavi orožnikom, ki so uvedli preiskavo. 0 tem je zvedel tat in — čudo prečudno — drugo jutro prinesel vsa piščeta lepo nazaj lastniku. Ker je izključeno, da bi se 1a piščeta izgubila za tista dva dneva in ker je gotovo, da jim je »pri begu« kdo blagohotno pomagal, zato bodo orožniki v doglednem času najbrže ugotovil lega »pečemkoljuba«.
Smučarji žalujejo za snegom, upamo pa, da bo v kratkem zapadel nov, ker eo noči mrzle. Na jezeru se je naredil že precej lep led, ki so ga že začeli lomili in voziti v cerkniške ledenice. Tudi za drsanje je la led .pripraven.
Za kooec še eno lovsko — čisto resnično! — zgodbo. Lovci iz Begunj pri Cerknici so šli na lov. Bili so štirje. Kar bomo dobili, to bo padlo. Pa jih sreča lep srnjak, ki eo ga brez pomisleka pomerili in srečno ubili nesrečneža. Sneg je bil velik, noč gosta, zato ai ga niso upali nesti domov, ampak so ga obesili na smreko, da bi ga prišli podnevi iskat. — Drugi dan pridejo, iščejo, gledajo, lasje jim gredo po koncu, kaj bo, srnjaka ni, nekdo ga je »sumi«. Odšli ao 1д prjjnviii tatvino oblasti, ki bo že našla ta<u in ga poučila, naj drugič več ne jemlje srnjaka brez vednost; — lovccv. Ljudje si pa k tej zgodbi še marsikaj šepetajo, resnico bodo j>a kmalu ugotoviti — orožniki
jevu družim« v Kočevju. Ta nuun je s svojo pomočjo malo lujišala naše trpljenje. In tudi naš škulj je pomagal, kar je mogel. Vidite, čisto pruv pravijo, da šele v nesreči spoznaš, I kdo je tvoj prijatelj. Če bi vsak tisti kuj dal, ' ki so prišli večkrat k nam govoriti im agitiiruti | z.a svojo malho, bi biki kur prav prišlo. Pu jih ni bilo. Čeprav so dan za dnem vpili, da lx>do zmeraj delulii za nas.
Človek prenese vse. Če bi mi kdo pred par leti rekel, du bom moral celo leto srtrodnti ab povprečnem zaslužku j>etsto dinarjev na mesec, bi rekel takrat, dn grem raje v votlo. Letos pil je bilo tako im nobenemu ni niti na misel prišlo, du bi se končal. Кнко. ko pu moraš skrbeti za takole kopico. Kolikokrat je kdo rekel, du bo jKivezal vso svojo diružinio in jo odgnal na sodni jo in rekel: nu, tle jih hmute, pa redite, če morete. Kolikokrat me je bilo sram iti v mesto z raztrgano suknjo in hlačami. Mesta sem se izogjtbal, kar semi mogel, samo ob nedeljah sem jo mahnil k prvi maši, potem pa sjiet hitro domov.
Ves čas smo upali, da se bo kuj пглргете-milo. Vsaik da,n smo pričakovali, du bodo rekli, naj pridemo spet vsak dan na šiilht. Vsak dan sem prišel domov jezen in žalosten in me ona večkrat še ogovoriti ni smela. Zdaj delamo na teden |x-tkrat, včasih kakor vreme nažene. Dva dni počivamo.
Jaz delam nu rudniku že skoraj dvajset let, anipuk zdajle, ko gledam nazaj in na tole leto, ki je hvalabogu že pri kraju, moram reči, du nisem v vseh dvajsetih letih nu rudniku, pa tudi med vojno ne, prestal toliko gorja, kakor ravno to leto. Če bi sum trpel, ne hi nič rekel, anipuk kaj, ko je trpela ona in vseh šestero otrok.
Kaj nuni lx) prineslo novo leto, viprašu-jete. Spet se troštamo. Če bi nam pniineslo rodno delo. bi bil z njim zadovoljen. Saino to želim. da ne bi bilo treba drugi lx>žič preživeti spet ob |>od>pori trboveljske družbe. Du hi sumi • toliko zaslužil, da hi bili prazniki prijetni.«
Končal je. Nič mi h'lo v teh besedah zaslediti iskrico pravega upanja. Izgovoril jih je skoraj brezizrazno. Ženo, ki je jjaslušulu najinemu razgovoru, je globoko vzdihnilu kot: Bog duj, dn bi bilo tako.
Zmračilo se je že, ko sem stopil na piano. Krog in krog sc je vlegla mokra, dušeča megla. Iz hiš kolonij se je sikoz njo hliimtam zasvetila d robne lučka ...
Z našega severa
Marenberg, 29. decembra.
Medtem ko prihaja k nam »Slovenec« kot naš dober prijatelj in svetovalec v vedno večjem številu in smo ga bili za božič zelo veseli, ker je prinesel svojim bralcem marsikateri tihi užtek, naj jim še jiove, kaj se je za praznike pri nas zgodilo novega.
Na sveti večer, ko vsak zemljan željno in težko pričakuje kakega božičnega darilca, je doživel naš mlado oženjeni posestnik Valentin Korat menda največje veselje, ker je potrkala v isti noči na njegovo stanovanje dolgonoga štorklja ter mu poklonila za božično darUo kar dvojčka, dva fantka in potein urno odfrčala, ker ima vedno dosti počla. Zalibog se je menda eden od teh malih na svojem dolgem potovanju preveč preinrazil, da je na sveti dan vzei zopet slovo od tega sveta, ko je videl, da ni pravega miru na njem, in emo ga na Janže-vo slovesno pokopali, kakor se spodobi za malega angelčka.
Isti dan je bil tukaj poročen gospod Stanko Hrovat, učitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuju z gdč. Anico Pušnikovo. Bilo srečno!
Najboljšo zabavo za praznike smo imeli na Štefanovo, ko smo gledali igro »Domen«, katero je priredilo Kolo jugoslovanskih sesler v Marenbergu, da bi tudi naše revne šolarčke zadel svetel žarek veselja. Vloge so bile dobro razdeljene in igralci v šoli spretnega režiserja. Če bo ljudstvo večkrat videlo tako podučljive in ganljive igre, jjotem se bo menda sčasoma odvadilo, pri najlepših prizorih se čisto prostaško smejati, kakor se je to do sedaj rado dogajalo. Da, srčne omike ne prinese pes na repu, ampak jo je treba pridobiti s primernimi vzgojnimi sredstvi!
Vozovi morajo imeti napise!
Razglas.
Po čl. 16. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. 6. 1929, Ur. list št. 273-64, mora imeti vsako vozilo, kolikor ga ni reguliralo in označilo s številko upravno oblaslvo, na levi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti označeno lastnikovo ime in njegov natančen naslov. Velikost in obliko leh tablic predpišejo občinska oblastva. To registriranje vozil se mora izvršiti meseca januarja vsakega leta. Neregistrirana vozila se na javnih cestah ne smejo rabiti.
Policijska uprava v Ljubljani opozarja torej vse lastnike vozil v policijskem okolišu, da opremijo do 16. I. 1931 svoja vozila s predpisanimi tablicami in se v to svrho /.glase pri županstvih svoje občine, kjer se jim bodo vozila registrirala.
Lastniki vozil, ki se zalotijo jx> 15. 1. 1931 na javnih cestah brez predpisanih tablic, bodo kaznovani po čl. 36 cit. uredbe z globo od 60 do 1500 Din, oziroma zaporom orl 1 do 30 dni.
Uprava policije v Ljubljani, 24. 12. 1930.
Upravnik policije: Dr. Guilin, s. r.
Bogoskrunshi vlom v cerkev
Belgrad, 28 dec.
Belgrajski lopovi se zelo zanimajo za katoliške cerkve. Nedavno eo vlomili v tukajšnjo župno cerkev francoskih asumpcijonietov v Kotež Neimarju, kjer so pobrali ix tabernakl.a monštranco in svete posode; v noči od 27. na 28. t. m. pa so udrli v župno cerkev očetov frančiškanov na Novem dermu, katera je, kakor je znano zgrajena jk> načrtih našega Plečnika. Kakor sicer so ludi tu vzeli na piko tabernakelj, iz katerega so ukradli monštranco in sv. posode. Hoetje so stresli po tleh. Škoda znaša 8.600 Din. Tehnični oddelek belgrajske policije je izvršil danes v cerkvi natančen ogled. Po vsem se zdi, da so svetoekrunako delo izvršili beigrnjski profesionalni lopovi. Zal le, da jih je vselei tako težko dobili v roke Človeške pravicel
Ne več luksus, temveč potreba za vsakogar je danes
radijski aparat
ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate najboljše. Brezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati
»PHILIPPS« in »TELEFUNKEN«
s katerimi posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem je popoln.
Prav vsakdo si ga danes lahko nabavi. Napačno je Vaše mnenje, da stane mnogo denarja.
Takoj povprašajte v veletrgovini
Milana Sesslerja v Ljutomeru,
ki Vam nudi najboljše aparate za polovično ceno in brez poviška na obroke. Niti ure ne odlašajte, ' zahtevajte še danes ponudbe in predvajanje.
Novice z Jezice pri Ljubljani
Občinski odbor je sprejel proračun in proračun ubožnega sklada za leto 1931.
Za leto 1931 znaša občinski proračun Din 259.686.68, v katerem je vštet primanklaj ubožnega sklada v znesku Din 20.427.65. Proračunske postavke za leto 1931 so sledeče: Gospodarstvo 200 Din; uprava 18.400 Din; redarstvo 9.500 Din; javna dela 48.780 Din; zdravstvo 15.100 Din; drugi strošfki 7.600 Din; socijalno krbstvo 22.427.65 Din; šolstvo in prosv eta za obe šoli (na Ježici in pri ; sv. Petru) ter podpore društvom 104.374.03 Din; i kmetijstvo 21.300 Din; izredni izdatki 12.505 Din. Dohodki znašajo 19.500 Din. Primanjkljaj znaša ' 240.186.68 Din, kii se bo moral krrti s sledečimi davščinami; s 50 % doklado na vse neposredne davke, od 100 litrov vina po 150 Din, od 100 litrov vinskega mošta po 150 Din, od 100 litrov piva 25 Din, od hektolitrske stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka po 5 Din, od vsaike zaklane govedi in prašiča po 5 Din, od vsake zaklane drobnice po 2 Din, od 100 kg v občino uvoženega mesa po 12.50 Din.
Silvestrovanje Katoliškega prosvetnega društva. V sredo, 31. decembra 1930 ob 20. prhedi
grosvetno društvo v Društvenem domu na Ježiici ilvestrov večer. Izvajale se bodo šaljive, pevske točke, deiklamacije, govorance itd. Vsi prijatelji najuljudneje vabljeni.
Popisovanje vozil in živine. Do 31. decembra 1930 morajo vsi lastniki vozil in živine javiti, koliko imajo vozil in živine. Pri'ave sprejemajo ra Savlije in Kleče Lenče Leopold, za Ježico pri županstvu, za Malovas pri Škrlepu Jožefu, za Stožice pri DoJničarju Janlkotu, za Tomačevo pri Plevniku Ignaciju in za Jarše pri Dimniku Mihaelu.
Ljudsko delo (kuluk). Pri občini se sestavljajo seznamiki za ljudsko delo. Ko bodo gotovi, bodo razpoloženi 14 dni.
Na treh kraljev dan prirede gasilci v Sto-žicah po občnem zboru kinofilmsko prireditev: 1 Gasilski kongres v Ljubljani, razne vaie društev I in jako zanimive posnetke iz življenja gasilcev. i Ob.ni zbor in film sc bo izvajal popoldne pri načelniku Peršinu Francu v Stožicah. Hvale vreden napredek.
Prestava banovinske ceste v Klečah. Pretekli teden se je vršil komisijski ogled za prestavitev banovinske ceste, katera pelje iz Ježice v Vižmarje »kozi Kleče, Pot bi se prestavila za vasjo (na Ozarah) ler bi se ludi primerno zravnala. Komisija je že z vsemi prizadetimi posestniki, kateri bodo odstopili zemljišča za novo cesto, sklenila dogovor radi cene zemljišča in določitve mesta, kje nai bi šla nova cesta.
Ako otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim
Jemalt je zlato rmen prašek prirejen s 30°/,, ribjega olja in suhim sladnim ekstraktom
čegar redilnost je obče znana. Dobiva se v vseh lekarnab po ceni Din 42-— za veliko škatljo in Din 25'— za malo škatljo.
Novosti Ljudske kntižnice Prosv, zveze v Ljubljani
Roselaeb Haus: Spanische VVanderuiigeJi. (366 S). 2666u. — Lursen L: Murtlia und Maric. (445 S.) 2611 a 1. — Wust Hu.go: Das Ruben-liuas. (266 S.) 2481 u 5. — Asch Schnlon:: War-sclniu. Romun. (482 S.) 2546 u 5. — Scott Gu-briel: Knistofer mit dean Zvveig. Romam. (256 S.) 2662 al. — Lidin VI. G.: B rodovi proteze. Ruski porutni roman. (204 str.) 229 u — Galsworth> John: VVeltbriider. Roman. (410 S.) 2158 u 12. -Undest Sigrid: Fruu lljelde. Romam. (266 S.) 2191 u 4. — Buzin Rene: Iz vse svoje duše. Roman. (222 str.) 26 u 33. — Galsvvorthv John: Temni cvet. Roman. (»03 str.) 2708 u. -— Macdo-nuld Pli.: Die vveisse Kriihe. Roman. (249 S.) 2487 a 1. — Berndorff II. R.: Vohuni. (220 str.) 2709 a. — Sinclair Upton: Menjuči. (244 str.) 2271 u 2. — Vrečar ltujko: Savinjska dolina. (267 str.) 430 b. — Ozvvuld: l>uševna rast otroka im mladostnika. (133 str.) 2712a. — Draguš dr. B.: Poinoč novorojenčku Ln dojenčku. (132 str .J 4311). — Jaciuin Pierre: La question des mino-niites entre 1'ltalie et te Yougosluvie. (220 p.) 432b. — Scott W.: Ivumhoe. Roman (492 str.) 2714a. Ncstniepke Siigfried: Dos Tbeater kn Wundel der Zeiten. (555 S.) 267la. — Grey Zame: Da« Bnbe der Wildnis. Romun. (282 S.) I982u 15. — Grev Zame: Vollblut. Roman. (320 S.) t9S2a 16. — 1'enbe.r Eduu: Die Miidchen. Roman. (344 S.) 2672a. — Натгу Myriuni: Das kleine Miidchen von Jerusatem. (280 S.) 2673a.
—	Vaering Asirid: Ha rte Juhre. Roman. (272 S.) 267+u. — Ross CoJiin: Der u.nvollendete Kontinent (282 S.) 2675u. — T im merma nns F.: Die Delphiime. Fine Geschiichte. (265 S.) 240 la 3. — London Juck: Die Zvvungsjacke. (266 S.) 1341 u 22. — WoolJey C. Leoiiurd: Ur und dde Sinit-flut. (137 S.) 434 b. - Bartsch R. H.: Der Falke vom Mons Regins. (254 S.) 267(>a. — llervvig Franc: Sveti Boštjan iiz. predmestja. (79 strani.) 27l5u. Das neue Universum. 51. Jhg. (475 S.) 164 b 51. — Clmidel-Riviere: Briefvvechsel 1907
—	1914. (242 S.) 2677n. — Gimnarsson Gunnar: Schvvurze Schvvimgen. (304 S.) 2125 a 7. — Galsvvorthv John: Auf der Forsvte-Borse. (405 S.) 215S a 13. — Dovle A. Conan: Nupoleon Bonu-parte. Romun. (191 str.) 2716a. — Orel Anton: Oeconomiu perenuis. I Bd. Eigentum u. Arbeit. (44"> S.) 436bl.
Ljudska knjižnica Prosvetne zveze |x>-shije na Miklošičevi cesti št. 5 (v Akad. domu med hotelom IJnion in Vrujemmo posojilnico) in siicer vsak du.n razen тч1е1је in praznikov od 8—12 im od 2—7. Člun more postati vsakdo, du se le zadostno logitiunru.
Solarček si je zlomil n odo
Stična, 30. decembra.
Lepi, polni veselja in miru so veliki božični prazniki. Vsa narava dobi navadno za te svete dneve novo odejo. Tudi za letošnji božič se je pokrila narava s svežo odejo.
Pred šolo v odsotnosti razrednega učitelja so se otroci v mladostni razposajenosti igrali, pa je prišlo kmalu do nepričakovanega — Savo Zupane, sinček tukajšnjega komandirja je pa<lel čez skalo tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad členkom. Součenei so vzdignili joko.jočega dečka in ga prenesli v razred. Po šolskem pouku so ga otroci izročili očetu, ki ga je ponesel domov. Dr. Fedraai mu je nudil prvo jx>moč. — Da bi le kmalu okreval!
Za Božič in Novo leto
dobiš najlepše darilce, kupljeno pri tvrdki z železnino
STANKO FLORJANOM C LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35
Velika izbera kompletne aluminijaste emajlirane modre, rujave. sive itd. kuhinjske posode, garniturce za otroke itd.
Pri Dev. Mariji v Polju
Na oklicih sta zdravnik na Studencu g dr. Janez Šare ter učiteljica v Šmarju pri Jelšah gdč. Terezija P i r n a t, oba iz uglednih družin na Homcu pri Kamniku. Čestitamo!
Preselitev. Tukajšnji poštni urad se je te dni preselil v nove prostore občinskega doma.
Tiskarski Škrat rad zamenja imena, taiko je v božični številki pri inseratu zamenjal ime Maks v Kake. Pravilno: Maks Stagoj, krojač, katerega toplo priporočamo.
Božično igro »Bratec in sestrica« kaitero je vprizorilo Prosvetno društvo, ie prišlo gleda mnogo občinstva. Na Sv. Treh kraljev dan pa se vpri-zori zgodovinska igra iz Kristusovih časov »Ben Hur« ob navadni uri in vstopnini. Pridite pogledat!
Pretekli torek 23. t. m. je bilo mnogo naših delavcev presenečenih, ker je večerni vlak — takozvana rezerva, ki vozi do Zaloga — odpeljal 10 miinut pred določemim odhodom iz ljublj. kol. ier so morali potem peš ali z avtobusi domov, ter imeli s tem dvojine strrožke, ker večina leh ima tedenske delavske karte. Ni bilo sicer prvič, upamo in prosimo pa, da je bilo zadn-jičl
Siivestrova noč
»Ljubljanskega Zvona« v hotelu Bellevue
Bogat in zabaven spored.
•k Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu. sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to. da se želodec in Črevo večkrat temeljito izčisti z naravno >Franz-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Jose!« voda trpečemu ČloveStvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz-.losef< grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
(Kaj pravite?
Dodatno k VffScinii nedeljskemu članku Kulturni delavci- Vam porotam sledele: Dobil nem od .Umetniške propagande«• ponudbo ги nakup zbirke knjig po nizki ceni. Satu rad berem oh prostem času, pa ludi otroci zahtevajo tint dalje ved branja. \arotil sem zbirko tez 20 knjig, da si polagoma Mlanooim lepo domuio knjižnico.
Knjige so d osle. itrilel s trn citati prvo, drugo, tretjo. Potem sem nehal, kajti moje razočaranje je bilo veliko. Od 23 knjit) nem npruvil »tiri, vse druga .sem vrgel v pet, da mi ne zastrupijo otrok, vUmet-uiiku propuuandu* mi je uamret poslala nekaj, čc-*ar ie nhem videt'. Stvari sicer niso bilo (ako umetne, da bi presegale mojo pamet, ampak bile so tako plitvo svobodomiselne in obolve. da sem se — četudi preprost obrtnik — res tudii.
Kako je to mogotef Človek, naj ie bo karkoli, slovnico bi moral znali, preden gre pisal knjigo! Potem pa. po moji pameti bi morala stvar, ki se tiska, imeli malo vet vsebine in jedra! Po mojem bi bila nalogu resničnih kulturnih delavcev, da onemonotijo med seboj take izrastke. prav kakor to delamo mi obrtniki s Sušmarji, ki škodujejo obrtniku na dobrem glasu. Pn tudi zaloiba bi dobro sto. ila. ko bi nekaterim »kulturnim delavcem* z ostro kritiko malo zagrenila njihovo rokodelstvo brez patenta, da se tako izrazim. Ni nnmret še pisatelj in kulturni delavec vsak, ki zna pero ртиа-kati p tinto.	Obrtnik.
Neuralqila
Vas po domači kur1 s Pis!yanskimi dom čimi ob-kladki >>Gaina ue bo ve mučila! Dobi se v vsaki
lekarn1 in drorreriii. Skladišče: DROGERUA GREGOR I C, LJUBLJANA Prešernova ulica 5
Koledar
Sreda, 31. decembra: Silvester, papež; Mc-lunju. Dan je danes dol* B ur in 24 minut in se je od 1. t. m. do 31. t. in. skrčil zu 16 minut.
Osebne ve sls
— Odpust ii lanovinske službe. Ban dravske banovine je z rešitvijo od 28 decembra odpovedal službo g. dr. Antonu Milavcu, zadružnemu re- I ferentu pri banski upravi.
Novi ffrobovi
+ Anton Ferant. Včeraj. 30 decembra, je po dolgem trpljenju izdabnil v spi šni bolnišnici znani ljubljanski vr nar g. Anion Feran!. Ure lil si je lepo in moderno vrtnarijo nu Selu, a smrt mu je pre- | križala njegove nuč te. Bil je eden naipodjelne Jš;h in naibolj nadarjenih ljubljanskih vrtnarjev. Kakor človek je bil simpai čen in vsem drag. Zapušča številno družino, ki ji izrekamo svoje globoko sožalje. Blagemu pokojniku pa naj sveti večna luč! Pogreb bo na n^veja 1е'ч ob 4 popoldne.
Hh Janez Vilbar. Umrl je v Postojni g. Janez Villiar. železniški vpokofenec, s'ar 66 let. Pokojnik je b.l oče znaneia in uglednega ljubljanskega urar u g. Jak Vilharja. Pogreb bo danes ob 9 dopoldne v Postojni. Preostalim naše sožalje. Pokojnik naj počiva v miru!
+ Na Javorn'ku ie umrl g. Jožef Mcncinger, vp^kojetiec tovarne KID na Javorniku. Pogreb bo \\\ novega leta ob 3 popoldne. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
N, v m p.I
Mala hron'ha
Hranilnica dravske banovine. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša: Bivša obiaslna denarna zavoda, imenovana »Kranjska hranilnica« v Ljubljani in »Oblas'na hranilnica mariborske oblasti« v Mariboru, slednja s podružnico v Celju, za kalera zavoda jamči dravska banovina z vso svoj imovino in davčno močjo, se imenujeta odslej: Hranilnica dravske banovine, Ljubljana« ln »Hranilnica dravske banovine, Maribor«, odnosno »Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje«.
ic Sniuški tečaj nn Bh kali v Novii vasi (pri Rakeku), ki ga vodi g R. Bud i ura se nadaljuje od 31. t. m. čez Novo leto. Sne/ne razmere so za tečnj zopet prav ugodne. Nn stari sneženi trdi podlagi je zapalo do včeraj zjutraj tO cm pršiča in še sneži naprej. Kurljivah sob s čednimi posteljami dovolj na razpolago. Najugodnejši dohod v Novo vas je z direktnim Pečniikarjevrm avtobusom, ki odhaja iz Ljubljane od Češnovarja pri Dolenjskem mostu ob delavnikih ob 12.15 (prihod v Novo vas ob 15), ob praznikih in nedeljah pn ob 8 zjutraj (priitod ob 12). — Druga najboljša zveza je preko Rakeka z jutranjim vlakom im odtod z avtobusom na Bloško polico ter 4 km peš (na smučka lil v Novo vas.
■Ar Slovenska Šolska Matica podaljšuje sub-skripcijo na dr. Gogalovo knjigo »Pedagoške vrednote mladinskega gibanja« do J. februarja 1931. Ker se je priglasilo doslej samo 540 subskribentov, a jih je za izdajo knjige potrebnih najmanj 1000, je Šolska Matica primorana, da še enkrat apelira na našo inteligenco, ki naj ji omogoči, da delo čim-preje izide Prijave je poslali nu dosedanji naslov: Slovenska Šolska Matica v Ljubljani, Komenskega ulica 19.
•tc Izžrebane obvezniee dolenjskih železnic. Dne 29. t. m. so bile izžrebane sledeče obveznice prieriletnega posojila delniške družbo »Do-leniske železnice«: 817, 401. 1334, 113, 149, 201, 297, 1175. 915. 1244. 54. 1332. 540 in 35.
*	Vreme v državi. V Ljubljani je kazal barometer 756.3 mm, termometer 0.6 do 3.2° C, severni veter in oblačno. Ponoči je snežilo in je padlo U l mm novega snega. Snežilo je tudi v Mariboru. kjer pa je padlo le 1 mm, barometer je kazal 756.9 nun, termometer 0.0 do 3.2" C, mirno oblačno. V Zagrebu je kazal barometer 756.9 mm, termometer 1 do 2" C, severovzhoden veter, oblačno, t mm dežja. V Belgradu je kazal barometer 757.3 mm, lemomeler 4 do 3" C, južnojužnovzhoden veter, oblačno. V Sarajevu ie kazal baromeer 754 3 mm, termometer 0.3 do 3UC, vzhoden veter, oblačno. V Skoplju je kazal barometer 762 mm, termometer 1 do 7° C, vzhoden veter, oblačno. V Splitu je kazal baromeler 750.3 mm, termometer 8 do 11" C, južno-vzhoden veter, 8 mm dežja.
*	Službene Novine šl. 299 od 20. dec. prinašajo Uredbo o tarifah in nagradah javnih belež-nikov (no'arjev).	. ......
•k Organizacija diplomiranih tehnikov vljudno vabi vse absolvente višjih oddelkov Tehn. sred šole v Ljubljani na širši sestanek, kateri se vrši 8. januarja 1931 ob 2 v »zeleni dvorank hotela Union. Program sestanka je eminenlne važnosti za vsakega diplomiranega tehnika in tudi za one, ki so si že pridobili samostojnost. — Odbor.
*	Smuška kofa na Zelenici Je od božiča dalje siaino oekrbovuua. Morebitne informacije glede koče daje g. Jocij, kroj. mojster v Tržiču.
-k Društveni otlri! Ali sto žo pri vas vprizo-rili Vodopivževega -Kovačevega študenta«, ki jo poln najzabrfvnejše in vesele viebineV Selite po njem in se ga naučite do prihodnje prilke. Izvajali ga boste »'bi iu obiskovalcem vašega odra v splošno in prisrčno zabavo, z največjim uspehom. Kjer nimaie na razpolago klavirja, vam istega nadomesti jahko harmonij. — »Kovačev študent vel j* 32 Din iu se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
* Povišanje produkcije v Fordovi tovarni avijonov. Iz Detrolta nam poročajo, da je ta-mošnja Fordovu tovarno avijonov podaljšala delovni čas na 24 ur dnevno. Dela se dan in neč, da so pravočasno izvrše vsa naročila, ki so dospela v zadnjem času. To so sinatru za posledico nenadnega uspeha, ki ga je dosegel veliki Fordov uvijou, ki je pos'avil nov rekord v brzini, ker kakor je znano, jo uspelo šet'u-pitotu Ford-Motor Сошрапу g. Leruy Manningu, da je 29. septembra dosegel z mcv'orntm avijonom, obteženim /. 2000 kg, bralno 264 km na uro. Ta u vi j on ima vse predpogoje za dosego te brzine. Gotovo uporabljajo to posebno opremo za svoie avijone vse ameriške zračne proge, na katerih so zastopani ti motorni avijoni. S padalj-
šanjom delovnega časa je združena tudi nabava novih strojev.
•k Zobni kuiuen, sovražnik zob. Poleg gnitja zob je zobni kamen, usedlina apnenca iz slino — podobna kotlovcu —, največji sovražnik zobovja. Skorja zobnega kamnu zlasti na robovih zobnega mesa neprenehoma draži zobno meso, kar povečujo šo gnitje oetaukov jedi v režah med zobuvi iu raz-pokllnah zobnega kamnu. Posledica je neprijeten duh iu vnetje zobneaa mesa. Vnetje potiska meso nazaj, na kar so tvori nov zobni kamen, ki odriva čeljus'uo kost krog zoba, dokler se zob ne omaje in slednjič Izpade (AIveolarpyorrlwe). Množina zobnega kamna je pri vsakem različna, vendar v prvi vrsti zavisna od redne in smotrne nege zob in uet. Kilo nnjpreizkušenejšlh sredstev je po predpisu prof. dr. IIlina sestavljena Pebeco zobna pasta.
•k Deniist Palovoc. Kongresni trg 14, ne or-dinira' od 27. decembra 1930 do 7. januarja 1981.
* V-deti preselitve trgovine prodajam bla-go z znatnim popustom: A. Fuchs, trgovina i urami, zlatnino in srebrnino.
ic Darujte Podpornemu društvu slepili, Ljubljana, Pod Trančo 2.
Ljubljana
Uspeh božfčnega nabiranja za reveže
Ko je mestna občina lani postavila božično drevesce pred Prešernom in pobirala prostovoljne prispevke za revne otroke, je bil uspeli zelo dober. Nabrala je približno 16.d)0 Din. Letos je mestna občinu postavila božično drevesce še pred limono i in je pričakovula, du bo uspeh letos še boljši. Na-S| sprotno pa je ničelna občina nabrala letos še manj, j kakor lani in sicer 11.594 Din. Bankovca jio 1000 Din ni bilo letos nobenega v nabiralnikih, dočim sla bila 'mi dva. Bilo pa je pet bankovcev po 100 Din in 505 po 10 Din, ostalo pa je bil drobiž. Največ so darovalci vrgli un sveti vei"er pred Emono. Da je b'l uspeh letos slabši, kakor luni, je ua brže vzrok v tem, da imajo ljudje letos še mani denarja, kakor so ga imeli lani, drug vzrok je najbrže tudi v tem, da Je bila letošnja propaganda za to akcijo prav šibka. Vse drugačen bi bil uspeh, če bi se na primer žrtvovale kakšne dame in bi recimo pri drevescih vabile občinstvo k darovanju. Naj se te napake za prihodnji božič popravijo, sa Ljubi an-čani nimajo zaprtih src, samo prositi jih je treba, pa da„o za dobre nam ene.
Ka bo danes?
Stolnica: Pridiga prevzv. knezoškola ob И7.
Drama* GOSPA MINISTRICA. Ljudska prelistava po znižanih cenah. Izven.
Opera: ob 4 pop. GROFICA MARICA. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah.
šišenska Prosveta: Ob 8 zvečer v salonu pri Keršiču »Silvestrov večer«:.
Union: Silvestrovanje Ljubljane.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Du-
najeka cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 1. *
© Pridiga previvišenega kneza in škola v stolnici na Silvestrov večer. Kakor vsako leto ob zaključku starega leta, bo imel tudi drevi prevzvi-Seni knez in škof g. dr. Rožman v stolni cerkvi pridigo, v kateri se bo spominjal dogodkov preteklega leta. Pridiga se začne ob pol 7 in vabimo vernike, da se je udeležijo.
O Nova božična igra na odru Rokodelskega tloina. Igralci Rokodelskega doma bodo igrali na novega leia dan novo božično igro »Luč never-nikovv. igra nam krasno slika večno lepe božične doeodke. igra bo tudi dobro učinkovala po primernih koe.uiiiih. Pr'čelek igre je julri zvečer ob 7. Predprodaja vsiopnic je pa danes zvečer in julri dopoldne v Rokodelskem domu.
© Matineja pevskega zbora UJU, ki je bila napovedana za nedeljo 4. januarja, se zaradi podaljšanih božičnih počitnic preloži na poznejši čas. Točen datum in program objavimo v dnevnih časopisih. — Odbor UPZ.
© Vrtnar Anton ferant je umrl 30. dec. 1930 zjutraj v deželni bolnišnici. Pogreb bo 1. jauuar.a ob 3 popoldne iz dež. bolnišnice. — Zadruga vrtnarjev.
G Podjetja, velike, obrti, hranilnice, banke, zasebni uradi itd., ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbenski davek skupno, dobijo tiskovine za priglae obvezancev za ljudsko delo (kuluk) na mestnem magistratu, soba it. 21. ker nekatera pod-jeija pošiljajo pomanjkljivo izpolnjene izkaze delovnih obvezancev. Seznam obvezancev mora obsegati: Ime, priimek, poklic, stanovanje, rojstni dan. mesec in leto obvezanca, koliko plačuje letno usluž-benskega davka in ali bo izpolnjeval obveznost za javna deta osebno ali po namestniku, ali pa bo raje plačal odkupnino.
0 Profesorski zbor tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra 1. jc poklonil ob priliki smrti prof. ing. lgn. Mnj(icl-a 1000 l>:ni mesto venca na krsto umrlega kolega ruskim beguncem.
0 Vse prijatelje originalne narodne glasbe opozarjamo na koncert dudaškega tria, ki bo kon-certiraj v nedeljo, dne 4. januarja 1981 v Kazin-ski dvorani. Na eporedu so češkoslovaške in ju-»oslovenske narodne pesmi deloma s spreniljevanjem dud m 2 violin, deloma s spremljevanjem dud in 1 violine. Muudrov kvartet je znau po celi Evropi in je pač edinstven v tej sestavi. Glas— dude—violina. Cene so nizke. Predprodaja v Matični knjigami. Koncert sam izredno zanimiv.
O Opozarjamo, da se v Matični knjigarni že dobe vstopnice za koncert pevskega zbora slovenskega učileljstva. Program vokalnega koncerta je izredno bogat ter prinaša nekaj zborov, ki se prvič javno izvajajo v Lubljani. Del programnih točk pa je starejše literature.
© .šola Glasbene Matice v Ljubljani. Božične počitnice na šoli Glasbene Matice trajajo do uštev-šega 6. januarja. V sredo, dne 7 januar a se začne zopet redni pouk v vseli oddelkih in predmetih. Ravnateljstvo opozarja tako starše kakor tudi gojence uii zopetni začetek pouku, ter prosi, da učenci točno in redno zahajajo v šolo.
0 Zahvala. Ob priliki izgube našega očeta in soproga inž. Ignatija M a j d e 1 a se v globoki žii-losti zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izkazano sožalje in vsem, ki so pokoj/lika spremili na njegovi poslednji poti. Svojo zahvalo dolgujemo gospodu rektorju univerze dr. A. Šerku, gospodu dekanu tehnične lakultete prof dr. K. Hiuterlech-iierju in profesorskemu zboru ljubljanske univerze, ki se je korporativno udeležil pokojnikovega sprevoda. Dalje smo dolžni hvalo Komandi mesta LJubljane za vojaško spremstvo kakor tudi vsem gg. oficirjem. Zahvaljujemo se dalje Akademskemu pevskemu zboru za pretresujoče žaloetinke in vsem pokojnikovim dijnkom, ki so ga v velikem številu spremili nn zadnji poti. Posebno smo hvuleZni gosp. upravniku in vsemu osebju splošne bolnišnice, ki so s požrtvovalnostjo olujšali pokojniku zadnje ure njegovega življenja. Vsem še enkrat
najprisrčnejša zalivala. — Žalujoča soproga in
otroci.
© Maša zudušnira za prerano umrlim univ. prof. inS. Ignatij Majdelom se bo brala v petek, dne 2. januarja 1931 ob 15 v pravoslavni Kapeli.
0 Tatvina listnice. Pekovski pomočnik Ivan Dobovičnik, stanujoč v Florjanski uliti št. 17 je prijavil, da se je te dni nekdo splazil v n.igovo sobo in izmaknil listnico, v kateri jo bilo 340 Din denarja in nekaj dokumentov, tako, da Irpi D«> bovičnik 400 Din škode. Dobovičnik ne more nikogar osumiti tatvine.
0 Rop? Včeraj je policija ves dan zasliševala uekega mladega fanta, osumljenega ropa. Ta fant je ba.e te dni nekemu dekletu ua Krekovem trgu iztrgal 40 Diu in pobegnil, dekle pa ga jc ovadilo policiji. Faut pa trdi, da mu je dekle samo dalo denar. Čeprav gre le za majhen znesek, eo za rop določene hude kazni in prede fanlu precej trda.
O Nesreča vajenca. V Strojnih tovarnah in livarnah se stuluo in skoraj dnevno dogajajo razne večje ali manjše nesreče, da postaja javnost na lo upravičeno že pozorna. 18 letni ključavničarski vajenec Franc Zupančič je delal včeraj dopoldne pri jermenu, ki gu je zgrabil za roko in mu zmečkal prste. Zupančič je bil prepeljan v bolnišnico.
Celje
ij Družino Kolterer je zadel hud udarec.
V	bolnišnici ji je umrl njen edinček Mllanček. Pogreb bo na novega leia dan popoldne. Naše sožalje!
-0 Celjski družabni klub priredi Silvestrov večer v veliki dvorani palače Ljudske posojilnice. Program: glasbene lečke, petje, šaljiva igra anode-janka, kupleti, šaljiva po^la, slavnoeni govor in pol nočna slika. Začetek ob pol 9. Igra prvovrstna godba Jazz-band.
^ Podružnica Sadi. iu vrtn. društva т Galiciji je imela 28. t. m. zelo dobro obiskan občni zbor. G. višji sadj. nadzornik Goričan je predaval o sadnem izboru, dolčenem za celjski okraj. Zborovale! so se ludi soglasno ln odločno izjavili proti ukinitvi splošno priljubljenega društvenega glasila >8adjar in vrtnatv.
c Prva velika zabavna prireditev v novih prostorih Ljudskega doma (palače Ljudske posojilnice) bo silvestrovanje, ki ga priredi drevi ob pol 9 Celjski družabni klub. Že pri dosedanjih prosvetnih prireditvah v leh prostorih se je občinstvo prepričalo, da so ti prostori vsled svojevrstnega sloga, svojevrs-ne razsvetljave in dobre kurjave prav posebno prijetni in da jih glede domačnoeti ne dosega nobend rug podobni celjski prostor. Zato je tudi pričakovali, da bo dreti napolnilo dvorano vse, kar hoče ob prijetnem programu pričakati vstajenja novega leta. Za prijeten program je pa preskrbljeno v izobilju. Pevske točite, burka »Damokljev meč.', šaljivi prizori, godba itd., o polnoči pa novoletna slika s slavnostnim govorom. Vse pa. bomo lahko podprli z bogastvom raznih šotorov. Celjski družabni klub je zlasti zadnje teto pokazal, da je zmožen postati torišče družabnosti za vsakogar, ki išče v njej solidnih ciljev. Ta dokaz bo znova brez dvoma doprinesel tudi drevi.
& Koncert zbora »Wiener Stingerknaben«. Začetkom januarja pride v naše kraje koncertirat sloviti dunajski dečji zbor AViener Siingerknaben«.
V	Celju priredi dva koncerta, cerkveni koncert v ponedeljek 12. januarja ob sedmih zvečer v Marijini cerkvi ter koncert svetnih pesmi v torek dne 13. januarja ob osmih zvečer. Pri lem poslednjem koncertu uprizorijo ludi ljubko opero »Vaški brivec« in peli med drugimi zborovskimi stvarmi ludi finale II. dejanja iz Mozartove opere Čarobna piščak. — Vstopnice za te prireditve se dobijo od ponedeljka 5. januarja dalje v knjigarni ge. Flore Lager-Necker-tnaiin v Prešernovi ulici.
& Krajevni odbor Zdruijonia vojnih invalidov v Celju bo imel v torek dne 6. januarja 1931 ob 9 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbor. Svoje člane vabi združenje k obilni udeležbi.
& 100% i dodatkom vojni invalid Matevž Cafuta iz Gaberja pri Celju 7«8, je izgubil obe nogi v naSI vojski na Koroškem, u že od oklobra 1929 ni prejel nobene invalidnine. Takrat je bil kaznovan z malenkostno kaznijo 5 dni zapora, vsled česar so mu invalidnino odvzeli. Kljub temu, da je ta kazen že izbrisana, mu še vedno osporujejo invalidnino. Cafuta Ima ženo z dvema malima otrokoma, je brez vsakega premoženja in živi v velikanski bedi. Ker ne sme prosjačiti, se s lem obračamo na usmiljena s-rca s prošnjo, da inu olajšajo življenje do časa, ko bode spet prejemal invalidnino.
& Ne ure ne dnevu ne veš. Dne 28. decembra je umrl v Gaberju 13 pn Celju 58 letni Josip Lenart, vojni Invalid. — V celjski javni bolnišnici je izdihnila dne 29. decembra tri in fwlletna Angelu Cvek, hči rudarja iz Marija Gradca pri Laškem. N. p. v m.!
& Zahvala trboveljske mladine. Mladinski zbor iz Trbovelj nam je poslaJ sledeče pismo: Trboveljski mladinski zbor je ob priliki svojega crosto-vanja dne 28. decembra v Celju našel proti pričakovanju toliko naklonjenosti in prijateljstva, da čuti dolžnost se javno zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je njegova prireditev kljub neugodnemu času tako lepo uspela. Posebno se zahvaljujemo Ljudski posojilnici v Celju, ki je dnla brezplačno na razpolago prireditveno prostore, Kat. prosvetnemu drušlvu v Celju, ki je poskrbelo za reklamo in predpriprav, podjetju Rode & Marlinčič, ki nam je poslalo sladke pozdrave, gg. ministru dr. Korošcu ler odvetniku dr. Rakunu za lepe darove. h koncu pa vsem številnim poselnikom naše prireditve. — Mladinski zbor Trbovlje.
Karoiajte .Slovenca* I
Maribor
□	Hotel Orel. Na Silvestrov večer v vseh restavracijskih prostorih tfodba. Nastopi tudi del gledališkega pevskega zbora. Terana kava na celo noč odprta, doslop z dvigalom, taborna ku-hinia, izvrstna ljutomerska vina domačega pridelka kakor tudi bizeUan, dalmatinec in proseko.
□	Razmah mestnega avtobusnega prometa. Poročali smo že o preds.o.eti otvoritvi uveh novih prog mariborskega mestnega avlobus. podjetja in sicer: Maribor—Sv. Martin pri Vurbe gu ter Maribor—Račje—Pturj. Sedaj vozijo me tni avtobusi že skoraj v vse smeri mariborskega okoliša. Prav pomemben dan pa je bil za mestno avtobusno podjetje v po-ntdclek ob priliki pp-tzkusne vožnje novega avtobusa tipa Austroliat: je fco prvo avtobusno vozilo, ki |e domač izdelek; kakor je bilo spozaati, se ta n.ovi avtobus v svoji opremi prav nič ne razlikuje od duna skih izdelkov omenjenega tipa in |e celo parketi an. Va.ni za nadal.oji razvoj mes nega av:obu*snega prometa pa so bili govori, ki so jih imeli nek teri od udeležencev p-oizikusne vožn.e ob pri.iki po-»tanika v Jarenimi. Občinski svttniik Tavčar je naglašal, da sta se doslej izkazali pri mestnem avtobusnem »rometu prav fioseijrto dve znamki in sicer »Austroliat« in »Saurer« ter da gredo iz razloga racionalizacije prizadevali a mestne občine za tem, da se avtolusna vozila drugih znamk po odslužeoju nadomestijo z avtobusi obeh navedenih tipov, kar bo imelo radii zmaaj^aaih re-paratur ter potrebnosti zaloge rezervnih delov samo dveh avtobusnih znamk za posledico znatno zboljšanje bilance mestnega avtobusnega podjetja; v istem stnsilu so potem še govorili občinski svetnik G r č a r, časnikar R. R e h a r , ravnatelj mestnega avtobusnega pod.etja ing. D« Tomšič, podravnatelj F. Neralič ler I. Miši j e n o v i ć. Z izdelavo novih avtobusnih vozil fv lastni režiji pa se odpirajo mestnemu avtobusnemu pod etju možnosti nedoglednega razvoja, ker bo dana možnost izvrševanja repa-raturnih del ter izdelovan,a n »vih avtobusov v mestni avtobusni delavnici tudi za druga avtobusna pod etja v Maritoru m okolišu.
□	Mariborsko gledališče pr pravlja Wede-kindovo dramo »Zemeljski duh« v J. Kovičevi režiji, nadal e za pustni čas vetezabavno burko »Odgodena noč«; v ope'eti pa se pripravlja Le-barjeva opereta »Ciganska bubezen«.
□	Stolni župni urad ima telef. Stev. 2929.
□	JKAD Panonija je svoi oa soboto dne 3. januarja določeni tradicionalni zabavni večer radi tehničnih zaprek preloži a.
□	Novi mestni poveljnik general Dragomir Pavlovič je včeraj prispel v Maribor ter prevzel posle mestnega poveljnika ter komandanta pehote dravske divizijske oblasti.
□	Na pohorskih vihovih je včeraij zapadlo ponekod snega do viiinc enega metra; mariborski smučarju zatrjuje o, da bo letos sijajna sezona kakor pred dvema letoma.
□	Zadnjo minuto starega leta pričakajte drevi v dvorani Prosvetne zveze, kjer te vrši silvestrovanj slov en. pevskega društva »Maribor«.
□	Smrtna kosa. V starosti 74 let je umrla zasebnica Neža Iskrac, Mlinska ulica 39; pogreb blage pokojnice bo danes ob 15 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
□	V prid vdovam in sirotam imajo dne 24. Januarja mariborski policistu nameščenci svojo tradicionalno vsakoletno prireditev in sicer v vseh prostorih unions.kc dvoran« pod pokroviteljstvom predstojnika mestne policije upravnika Vekoslava Kcrševana. Ostala druStva se naprošajo, da isti dan ne prireja;o svojih zabav.
□	Poceni meso. Danes od osme ure naprej se bo na stojnici za sporečno meso pri mestni klavnici prodalo 300 kg jjoveiega mesa 1 kg po 10 Din; prodaia samo na konsumente po 2 kg.
□	Planinci zborujejo. Redni občni zbor mariborske podružnice Slovenskega planin, društva bo dne 13. januarja 1931 o-b 19.30 v restavraciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Planinci in planinke!
□	Važno za delodajalce. Mariborska davčna uprava razglaša: Privatni služboiajalci se opozarjajo, da 90 od 1. januarja 1931 naprej dolžni pobirati tudi davek za samce in da se ta davek plačuje samo v gotovini in ne z davčnimi mnrki-cami ler veljajo za istega v ostalem p red pij o uslužbenskem davku. Vsi oni službodaialci, ki plačujejo uslužbenski davek v markicah, naj predložijo svoje davčne knjižice za uslužbenski davek najpozneje do 31. januara 1931 pri tukajšnji davčni upravi soba št. 10 v preg'ed. Nasprotno pa se morajo vsi oni delodajalci, ki niso zavezani pobirati davka v znamkah in ima o povprečno preko 20 nastavljencev, pri aviti do 25. januarja 1931 tukajšnji davčni upravi, da se vpišejo v knjigo delodajalcev, ki izrofajo uslužbenski davek v denarju. Če lega ne storijo v gornjem roku, se jim predpiše najvišja kazen po čl. 138 navedenega zakona.
□	Pri podiranju dreves se je ponesrečil 37 letni poljski dninar Janez Ga; šele iz Stoparrev; težko deblo mu je padlo preko desne noge ter mu jo dobesedno zmrcvari'o. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
□	Nezgoda pri sankanju. Šestletni učenec Matija Pondelak se je v Spodn em Radvanu sankal; pri tem je padel s sank ter sa zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v splošno -bolnišnico.
□	Opozarjamo nn veliko zalogo manufnktur-nega modnega blaga in posteljnih odej po solidnih cenah. Kiihar & liro vat, Maribor, Aleksandrova 9.
Litija
Osebna vest. Na zadnji seji obč. odbora j« bil imenovan za obč. pis. uradnika g. Franc Z a -p u š e k.
V domovinsko zvezo je bila sprejeta druJina predilniškega mojstra Viljema Rancingerja m ктој. mojstra Karla U r b a s a.
Polnočnic se je udeležilo v Smartnem in v Litiji ogromno število vernikov. Cerkvi sta bili nabito polni. V Smarlnem je pevski zbor pel ležko Perossijevo mašo, ki jo je našludiral in dirigiral g. kaplan Vinko Lovšin.
Braslovče
Pevsko društvo bo priredilo Govetarjeve »Legijonarje« na Novo leto popoldne ob 3. Podporne člane in prijatelje društva prosimo, da kupijo vstopnice že v predprodaii.
Šmartno pri Velenju
Na občnem zboru »Sadjarskega In vrtnarskega društva« v Smarlnem pri Velenju dne 21. decembra 1930 so se po izvolitvi starega odbora člani izjavili proli ukinitvi »Sad arja in vrtnarja«.
Na Šteianovo sla bila v $mart;a*ki cerkvi poročena g. Vinko Bar, trgovec v Cerkljah pri Kranju in gdč. Perdih iz Veleaia. Obilo sreče.
Naše gospodarske potrebe in zahteve
Plenarna seja Zbornice za TOI - Znižanje zborničnega proračuna in dohlade
Ljubljana, 30. dec.
Danes dopoldne se je vršila zadnja letošnja plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Seja je pokazala, kako živo se zanimajo poklicani zastopniki našega gospodarstva za vse aktualne zadeve in se pripravljajo, da čim prej najdejo izhod iz težke gospodarske krize, ki je prišla v naše kraje.
Predsednik Zbornice Ivan Jelačin ml. je uvodoma pozdravil zastopnika banovine dr. Rateja. Nato je podal interpelacijo zbornični podpredsednik Ivan Ogrin: Protestiral je proti govoricam, da je obrtni odsek izvoljen nepravilno, kar je bilo slišati na raznih obrtniških zborovanjih. Poudarjati pa je treba, da so bile volitve potrjene od trgovinskega ministrstva kot pristojne oblasti. Zato vpraša predsednika, kaj misli ukreniti proti temu, ker so s tem prizadeti člani obrtnega odseka. Nato mu je odgovoril predsednik Ivan Jelačin, da je tudi slišal te govorice, pa jih je smatral za polemiko iz minulih časov. Ce bi bilo mogoče kje zagrabiti, bi bil zadevo gotovo že zagrabil. Sicer pa bo odgovoril na interpelacijo na prihodnji seji.
Predsedsi»eno poročilo
Sledilo je obširno predsedstveno poročilo, ki se bavi podrobno z vsemi akcijami Zbornice na najrazličnejših poljih.
Nato je predlagal udanostno brzojavko Nj. V. kralju, nadalje sta bila poslana brzojavna pozdrava predsedniku vlade generalu Petru Zi\KO-viču in ministru trgovine in industrije Juriju De-metroviču. Predsednik je takoj po imenovanju dr. Marušiča za bana, obiskal novega bana, ki mu je zagotovil, da bo z Zbornico sodeloval in jo podpiral v stvarnih prizadevanjih. Predlagal je, naj tnu Zbornica pošlje pozdrav. Brzojavko Nj. V. kralju je Zbornica stoje poslušala. Poročal je da so bdi v davčni reklamaciiski odbor v Ljubljani imenovani od Zbornice gg. Rojina Anton in Verlic, v davčni reklamacijski odbor v Mariboru pa Novak in Bureš. Banska uprava je tudi Zbornici sporočila, da je potrdila njen računski zakluček za 1929.
V debati o predsedstveneut poročilu je zb. svetnik povdarjal, da je potrebna železniška zveza Rogaška Slatina—Brežice—Novo mesto, zb. svetnik Kreči pa je pohvalil poročilo, ki se tako izčrpno peča z krizo naše industrije, saj ta kriza globoko poseza tudi v gospodarsko življenje vseh drugih ustanov.
Zbornični proračun -znižanje dohlade
O zborničnem proračunu za prihodnje leto je poročal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, držeč se pri tem soglasnega sklepa seje finančnega odbora z dne 15. decembra 1930. Pri vseh razpravah je bilo dosledno zastopano stališče, da je izvesti načelo varčnosti po najboljši možnosti ter omejiti izdatke na najpotrebnejšo mero. Merodajen je neugoden gospodarski položaj. Oslabelo gospodarstvo težko prenaša javna bremena, ki so trajno velika. Zbornica mora drugim upravam z dobrim vzgledom pokazati potrebo štedenja z javnim denarjem. Skupna potrebščina za leto 1931 znaša 3,930.000 proti skupni potrebščini leta 1930 v znesku 4,961.000. Znižba znaša dobro petino ,preko 1 milijon dinarjev. Za leto 1930 je bilo poskrbeti za pokritje 5,585.000, za leto 1931 pa 4,299.000. Pri lastnem pokritju brez zbornične doklade v znesku 1,072.000 je pokriti primanjkljaj v znesku 2,858.000. V pokritje se predlaga pobiranje samo 10%ne doklade, ki se je tako ponovno znižala od lanskoletnih 13%. Ob I0%ni dokladi je pričakovati dohodkov 3,226.000 tako, da ostane blagajniška rezerva v znesku 386.000. Doklado je enakomerno pobirati od osnovne pridobnine in družbenega davka ter znaša ta davčna podlaga okroglo 32,260.000 Din. Za trgovske in obrtne nadaljevalne Sole je določen znesek 200.000, za trgovske namene 100.000, za tujski promet 10.000 Din, za pospeševanje obrta 250.000, za industrijo in njene namene 100.000, za srednjo tehniško šolo 11.000 Din, za trgovska učilišča 20.000 Din, za ustanove onemoglim obrtnikom 10.000 Din.
Končno je predlagal, da se sprejme proračun v predlagani višini, nadalje prejme predlagano doklado, nadalje pa, da se Zbornica ne bo poslužila pooblastila v zakonu o pobiranju zborničnih doklad dovoljenega diferenciranja. V debati o proračunu je izjavil zb. svetnik, da je treba ravno sedaj, ko stojimo pred uveljavljenjem novega obrtnega zakona, povdariti s stališča obrtništva, da so obrtniki za skupne Zbornice. Pričujoči proračun, daje obrtništvu dovolj znatne zneske na razpolago, kar kaže da industrija in trgovina cenita pomen pospeševa-nja obrtništva. Nadalje je seveda predlagal, da se ustavi izdajanje strokovnega lista, in temu listu namenjen denar podeli »Obrtnemu vestniku* in •Gostilničarju«. Glede trditev podpredsednika Ivana Ogrina trdi vedno, da je večina obrtniškega zastopstva bila izvoljena na politični podlagi, saj je izjavila, da zastopa obrtnike volivce SLS. Očita tudi, da se ne postopa v duhu 6. jan. Zbornični predsednik je odgovoril Rebeku, da razpolagajo odsek in zavod z upravo in oni odločajo in upoštevajo predloge. Dosežena je bila v odsekih in v finančnem odboru popolna soglasnost in priporoča sprejetje predloga o proračunu, nakar je bil proračun en bloc sprejet.
Davčna vprašanja
Poročilo o aktuelnih davčnih vprašanjih je podal zbornični konzulat Žagar. V svojem poročilu je uvodoma omenjal težave, ki so nastale pri odplačevanju letošnjih davkov vsled tega, da so se samoupravne doklade letos prvič jjobirale po novem davčnem zakonu. V nadaljnjem poročilu je navajal zbornične akcije glede pridobnine, glede družbenega davka, glede sestave reklatnacijskih odborov, o zbiranju podatkov za skupni davek na poslovni promet in o drugih davčnih akcijah. Obširnejše je razpravljal o uporabi ljudskega dela za gradnjo novih in vzdrževanje že obstoječih samoupravnih cest, pojasnil, da se je zbornica izrekla za fakultativen kuluk, to je, da se prepusti prostemu pre-vdarku samouprav, da pokrivajo cestne stroške bodisi z rednimi sredstvi, bodisi z uporabo ljudskega dela. Ugotovil je. da je uradna anketa pri oblastni samoupravi v Ljubljani v decembru leta 1929 ob navzočnosti zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti, dalje zastopnika oblastne tehnične uprave v Ljubljani in zastopnika mariborske oblasti soglasno zaključila, da za področje bivše ljubljanske in mariborske oblasti ni pogojev za izvedbo ljudskega dela in sicer iz narodno-gospo-darskih, cestno upravnih in državnih interesov. V
svojem nadaljnjem poročilu se je pečal z vprašanjem samoupravnih financ in obremenitvami, katere povzročajo gospodarstvu. Država bo morala samoupravne finance postaviti na drugo podstavo in jih urediti po vzgledu drugih držav tako, da bo gotove državne donose po gotovem ključu delila med prizadete samouprave, da te za pokritje svojih vedno naraščajočih potreb ne bodo navezane izključno na doklade, samostojne davščine in trošarine. Zelje gospodarskih krogov gredo za tem, da se poenostavijo samoupravne dajatve, da se jim postavi meja navzgor in tako prepreči prekomerna obremenitev enega in istega donosa z visokimi dajatvami v prid raznim samoupravam.
»Glede »kuluka« je predlagal g. Vrečar, da naj bo fakultativen, kar je bilo soglasno sprejeto.
Socialno zavoro t arife
K načrtu zakona o socialnem zavarovanju je podal obširno poročilo tajnik dr. Pless. Načrt, ki ga je dobila v izjavo, je izdelala komisija, v kateri niso bili zastoj^ani delodajalci. Posebna deputacija Zbornic je prosila ministra Preko za pod.-ljšanje roka za izjave, ki je bil določen do 8. jan. 1931, ker je bilo k obsežnemu laboratu, ki je bil poleg tega predložen Zbornicam brez motivnega poročila in brez vsakih statističnih podatkov, nemogoče podati izjavo v tako kratkem roku. Tudi je deputacija opozorila g. ministra, da sedanji gospodarski položaj ni ugoden za uvedbo novih bretnon. Nato je poročevalec govoril izčrpno o novih določbah zakona, primerjajoč posamezna izpremenjena določila načrta z določili sedanjega zakona, in poudarjajoč, da se je pri načrtu upoštevalo le malo predlogov, ki so bili stavljeni po gospodarskih krogih. Govoril je podrobneje o prispevkih in dajatvah za posamezne panoge, o iznreinembah, ki jih v tem oziru predvideva načrt, ter zlasti tudi o finančnem efektu, ki ga bo iinelo izvajanje zavarovanja po novem zakonu. V glavnem bi bila računska podlaga sledeča. Prispevki za bolniško zavarovanje so I znašali v letu 1929 45.5 milj. Din. Ta pris levek, izračunan na podlagi 5% dajatev, bi znašal '37.9 milj. Din. Razlika med 5 in 6K znaša 7.6 milj. Din. Ker je določen 3% prispevek od zavarovane mezde za starostno zavarovanje, bi to znašalo 22.7 milj. Din. Pri bolniškem zavarovanju, ki je določeno s 5%, se bo torej prihranil 1%. Pri starostnem •'avarova-nju so j)a prispevki določeni na 3%, ce otni efekt bo torej povišek za 2%. Po novem bo torej, ako bo število zavarovancev ostalo isto, znašal bolniški prispevek 37.9 milj. Din, starostni 22.7 milj. Din in nezgodni 11.6 milj. Din. Celokupen prisjjevek za socialno zavarovanje brez prispevka za borzo dela in delavsko zbornico bo znašal 32.3 milj. Din.
Po poročilu je izbrala Zbornica poseben od- j bor z nalogo, da detajlno razpravlja in delinitivno sklepa o stališču k načrtu. K sodelovanju se bodo pritegnili zastooniki Zveze industrijcev, Zveze j trgovskih gremijev za Slovenijo in obeh zvez obrtniških zadrug. V ožjem odboru bo skupno 14 članov.
Delo Zavoda za pospe-sevanje obrti
Letno poročilo Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani je bilo tiskano in razdeljeno zborničnim članom. Zato je g. podpredsednik samo poudaril najvažnejše potrebe zavoda. Zavod potrebuje predvsem lastne lokale, kjer naj bi se osredotočilo vse naše obrtno pospeševalno delo in bi bilo torej nujno ustanoviti poseben zavodov (ond za to svrho. Nadalje potrebuje zavod tudi razstavne prostore, za kar bi na primer prišel v poštev kak paviljon na seimu. Iz obračuna zavoda P. O. Zbornice za leto 1930. je razvidno, da so znašali dohodki v tem letu približno 532.000 Din, izdatki pa 254 000 Din. Vloge so pa v teku leta narastle od 229.000 na 506.000 Din. Predlagal je, naj se izvolita v nadzorstvo še dva člana in sicer zb. svetnika Ložar in Kavčič.
K temu poročilu je ugotovil zb. svetnik Re-bek, da želi obširnejše |)oročilo o delu zavoda. Glede novih prostorov pa je mnenja, da niso potrebni, ker da je to samo afronl proti Zvezi obrtnih zadrug, ki se nahaja v istih prostorih.
Na Rebekova izvajanja je odgovoril predsednik Zbornice Ivan Jelačin, da predsedstvo še ni pregledalo poslovnika in zato vprašanje volitev dveh članov nadzorstva ni aktualno. Prostore pa si bo ogledala komisija Zbornice, ki bo nato poročala. Zbornični generalni tajnik dr. Fran U'indischer je nato pojasnil, da je bilo sestavljeno no dr. Pretnarju še posebno poročilo s statističnimi podatki o delu zavoda.
Nov obrtni zakon
Zbornični tajnik dr. Josip Pretnar je uvodoma jioudaril,, da je obrtni zakon za vsako državo gospodarski temeljni zakon. V naši državi obrtna zakonodaja še ni urejena in imamo 5 obrtno pravnih področij z različnimi predpisi Konlerenca zbornic v Splitu leta 1926. je podala osnovna načela za novi zakon. V splošnem je načrt dober, saj je osvojil v glavnem sistem in načela preizkušenega m večkrat noveliranega avstrijskega obrtnega reda, vendar ie Zbornica morala staviti še mnoge izpre-minjevalnc in dopolnilne predloge. Zlasti se ti predlogi tičejo opredelitve industrije od rokodelske proizvodnje, ureditve strokovnih organizacij in določb socialno političnega značaja. Kazalo je, da bo radi končnega obravnavanja zakonskega načrta sklicana anketa Zbornic. Do tega pa ni prišlo. Značilno je bilo, da je bila od gotovih strani dana iniciativa za velike obrtniške zbore proti novemu | obrtnemu redu. Za temi napadi pa je bila le akcija za ločene zbornice. Na podlagi zbranega gradiva | je ministrstvo popravilo prvotno izdelani načrt in | v mnogem upoštevalo tudi izpreminjevalne predlo- \ ge zbornice. V komisiji, katere delo pa je bilo le j konservativnega značaja, je zbornični predstavnik ; dr. Pretnar še večkrat opozoril na potrebo spre- [ memb. Malo kateri gospodarski zakon je zahteval toliko časa za priprave, gotovo nobeden pa ni izzval hujših borb in S|iorov. Računati moramo, da z marsičem v tem načrtu, če postane zakon, ne boino zadovoljni, toda mnogo jih bo tudi, ki ne bodo zadovoljni z onim, kar bomo dosegli s svojimi predlogi. A en obrtni zakon za celo državo je nujno potreben in ga v taki bistveni sestavi, kakor jo kaže njegov zadnji načrt s predlaganimi dopolnitvami, moramo čimpreje dobiti, četudi za ceno žrtev. Referentu se je zbornični predsednik toplo zahvalil za njegovo delo Dri načrtu novega obrtnega zakona.	i
Informativna gospodarska služba za pospeševanje zunanje trgovine.
Referat je prišel na dnevni red, zato ker praznujemo obletnico ustanovitve Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu.
G. Koče Jure, konceptni adjunkt Zbornice za TOI v Ljubljani.
Referent je na kratko podal sliko sličnih zavodov v inozemstvu n. pr. avstrijski Handelsmu-seiun, franc. urad za pospeševanje zun. trgovine (Office National du Commerce exterieur), dalje Bu-reau de foreign Commerce v Washingtonu itd. Nato je prešel na naš Zavod, ki je bil ustanovljen pred dobril letom. Primerjal je program našega Zavoda s programi drugih takih inozemskih institucij, ki so si v bistvu vsi stični. Glavna naša naloga je, kako se bo ta program Zavoda dal realizirati. Naša informativna gospodarska služba in pospeševanje izvoza mora sloneti na dveh stožer-nih točkah: na eni strani dobri Conseillers de commerce, na drugi strani pa dobri zastopniki naših tvrdk v inozemstvu. Conseillers de commerce (trgovski svetovalci) naj bi bili naši ugledni ro-jaki-trgovci v inozemstvu, kajti od teh bomo dobili najbolj točna in originalna poročila in samo taka poročila so koristna. Na podlagi zborničnega poslovanja samega vidimo, da imamo dovolj veliko število uglednih trgovcev, naših rojakov v inozemstvu, ki bi se jih lahko pritegnilo k sodelovanju. Na drugi strani je pa potrebno sestaviti seznam dobrih zastopnikov-inozemcev, kajti mi nimamo velikih podjetij, ki bi mogla na lastne stroške pošiljati v inozemstvo svoje zastopnike. Mi imamo pri nas samo srednja in mala podjetja, ki so navezana na dobre zastopnike-inozemce v do-tičnih deželah. Nato govori referent o tem, kako bi se izvedla praktična delitev dela med Zavodom in trgovskimi zbornicami, ker je potrebno radi uspešnega delovanja Zavoda ozko sodelovanje s trgovskimi zbornicami. Informativni odnosno eks-portni oddelki pri trgovskih zbornicah so zategadelj absolutno potrebni. Dalje je dokazoval referent. da je umestno, ako se nri konzulatih nastavljajo gosr>odarski strokovnjaki z večletno prakso. Referent prihaia do zakliučka, da je dobra informativna gospodarska služba in pospeševanje izvoza odvisno v prvi vrsti od liudi, ki jim je ta naloga poverjena. Postavljati tukaj kake ozkosrčne norme ali tesna pravila, je absolutno brez pomena. Prav bi pa bilo, da se osnuje pri Zavodu posvetovalni odbor iz predstavnikov trgovskih zbornic. Po zakonu je to mogoče, kajti trgovski minister je pooblaščen. da tak f>osvetovalni odbor po potrebi osnuje. Končno izrazi referent svoje prepričanje, da bo naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu ob splošn»m razumevanju in podpori vseh faktorjev zavzel odlično mesto med slič-nimi zavodi na evronsk-m kontinentu.
Zb. svetnik Lenarčič se je zahvalil referentu za njegova instruktivr.a izvaiania, poudariaioč veliki pomen zunanie trgovine informativne službe za naše gospodarstvo.
Samo^orni predlogi
Zb svetnik Rebek predlaga, da naj Zbornica pokrene akcijo proti uporabi inozemskih sistemov delavcev, kapitala in materijala pri gradbi cest in železnic. Treba je zaščititi domačo industrijo tn obrt. Zb. svetnik Turnšek predlaga, da se naj razlika med prejšnjo in novo, znižano trošarino ua vino povrne gostilničarjem tudi od zalog, ki so jih imeli v času znižanja. V nadaljnjem samostojnem predlogu je zahteval, da naj zakon o gospodarskih zadrugah omeji v dovolj veliki meri, nelojalno konkurenco konzumov, ki prodajajo tudi nečlanom, kar je predmet stalnih pritožb trgovine. Trgovske zbornice naj tudi sodelujejo pri načttu novega zakona o gospodarskih zadrugah.
S tem je bil dnevni red današnje seje izčrpan, predsednik se je zahvalil zborničnim svetnikom za sodelovanje in jim želel srečno novo leto.
Zniževanje glavnic v Italiji
Zaradi novele k trgovskemu zakonu, ki je zelo poostrilo določbe o odgovornosti upravnih svetov tudi v kazensko pravnem pogledu, je prišlo sedaj v veljavo nova praksa pri ugotovitvi velikih izgub in primanjkljajev. Doslej so se potrebne ugotovitve in odpisi zavlačevali, dokler ni bil zagotovljen nov kapital, sedaj pa se velikemu številu družb mudi z znižanjem kapitala. Tako je Naviga-zione Libera Triestina znižuje svoj kapital od 150 na 50 milj. lir. Sprememba 100 milj. lir dolga v nove akcije pa se more izvršiti šele po končanih pogajanjih glede vladne subvencije. Paroplovna družba Adria na Reki, ki izhaja iz starega Com-lichevega koncema, znižuje glavnico od 30 na 5 milj. lir, ko je imela velike izgube pri ničvrednih udeležbah izven njenega pravega poslovnega obsega. Holding Italiana, (gualinov koncem) znižuje glavnico celo od 100 na 5 milj. Nadalje jc še cela vrsta znižanj glavnic.
Borza
Dne 30. decembra 1030.
DENAR
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nekoliko čvrste j ši. Promet je bil radi bližajočega se ultima izredno znaten, jiosebno pa v devizi Praga, katere je bilo zaključeno ca. 2 milijona Din, nadalje je bil znaten še v devizah Berlin in Curih. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočim jo ostale zaključene devize dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2275 bi., Berlin 1344.50-1347.50 (1346), Bruselj 789.37 bl„ Budimpešta 988 22 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 793.03—796.03 (794.53), London 274.62 bi., Newyork 56.30-56.50 (56-10). Pariz 221.08—228.08 (222.08), Praga 167.06 —167.86 (167.46), Trst 294.72—296.72 (295.72).
Zagreb. Amsterdam '2271.95—2277.95. Berlin 1344.50—1347 50, Bruselj 789.37 bi., Budimpešta 986.72—989.72 bi., Curih 1004.40-1097.40 Dunaj 793.03—796 TO. London 274 12—274.92. Nevrvork 56.30- 56.50, Pariz 221 0R - 223.08. Praga 167.06— 167.86, Trst 294.80—296.80. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 13 8 milijonov Din.
Belgrad. Amsterdam 2272—2278. Budimpešta 986.72-989 72, Berlin 1814.50 — 1347.P0. Curih 1094.40-1097.40. Dumi i 798.08-796.03, London
271.12-274.92, Newyork 5630- 56 50. Pariz 221.08 -223.08, Praga 167.06-167.86, Trst 294.72-296.72.
Curih. Belgrad 9.1260, Amsterdam 207.65, Atene 6.675, Berlin 122.82, Bruselj 72.06^Budimpešta 90 225, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.60, London 25.045, Madrid 54.75, Ne\vyork 315.55, Pariz 2026, Praga t5.30, Sofija 3.73, Trst 27, Varšava 57.75, Kopenhagen 137.85, Stoekholm 188.15, Oslo 137.85, Melsingfors 12.975.
Dinar notira na Dunaju: deviza 12.56625, valuta 12.51.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne papirje je bila danes
neenotna, tako je bila čvrstejša vojua škoda, dočim ( jo 776 Blerovo posojilo nazadovalo od včerajšnjega ' zaključenega tečaja 79.75 na 79 in kasneje na 78.75. ; Prometa je bilo manj kakor včeraj. Tudi Seligma-nove obveznice (Drž. hip. banke) so nekoliko slabejše. Promet v bančnih pajiirjih je bil danes malenkosten, saj je bil zabeležen le zaključek v delnicah Jugobanke po čvrstem tečaju 78.50. V osta-I lem so bančne delnice čvrste in je Prašlediona po-i novno narasla na 845 denar, ravnotako je zopet narasla Kreditna banka od 115—119 na 120—124. Več zaključkov beležijo industrijski papirji in sicer Slaveks po 200. Paromlin Union, ki je bil v začetku čvrst in zaključen po 95, je kafineje ponustil na 90. Slabcjša je osješka Sečerana v zvezi z gibanjem nu praški borzi. Dočim je še včeraj notirala 298 do 291, je bila danes zaklj-.ičena po 290, kasneje pa jjo 288. Nadalje pa je čvrsta brodska tvornica vagonov. ki je narasla na 110 zaključek v primeri s j včerajšnjim zaključkom po 100. Paroplovni papirji so neenotni. Nadalje pa je oshbela Trboveljska, ki jc še včeraj notirala 360—363, danes pa samo še 356—363.
Ljubljana. 8% Bler pos. 92 bl„ 7% Bler. pos. 80 bl„ Tob. srečke 50 bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 940 den.. Kred. zavod 170—180 Vevče 128 den., Stavbna 40 den„ Split cement 400 bi., Ruše 235—255.
Zairrob. Drl p*p.: 7% inv. pos. 85.50 -86.50 (86, 85.50). agrari 50- 52, vojna škoda ar. 425 den., kasa 425.50 426.50 (425. 425 50), 2. brez kupona 418 bi., 3. 417.50-418 (417.50), srečke Rdeč križa 52 bi.. 8% Bler. pos. 91.25—92. 7% Bler. pos. 78.75 —79.50 (79. 78. 75), 7% pos. Drž. hip. banke 79.625 —80, 6% begi. obv. 67.68. Bančno delnice: Ravna i gora 75 den.. Hrvatska 50 den.. Katolička 36 den., Poljo 56—57. Kreditna 120-124, Union 190, Jugo 78—79 (78.50), Lj. kred. 125 den., Medjunarodna 67 den.. Narodna 8120 den., Obrtna 36 d?n„ Praštediona 945 den., Etno 143 bi.. Srbska 191—191.50, Zemaljska 128—129. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Guttmann 180—137, Slnveks 200-202 (200), Našice 970 bi., Danica 100 bi.. Drava 235 —236, Sečerana Osjek 288 291 (290. 288), Nar. ml. 20 den., Озј. Ijov. 220 den., Brod. vag. 110—120 (110), Union 90-95 (95 90), Vevče 128 den., Isis 40—46, Ragusoa 350—870. Oceania 215 227. Jadr. plov. 530 den., Trboveljska 356—863, Split cement 300 denar.
Belgrad. Agrari 52, vojna škoda 425 -425.50' Tob. srečke 21 -24, Srečke Rdeč. križa 34, 8% Blerovo pos. 91.75, 7% Bler pos. 74—79.
Notacije državnih papirje v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 78.50 —79.25, Newyork: 8% Blerovo pos. 90—91.50. 7% Blerovo pos. 78.50—79.50, 1% pos. Drž. hip. banke 78.25—79.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.30, Wiener Bankverein 16.75. Creditanstalt 40 85, Esconipteges. 157, Živuo 88.10, Aussiger Chemische 125, Ruše 27.50, Mundus 42, Alpine 17.50, Trboveljska 46, Leykam 3. ,
Žifni trg
Položaj na žitnem trgu je ostal v glavnem neizpremenjen. Pšenica je nadalje čvrsta, dočim je koruza slaba, ker vpliva na trg vest, da je Argentina letos imela šc enkrat večji pridelek kakor lani. Ceue so ostale danes neizpremenjene.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 13 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze, 8 vagonov moke, 4 vagoni otrobov. Tendenca neizpremenjena.
Sombor. Otrobi pšen., bač. prompt 82—85. Vso ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 194 vagonov.
BadimpešU. Tendenca slabša. Promet maj-hen. Pšenica marec 14.56—14.58, zaklj. 14.56— 14.57. maj 14.90—14.91, zaklj. 14.90—14.91, rž marec 9.70—9.71, zaklj. 9.70 -9 71, koruza maj 12.38-12.52, zaklj. 12.39—12.40, tranzit maj 12.20.
Živina
Mariborski živinski sejem. Prignanih je bilo 10 konj. 6 bikov, 55 volov, 109 krav in 6 telet Skupaj 186 komadov. Cene: voli 6.25—9, biki za klanje 6.50—7.50, krave 2.50—7, mlada živina 6—8 (vso v Din za kg žive težo). Prodanih je bilo 75 komadov, od teh 10 za izvoz v Avstrijo. Cene mesu: volovsko I. 18—20. II. 16-18, meso bikov, krav in telic 10—14, telečje meso I. 24—85, II. 16 —20, svinjeko meso sveže 15—26.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Comp., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 13.894 pršutarjev in 3178 »peharjev. Iz Jugoslavije jih je bilo 3262 Na kontumačnem trgu pa so bili 104 pršutarji. Cene: špeharji najboljši 1.62, L 1.55-1.60, Ii. 1.45-1.50. kmet-ki prašiči 1.48—1.56, pršutarji 1.80-1.80. Tendenca: Špeharji so bili za 3 do 5 grošev. pršutarji pu za 10 do 15 grošev cenejši, kakor prejšnji teden.
I
Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Prešerna
zbrano delo
Cena Din 40"—, eleg. vezana Din S5'~ Jugoslovanska kniigarna v Ljubil* nI.
014848535348485353534853010248485353485323014800000001535353482323485323484848
Kulturni obzornik
Pismo iz Belgrada
Sodobni madžarski upodabljajoči umetniki so po svojih smereh in delu pri nas docela nepoznani. Zato je trebu toplo pozdraviti prvi večji poizkus k bližjemu medsebojnemu spoznavanju, katerega rezultat je razstava sodobne madžarsko upodabljajoče umetnosti v Umetniškem paviljonu v Belgradu, ki je bila pred nekaj dnevi otvorjena in še ena razstava: razstava jugoslovanske umetnosti v Narodnem salonu v Budimpešti, ki je najobsežnejša slikarska razstavna dvorana v madžarski prestolnici. Naši umetniki bodo na pomlad razstavljali v nji. O posameznih umetnikih in razstavljenih delih bom obširneje pisal v kratkem.
Prihodnja premijera v belgrajskem gledališču bo drama »Preko mrtvih« g. Dušana S. Nikolaje-viča. Literarni obraz g. Duš. S. Nikolajeviča je kaj pester in innogostranski. Piše časopisne članke, kritike, eseje, poizkušal se je tudi v prozi hi nazadnje v drami. Znana sta njegova obsežnejša filozofska spisa »Antifaust« in pa »Sta je Hamlet?« 2e pred leti je belgrajsko gledališče vprizorilo dvoje njegovih dram (»Parola«, »Mnogaja ljeta«). Najnovejše Nikolajevičevo dramsko delo (»Preko mrtvih«) obravnava dva problema: problem negativnega v primitivnem dinarskem tipu (Jakov Sto-janovič) in problem človeka in duhovnosti (Sreten Jovanovič). Po ambientu je belgrajsko. Več po vprizoritvi.
Pred nekaj dnevi so izšle knjige »Srpske Knj. Zadruge«. Na tem mestu bo še več govora o njih, posebej še o knjigi Cankarjevih novel, ki sta jih prevedla gg. Niko Bartulovič in Schein.
Zadnja stvar, ki so jo hudoiestveniki v Belgradu spravili na deske, je bila znana :>Bela garda« (»Dnevi Turbinovih«) Bulgakova. To je družabna drama iz Kijeva v 1. 1918,—19., ko je v vihri revolucije enajstkrat menjal svoje gospodarje. Delo ni bilo najbolje naštudimno in tudi ni uspelo (v prvi vrsti radi slabe razdelitve vlog). Pred nekaj dnevi so hudožestveniki odšli na daljše gostovanje po Bolgariji.
Te dni je minulo pet let od tragičnega konca priznanega ruskega lirika Sergeja Jesinjina. Zadnjo soboto so mu v Belgradu priredili komemora-tiven večer, na katerem je govoril g. Gust. Krklec, ki se med srbohrvaškimi književniki največ zanima zanj, in še nekateri (M. Pešič in Raša Plaovič). Pravkar ena belgrajskih knjigarn pripravlja knjigo njegovih na srboiirvaščino preloženih pesmi.
Božična številka zagrebškega »Morgenblatta« je prinesla nemški prevod Pregljeve parabole z naslovom »Gletehnis«.
Pravkar razstavlja v Frankfurtu slikar Hans Seheil, ki je letošnje poletje prebil v krajinsko naj-slikovitejših predelih naše drŽave. Njegova razstava je v Nemčiji vzbudila veliko zanimanje za naš južni ambijent. Posebno se odlikujejo slike iz Dalmacije, Bosne in Južne Srbije.
Stevan Žakula, ki sicer živi v prestolnici, je pred kratkim objavil v »Politiki« daljšo študijo o srbsko-hrvaškem dijaštvu s pogledom na sarajevski atentat. Prav sedaj pripravlja knjigo z naslovom »Od Terczina do Sarajeva«, ki bo predvsem spominskega značaja in zato deloma tudi zgodovin-sko-politične vrednosti.
Zadnja številka »Misli« prinaša že tretje nadaljevanje zanimive in zelo utemeljene razprave dr. A. ftmausa »Današnja nemačka nauka o književnosti«. Radi vsestranskega pomena je študija objavljena na uvodnem mestu. Med drugimi zanimivostmi v tej številki omenjani še članek g. Boška Novakoviča o dramskem ustvarjnnju pesnika Milu-tina Bojiča.
Vzporedno s »Književnimi novinami« prične z novim letom izhajati v Zagrebu srbohrvaški književni tednik z imenom »Savremenik«, ki bo izhajal ob sobotah. Po dosedanjih izjavah uredništva bo prinašal informativne vesti tudi o vseh večjih inozemskih knjiž. dogodkih, dočim bo o domačih zadevah obširno razpravljal. Naslov uredništva: Zagreb, Dvorničičeva 4, uprava: Zagreb, Ilica 65, posamezna številka 3 Din.
Te dni je bila v Sarajevu premijera nove drame Jovana Palavestre z naslovom »Veliki škandale, ki je po snovi vzeta iz sodobnega življenja, a ni po miljeju lokalna kot so bile dosedanje njegove dramske ustvaritve (»Almasa«, >,Suvesti na vetru«). Režiral je naš R. Pregarc.
»Grupa sarajevskih književnikov« pripravlja kot svojo sedmo knjigo »Kočičev almanah«, ki bo poleg krajših člankov prinesel tudi daljšo izčipno študijo o pisatelju. V isti seriji bo g. Milan Cur-čič kmalu izdal knjigo »Heroji jedne epohe 1914 do 1928«.
Zadnje »Književne novine« so na uvodnem mestu objavile daljši članek o M. Krleži kot kritiku (napisal S. Tomažič).
Josip Kozarar je poleg znanega romana »Mrtvi kapitali« napisal drugi z naslovom »Živi kapitalu, ki pa je ostal fragment in ki je sedaj izšel v koledarju »Narodno kolo«.
V	sarajevski »Mali biblioteki« je izšla študija dr. Pavla Vujeviča: Jovan Cvijič (56 str., 5 Din).
Pred dobrim tednom je belgrajski »Cotlegi-um musicum« priredil svoj drugi letošnji koncert.
V	Varaždinu je izšla brošura Nikole Pupav-ca »O književnem stvaranju«.
Prijatelji S. Slefanoviča, ki si je v srbohrvaški književnosti napravil največ imena kot preva-javec Shakesjienre-jevih dram, nameravajo sedaj izdati njegova dela v enotni seriji, ki bo obsegala deset zvezkov (3 knjige pesmi, 3 knjige esejev, eno knjigo študij o narodni pesmi, eno knjigo dram itd.).
Tretji zvezek »Etnografske biblioteke«, ki jo ureja Jeremija M. Pavlovič, je izšla etnografska študija o ženi v Jaseniei (»Ja-seničanka«),
Pri G. Kohnu je izšel srbski prevod Kantovega filozofskega dela »Kritik der reinen Veniunft (prevel g. Nikola M. Popovič).
V	založbi »Svetlost« je g. Miodrng Stajič izdal knjigo »Marginalij« s predgovorom g. Marka Čara. Obsega naslednje članke: Mesečina v delih Bore Stankoviča, Veljko Miličevič in njegov čas, Delo Bogdana Popoviča, Književna kritika in Veli-bor Gligorič, Stranpoti v književnosti. Likvidacija nadrealizma. Naše pesimistično pesništvo, Uroš Predič, Pjer Križanič, Nevarnosti in zablode kritikov, Artistične iluzije Marka Risliča in Jelena Dimitrijevič Naročati pri pisatelju, Cetinjskn 14, Beograd. Cena 15 Din.	p-
Mi nismo niti premladi niti prestari . - -
da se ne bi naučili igrati kakega instrumenta. Kupite si samo dober.poceni instrument, h kateremu prejmete tedensko poučna pisma zastonj Pišite še danes po našo brezplačno knjižico Kako postanem dober godbenik?«.
MEINEL * HKHOLO
tvornica elasbil in harmonik,
prodajalna podružnica Maribor SL102
Brest Litovsk"
Pristanišče v Alžiru med silnim viharjem, ki je porušil pomolje in povzročil do 500 milijonov dinarjev škode.
Moderna gradba cest
Nikjer na svetu ni tehnika toliko napredovala kakor v Ameriki in tudi nikjer drugod je niso v praksi bolje izrabili. Poglejmo samo njeno velikansko cestno omrežje, ki ga ji je bilo mogoče izdelati samo s pomočjo najnovejših strojev. Pa tudi vzdrževanje cest opravljajo v Ameriki s stroji in je ta način znatno cenejši.
Za hitro graditev cest in za njihovo vzdrževanje je tehnika konstruirala posebne stroje, s pomočjo katerih je mogoče graditi ceste poceni, hitro in solidno. Delo s pomočjo teh strojev je hitro in enostavno. Ko je enkral trasa /ni veli rana, je treba z bodoče ceste od- | strani ti skale in večje kamenje. Ako so zapreke velike, n. pr. velike pečine, debela drevesna debla, jih traktor z lahkoto potegne z j mesta, kjer delajo napoto. Ce pa ni posebnih zaprek, jih popolnoma lahko odstrani srednje-velik >stroj za niveliranje« s pomočjo svojega pluga. Na tako očiščenem prostoru se nato lahko začne z graditvijo temeljev bodoče ceste To delo se vrši s pomočjo stroja, ki je prav za prav sestavljen iz dveh strojev, in sicer iz tako zvanega grade rja in traktorja. Za upravljanje tega stroja popolnoma zadostujeta samo dva delavca. Graditev sama pa se začne s kopanjem obstranskih jarkov. Stroj z ostrim plugom zareže v zemljo globoke brazde in je naprava urejena tako, da obenem meče tudi na ta način pridobljeno zemljo na eredo trase. Plug pelje še parkrat po vsakem jttrku, dokler m dosežena potrebna globina. Ko so ti jarki gotovi, se nato s strojem za niveliranje izravna površina ceste. Nato pelje še parkrat preko ceste težak valjar in cesta je gotova. Taka cesta vzdrži dnevno promet do sto voz. V krajih, kjer je dovolj peska, se laJiko gornja plast ceste napravi iz gramoza ali kake druge vrste peska. Iz prsti narejena pot se pokrije z 15 do 20 cm debelo plastjo drobnega peska, med katerim je pomešanih okrog 15% ilovice. Ta plast se še dobro potlači s težkim valjarjem.
Ti dve vrsti cest, čijih graditev smo dosedaj opisali, pa sta seveda le za kraje, kjer ni mnogo prometa. Večinoma se grade take ceste po deželi, kjer uporabljajo kot prometna sredstva samo vozove. Ce pa nvora cesta, ki jo nameravamo graditi, vzdržati dnevno promet do 500 voz, se taka cesta polije s posebno asfaltno smolo. Taka cesta je zelo odporna, elastična in, kar je tudi važno, je brez blata in prahu.
Glavne ceste, na katerih doseže promet dnevno 1000 voz ali še več. pa je treba zgra-
diti tako, da je gornja plast iz betona ali pa iz asfalta. Temelj za take ceste se gradi, kakor smo že zgoraj opisali, s pomočjo traktorjev, na ta temelj pa se potem postavijo veliki okvirji, katerih dolžina znaša do 15 metrov. Širina teh okvirov pa je navadno polovica širine projektirane ceste. Debele železne rešetke služijo kot dno za te okvire in leže neposredno na temelju ceste. Ti okviri služijo kot armatura za beton, ki se vlije nanje. Na širini ceste se polagajo ti okviri drug poleg drugega, po dolžini ceste pa se pušča med posameznimi okviri pod 10 do 15 cm prostora. Ta prostor se potem zalije z asfaltno smolo. Prednost take graditve cest leži v tem, ker je potem popravilo silno enostavno. V slučaju, da se pokvari del ceste, je prav lahko izmenjati oni okvir, kjer je potrebno popravilo in nd treba pri tem prekopavati tudi drugih okvirov, ki so še dobri. Taka cesta iz armiranega betona vzdrži brez popravila mnogo let in ni na njej nič prahu in blata.
Kakor v času, ko so Nemci leta 1917 sklepali mir z boljševiki, tako se tudi v zadnjem času mnogokrat omenja v listih mesto »Brest Litovsk«. Citajo se čudovite cvetke: v »Brest Litovskem« in celo v »Brest LitovsVu«. To je prav tako, kakor če pišemo: v Grad Gornju, v Grad Gornjem ali pa v Gradec Slovenju ali v Gradec Slovenjem namesto pravilnega: v Gornjem gradu, v Slovenjem gradcu (Slovenj-gradcu).
Sicer je pa ime Litovski Brest — tako se imenuje slovensko, poljsko pa: Brzešč Litew-ski — dandanes velik anahronizem. Po državi. v kateri se nahaja, bi se moral imenovati: Poljski Brest; z ozirom na okoliško prebivalstvo bi se reklo bolj prav: Ruski (Beloruski) Brest; z ozirom na prebivalstvo v meslu samem bi bilo pa najbolj umestno ime: Židovski Brest.
Poljaki so ime tudi res spremenili v: »Brzešč nad Bugiem«, slovensko bi se to reklo: Brest nad Bugom (to je nad reko Bug). Tudi novejši nemški atlanti to že upoštevajo in pišejo: Brest a m Bug.
Slovensko se naj torej piše: Brest uad Bugom — Poljaki imajo namreč še drugo mesto Brest — ali pa »Litovski Brest« ne pa Brest Litovsk, kakor pišejo Poljaki, ki po latinskem vplivu zapostavljajo adjektiv za samostalnik.
Prebivalci duplin
Znana angleška raziskovalka miss Cokley-Batt in raziskovalec dr. Irvin Baird bosta v kratkem nastopila ekspedicijsko potovanje v gorovje Himalajo. Ne gre jima za to, da bi izvršila kakšna velika turistična junaštva, pač pa bi rada preiskala malo лпапе predele severno Darjeelinga, kjer prebiva tajinstveno pleme jamskega človeka, o katerem ne ve znanost skoro nič. Prebivalci, ki žive tam v okolici, pravijo, da dožive ti ljudje, ki prebivajo po raznih duplinah in votlinah, silno visoko starost, ki znaša pri mnogih 130 do 140 let. Miss Cokley-Batt bo poskusila dognati, kje je vzrok, da je to pleme tako zdravo in močno.
Ministrski jiredsednik Christensen. Odlični danski politilk Chistensen, ki je bil večkrat ministrski predsednik in resorni minster je umrl v Kopenhagnu, star 74 let.
Napredek v medicini
Pri boleznih v sklepih in udih. kakor tudi pri pre-hlaienju jemlje mnogo liudi Togal - tablete. Toga! odgovarja modernemu poimovanju medicinske vede in predstavlja novost in napredek v načinu zdravljenja. Togal je preiakušen na številnih klinikah in bolnišnicah in njegov odlični učinek sc opaža tudi v zastarelih slučajih, v katerih so odrekla vsa druge sredstva Togal učinkuje naglo in sigurno proti revmi, protinu, iSiasu. hripi, nervoznosti m glavobolu. Togal učinkuje takoi in ie popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe tn poskus ie v Vašem lastnem interesu - Vse lekarne imajo v zalogi T o g a I - t a b I e t e ali pa Vam iih lahko oajhitr«i« preskrb*.
Izbruh vulkana Merapi na Javi. Že dva tedna
200 m širok. Po najnovejši Uigotov.itvn je 1300 č
Hiše iz stekla
Na zborovanju stavbenikov v Chicagu je predaval med drugimi tudi inženjer White, ki je zborovalcem razložil svoje misli o temeljiti reformi zidanja novih hiš. Materijal za zidanje naj ne bo več opeka in cement, marveč steklo. Bodočnost, ki je že blizu, mora po njegovem mnenju prelomiti s preživelim srednjeveškim načinom zidanja. Mesta bodočnosti morajo biti prodorna za svetlobo, to pa je možno doseči le na ta način, da se zidovi, ki se že cela tisočletja grade iz opeke in kamenja, ki ne prepušča nobene svetlobe, grade odslej naprej iz stekla, ki bo propuščalo svetlobo. Taka hiša Im) obstojala iz samih oken, ki bodo zvezana z bakrenimi vijaki. Vsak zid te hiše bo eno samo veliko okno, in vsaka šipa tega okna se bo dala odpreti, če bodo hoteli prebivalci hiše zraka. Kakor zunanjost hiše, tako bo tudi njena notranjost iz stekla. Nobeno nadstropje ne bo smelo imeti več kakor štiri sobe, ki bodo morale imeti kolikor mogoče malo oprave, da bo v njih čim več svetlobe. Vsaka soba bo imela razgled na prosto. Proti prehudim solnčnim žarkom bodo imele steklene stene posebne varovalne naprave, tako da bo obenem tudi nemogoče radovednežem gledati v notranjost poelopja.
Jetniki na dopustu
Iz Newyorka poročajo: V Mongomeryju so se pred božičem odprla vrata tamkajšnje jetnišnice in 300 kaznjencev je veselili lic zapustilo jetnisnico, da prežive pri svojih rodbinah 14dnevni božični dopust, ki ga jim je na častno besedo, da se bodo prostovoljno vrnili, dovolil ravnatelj. Iz vseh državnih kaznilnic so pred božičem spustili gotovo število kaznjencev za 14 dni na svobodo, seveda pod častno besedo, da se bodo prostovoljno in ob pravem času vrnili- Med temi dopustniki so tudi zločinci, ki sede že več kakor 25 let v ječi. Tem bo brez dvoma »sprememba zraka« prav ргШа.
bruha ta ognjenik. Tok lave je 20 m visok in loveškiih žrtev, 30.000 ljudi |>a je brez krova.
Podjeten grški slepar
Grški ministrski predsednik Venizelos potuje te dni na Dunaj in v Varšavo. Ta obisk grškega ministrskega predsednika pa je neki grški pustolovec prav dobro izrabil. Prišel je v Varšavo, se nastanil v najboljšem hotelu in se izdajal za zastopnika grške vlade, ki ga je pooblastila, da izvrši večje nakupe za Grčijo. Dobil je takoj živahne ponudbe od številnih varšavskih tvrdk. Ob tej priliki je izstavil celo vrsto ponarejenih čekov berlinskih, dunajskih in atenskih bank, ki so mu jih varšavski denarni zavodi promptno izplačali. Ko so odkrili goljufije, je bil pustolovec že bogvekje. Poljska policija je pozneje izvedela, da gre v tem slučaju za prefriganega mednarodnega pustolovca in goljufa, ki ima na vesti že več podobnih dejanj.
Južnoameriški običaj.
»Rojaki — pravkar smo soglasno izvolili novega predsednika — sedaj je čas, da tirana "T-iemolt
K ran^
»Veroniko Deseniško« Otona Zupančiča bo agilni »Ljudski oder«, ki se lahko smatra kot vodilno ljudsko gledališče gorenjske metropole, uprizoril te dni. rremijera igre, katere ee bo udeležil tudi višji režiser Nar. gledališča v Ljubljani g. prof. O. Sest, sc bo vršila v soboto dne 3. jan. 1931 ob 8 zvečer v dvorani »Ljudskega doma'. Nadaljnji predstavi bosta v nedeljo dne 4. jan. ob 4 pop. in na praznik sv. Treh kraljev v torek dne 0. jan. ob 4. pop Pri predstavi sodelujeta združena dijaški orkester kranjske gimnazije in del godbe na pihala.
Legitimacijo je izgubil. Jane Adrian, sin odvetnika dr. Igo Janca iz Kranja, je v ponedeljek pop. okrog 3 na potu od doma proti kolodvoru izgubil listnico, v kateri je imel nekaj denarja in različne legitimacije poleg drugih listin. Pošten najditelj naj vsaj legitimacije odda na označeni naslov.
Nov brivski salon. Znani kranjski brivec Jurij Simunac je v novozgrajenem poslopju hotela »Stara pošta« odprl nedavno nov moderno in hi-gijenično urejen brivski in česalni salon za dame in gospode.
Pevski koncert v kavarni »Stara pošta«. Ood-benim koncertom se bodo kot čujemo pridružili še pevski in bo pevski moški zbor iz »Ljudskega doma« od časa do časa nastopil v kavarni. Nova kavarna se je Kranjčanom takoj zelo priljubila, kar kaže veliko zanimanje in številen obisk.
Kranjski smučarski šport. Kakor drugje, tako je tudi pri nas zanimanje za smučanje zelo narastlo. V bližini so že pripravni tereni, za Sniarjetno goro, na Joštu, nekoliko dalje pod Storžičem ali na Krvavcu. Tudi v Kranjsko goro in Bohinj jo udarijo naši smučarji. Želeli bi, da se v svrho čim uspešnejšega razvoja tega lepega zimskega športa ustanovi neodvisna močna športna organizacija smučarjev v Kranju, ki bo v še večji meri poživila in izvedla geslo, »da bodi vsak smučar«.
tslovo mesto
Nesreča pri kopanju peska. Kralj Anton, posestnik in Brulc Ivan, kočar, oba iz Plemberka, sta dne 29. dec. kopala pesek. Naletela sta na precejšno skalo ter jo hotela razstreliti, zato sta vložila mino ter jo zažgala. Ker se pa mina ni takoj prvič užgala, sta jo prižgala vnovič, a ker se tudi drugič še ni užgala, sta šla oba gledat, kaj je vzrok. V tem trenutku je mina eksplodirala in kosi kamenja in peska so jima prileteli v obraz ter ju močno poškodovali. Ni izključeno, da ne bi izgubila vida. ko so domači izpred hiše to videli, so jima takoj prihiteli na pomoč. Oba so naložili na voz in ju odpeljali v kandijsko bolnišnico, kjer sta dobila takojšnjo pomoč.
Praznovanje božičnih praznikov v okolici Novega mesta, štangelj Alojzij iz Jam št. 2, posestniški sin, je dne 26. decembra stal pred gostilno Vin-dišman v Stranski vasi. Neki J. P. pa mu je, kakor sam pravi, kar na lepem porinil nož v hrbet in mu zadal s tem težko poškodbo. To dejanje je najbrže izvršil v pijanosti. — Na Štefanovo so bili v hudem prepiru Župančič Franc in še dva dru<?a možaka v Velikih Brusnicah. Beseda je dala besedo in prišlo je tako daleč, da sta ona dva potolkla Zupančiča z nekim ostrim predmetom po glavi in ga težko poškodovala. — Dne 26. decembra je bil pos. sin Mauser Jože iz Dolenje Tople Rebri v neki gostilni na Smuki. Ko je hotel iti domov in je že stopil skozi vrata na cesto, ga je neki znani moški udaril s kolom po glavi. Mauser je dobil vsled udarca težjo poškodbo. Vsi se zdravijo v kan<ji;ski bolnišnici. — Žalostno ie to, da ne minejo nobeni prazniki, da bi ne tekla kri.
Radovljica
Ob priliki obdarovanja siromašnih in pridnih ofrok se je na dan sv. Štelana odbor Prosvetne zveze izkazal nad vse hvalevrednega, za kar se obdarovalca J. in R. najtopleje zahvaljujeta in želita srečno Novo leto.	. _
Jesenice
Silvestrov večer. Opozarjamo, da se dines v Krekovem prosvetnem domu ne vrši Silvestrov večer z o-bičajnim raznovrstnim prog amom ko* druga leta, pač pa da ie mesto tega repnza operete Grofice Marice, ki je pri premijeri tako sd-iajno izpadla. Začetek ob po'.osmih zvečer. Ker ie že sedai naročenih veliko število vstopnic in marsikdo ne bo mogel prisostvovati drugi vprizo-rilvi, se bo opereto ponovila v nedel o 4, januaria ob pol osmih zvečer za dal|ne okoličane pa na praznik sv. Treh kraljev ob pol petih popoldne,
»Slovenčeva« podružnica v hotelu »Triglav« posluje vsak dan od 8—12 in od 2—6 zvečer. Tu j« mogoče oddati inserate, poravnati naročnino, naročati naše časopise, posebno sedaj ob Novem letu je mnogo takih poslov, katere lahko mesto vas »pravi gospodična v ekspozituri.
Ob praznikih, nedeljah in sobotah je pri večernih vlakih na jeseniškem kolodvoru zalo živahen promet. Smučand prihaa.o in odhajajo na vse strani. Gostilne okoli in na kolodvoru so v takem času nabito polne samih smučarjev obojega spola. Kmalu bo treba tudi pri nae poseben vagon za »dilce«, ako se bo ta šport tako hitro širil. Na Pucovi planini nad Sv. Križem je smuka izborna. Vztrajne,šj pa jo mahnejo na Rošco ali pa na Golico.
Gojenci Marijinih vrtcev so v nedeljo ob 5 popoldne v Krekovem domu nastopili v raznih prav posrečenih vlogah. Dobiček pridobitve je namenjen Vincencijevd in Eldzabetni konferenci.
Konjice
Osebna vest. G. Vlado Voglar, učitelj na tuk. deški šoli, je postavljen za začasnega šol. upravitelja na Resntku. Deloval je marljivo pri našem orkestru.
Še vedno ne gre v glavo našim staršem, kako more poučevati ita slovenski dekliški šoli učiteljica, ki ne zna slovenskega jezika. Ali bi nam lahko kdo od merodajne strani pojasnil, to čudno spremembo na dekliški šoli, da sc potolaži nevolja naših staršev?
Pevska zveza
Pevčeva štev. 11/12 radi običajnih zaprek ni »nogla še na dan. Prosimo vs ezainudnike, naj nam čimprej poravnajo naročnino, da bomo mogli dalje.
Priglase k pevskemu zboru organistov in pevovodij bomo kmalu zaključili. Kdor se misli še priglasiti, naj stori to takoj, ker po zaključku ne bomo več spre.einali piiglasov. Priglasijo naj se vsi oni, ki ima:o resno voljo.
Pevčeve pesmarice so razen IV. in VIII. še na razpolago; zborom PZ po znižani ceni.
Letošnjih prilog imamo še nekaj v zalogi; . zborom po 10 Din ves letn.k, če naroče skupno. I Prepisovanje not je po zakonu prepovedano.
Odborova seja bo v sredo dne 7. januarja ob 2 popoldne v Rokodelskem domu. Seja bo zelo važna, zalo mora poslati vsako okrožje vsaj enega zasioDnika k seji.	I
Spori
Po zi. or o vanju kazenske zveze v Zagrebu
Prošlo nedeljo (21. decetrb:al se je vrfcilo v Zagrebu izredno zborovanje hazen»ke zveze, ki bi moralo rešiti spore, ki so nastali med zvezo in obema podrvezama. Kajti obe podzvezi — v Ljubljani in Belgradu — sta bili razpuščeni m imenovani kontisarijati, Kamisavijalov pa ni hotel nihče prevzeti, pač pa so klubi zahtevali sklicanje izrednega zborovanja. '/veza je pa prehitela in »klicala sama zborovanje. Nekateri so pričakovali, da bo na tem zborovanju dose:en sporazum in bodo pričeli vsi složno delali, da se dvigne ta lepa panoga ženskega športa. Prišlo je pa vse drugače.
Že par dni pred zborovanjem je izšel v zagrebškem listu članek iz katerega jc bilo razvidno, da ne mislijo na sporazum, pač pa da bodo obračunali z opozicijo. Obračun je uapel, toda s kakšnimi glasovi in na raćun bazenskega športa voibče. Slovenske klube in pa večino klubov belgrajske podzveze sta zastcpala gg. Baltazar in Bugarsikd, Povedali moramo, da so na tem zborovanju nastopili vsis loven ki klubi složno. Večino na zborovanju je pa predstavi al g. Nikolič, ta večina je bila precej čudna. Kajti g. Nikolič je zastopal klube, ki že več let ne cbsto a o in pa klube, ki svojih dolžnosti do zveze že več let ne izpolnjujejo. — Situacija na zborovaniu je bila čudna, klubi, ki aktivno deluiejo niso imeli ni-kake pravice, prednost pa nrtvi klubi Delefatu slovenskih klubov so predbacivali sabotažo ko je zahteval pojasnila o glasovalni pravici klubov, ki že več let ue obstojajo. Pod takimi okolnostmi je bilo vsako delovanje nemogoče, ker se ie iasno videlo, kam stremi zborovan e Zato so tudi delegati »živih klubov« zapustili zborovan e, ki je nosilo pečat osebnih obračunov. Na koncu sta bila najstarejša delavca v hazenskih organizacijah diskvalificirana za dobo de~el let!
Ker se je v naprej vedelo, da »žrvi klubi« ne bodo priznali tega zborovanja in novo izvoljene uprave, zlasti 5e, ker se je očitno videlo, da je vse namenjeno, da se razvoj hazenskega športa v Sloveniji zatre. To pa ne bo uspelo, kajti naši klubi se ne bodo pustili v svojem razvoju od nikogar ovirati. Tako v Ljubljani in Belgradu so se že vršila zborovanja klubov, ki so soglasno obsodili dogodke na izrednem-zborovanju zveze. Sklenili so, da si osnujeio laslno bazensko zvezo. — Ustanovno zborovanje bo 6. januarja v Belgradu. Ob tej priliki bo tudi medmestna tekma Ljubljana : Belgrad. Želimo, da bodo kma'o tudi v ha-zend nastale priilke, ki bodo zagotovile uspešen razvoj.
VREMENSKO POROČILO JZSS Po stanju 29. t. m.
Vel. Planina: Suh p šič, smuka ugodna.
Rateče: Tenrp. — 3° C, sneg južen, smuka dobra.
Po stan u 30, t. m.
Kranjska gora: 20 cm novega pršiča, soežd, smuka in izgledi za praznik dobri,
Bohinj: 20 cm novega snt ga, položaj isti.
Pohorje: — 4° C, snega 60 cm, sneži, smuka dobra.
Nova vaa p. Rakeku; Mrzlo, po malem "n»ii, suh p.š:i, smuka izvrstna.	JZSS.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Sreda. 31. dec.: Ob 21: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Četrtek. I. januarja: ob 15 NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. - Ob 20: MERCADET. Izven. Petek, 2. januarja: zaprto.
OPERA Začetek ob 20.
Sreda. 31. dec.: Ob 16: GROFICA MARICA. Ljudsko predstava po izredno znižanih opernih cenah. Izven, četrtek, 1. januarja: Ob 15: CAR IN TESAR.
Ljudska predstava po znižanjih cenah. Izv. Petek, 2. januarja: zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda, 31 decembra: zaprto. Četrtek, 1. januarja ob 15: PRODANA NEVESTA. Kuponi. — Ob 20: GROF LUKSENBURŠKI. Kuponi.
Iz društvenega živlienia
Silvestrov večer »Zvezo slovenskih vojakov« Ljubljana-Mostc bo v gostilni g. Rozmana (pri Jerneju) na Sv. Petra cesti. Vstopnina 5 Din. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni.
Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani sporoča, da bo prihodnji prosvetni večer v sredo dne 7. jfln. Društvo želi vsem članom in vsem prijateljem srečno in veselo novo loto. — Odbor.
Program bližnjih zimsko športnih prireditev
u) Smuške tekme.
I.	januarja: Propagandno шпцбко skakanje ua skakulnicl v Kranjski gori, popoldne ob 14.
3.	januarja: Mladinska tekma G m 10 km v Ljubljani. Priredi SK Ilirija
4.	januarja: Medklubska skakalna tekma z inozemskimi gosti na Bledu, priredi SK Bled.
4. Januarja: Medklubsku tekma za prvenstvo Medvednice. 18 km: HPD Zagreb.
4. januarja: Propagandni skijOriiig ob 13 iz Kranjske gore v Rateče — državna meja. Prijavnimi 10 Din; zvečer ob 19.30 smučarski zabavni večer s plesom v hotelu »Razor«.
0. januarju: Izlet smučarjev in sankačev na sedlo Vršič; odhod ob 9 dopoldne.
6. januarja: Medklubsku vztrajnostmi tekma na 30 km: SmuJrki klub Bohinj.
II.	januarja: Klubski dan, prireditve raznih klubov za klubska prvenstva. — Medklubsko eta-fetno tekmovanje na 30 km: Runollat, Zagreb.
11. jauuarja: Klubski dun, prireditev klubske tekmo za senlorje, juniorje, za šolsko mladino in za datne.
18. januarja: Dopoldne patrolni tek (po štirje tekmovalci skupaj), popoldne propagandni skijo-ring iz Kronske gore v Gozd (prijaviiina 10 Din).
25. januarja: Medklubska smuška tekma.
b) Sm uš ki tečaji.
2.	do 10. januarja.
Pri Sv. Janezu v Bohinju: Tečaj SPD vodi savezni nastavnik Janez Kveder.
V	Kranjski gori: Tečaj pod vodstvom savez-uega naslovnika H. Širclja.
3.	do 10. januarja.
V	Bohinjski Bis'rici: Prireditelj Smuški klub Bohinj. Tečaj vodi Tomaž Godec.
V	Kranjoki gori: Priredi Tujskoprometno društvo v Kranjski gori. vodi P. Klofutar
Na Pohorju pri koči na Pesku: Prireditelj Mariborski smtiški klub.
Za vse tečaje ni nobene predhodne prijave, atnpak je mogoča prijava Istočasno z vstopom v tečaj.
30 decembra ee je vreme obrnilo in sedaj sneži po celi Sloveniji tako da bo smuka ugodna brez izjeme povsod. — V nedeljo 28. decembra se je ob številni udeležbi vršila piva večja prireditev, smučki tek podružnice SPI) v Kranski gori na 15 km, kjer so bili doseženi prav povoljni rezultati. — Med katoliškimi prazniki so se vršili po vseh smuških centrih številni tečaji, ki so s svojo veliko udeležbo pokazali vedno naraščajoče zanimanje za eniuški spori. Predvsem koče na Pohorju so bile prenapolnjene športnikov in turistov.
JZSS
Radio
Smučarski klub Ljubljana obvešča svoje člane, ki so se prijavili k polaganju snveznih sodniških i'zpitov, da ee nadaljuje v petek dne 2. januar a ob 20 v damski sobi kavarne Emona s predavanji klu-bovega predsednika. — Ob 19 se vrši Lstotaui sestanek vseh klubovih tekmovalcev.
Program Silvestrovanja „Liubtfane"
Od 21 do 23:
1. Dr. Dolinar: Jaki: Duhteči nagelj — godba »Za rja c.
G. konserv. Drago Žagar zapoje tri samospeve.
3.	Zbor »Ljubljane« poje: a) Lahartiar: Kadar mlado leto poide; b) P. II. Sattner- Na pla-nine; c) P. H. Sattner: Nazaj v planinski roj; d) Adamič: Tožba; e) Dr. Dolinar: III. venček narodnih.
4.	Ziehrer: Dunajski humor — valček »Zarje«.
5.	G. Danilo Bučar poje 3 kuplete.
6.	Dr. Dolinur-Bernard: Venček narodnih — »Zarjo«.
7.	Sehneider: Godčeve pesmi — valček.
8.	Hausmnnn: Požigalčeva bči — uvertura.
9.	Urban: Iz vzhoda — pesmi.
10.	Jurnian: Pomlad jc tu — fox-trot. Nato lahka glasba.
Poizvedovanja
Zatekel so je mlad pes volčje pasme. Lastnik
S a dobi pri g. A. Novaku, Marenčičeva ulica št. 3, jubljana.
Neizmerno potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubi in dragi mož, predobri oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Jožef Mencinger
upokojenec tovarne K. I. D. na Javorniku
danes, dne 30. decembra ob tričetrt na pet popoldne, previden s tolažili svete vere, po kratki in mučni bolezni boguvdano zaspal v starosti 72 let.
Pogreb predragega rajnika bo na Novega leta dan ob treh popoldne izpred hiše žalosti na Slov. Javorniku (na Senožetih) na farno pokopališče na Koroški Beli,
Slov. Javornik, dne 30. decembra 1930,
Marija Mencinger, žena. Avgust Mencinger, geometer, sin. Franc, Anton in Janez Mencinger, bratje. Rozi por. Rinnerhoier, sestra. Fini Mencinger, vnukinja, in ostalo sorodstvo.
Težave francoskega radia.
Znuuo je, du organizuoija francoskega radia ni iu še dogleden čus ne bo vzorno. So p*, stvari, ki se naui zde tudi nepojmljive. Tako ui v zapadni Franciji skoraj nobenega radioamaterju. Nimu smislu. Iz umirata čuješ samo telegrafi jo. nič drugega. V Nuntesu uduši velika vojaška postaja Busse—Ivandc i»lalno itu-dio-Parv <>1) uri, ko bi vsakdo utegnil posluša'. Ta pontuja deluje okrog 20 ure na lok, okrog 21 ure po celo — nu iskre, To traja ie leta in leta in zaanan so vjc peticije, protesti d epu hi olje posameznikov, uglednih osebnosti, iki tudi organizacij. Podobno sc godi tudi nekaterim predelom na vzhodu in v centru F. .litije. Taike razmere seveda nc mečejo najlepše luči na odgovorne faktorje.
Programi Kadio-Liubtlana t
Sreda, 31. doc.: Opoldanski program odpade. 18.00 Delavska godba »Zarja' — Dr. Nikola Pre-obraženski: Ruščina — 19.30 Literarna ura: 01> 100 letnici ^Kranjske Čebelice* — 20.00 Zvonenjo na ploščah — 20.10 Radio orkester — 21 00 Prenoe iz Uniona (Silvestrovanje) — 22.00 Preno' s Tabora (Silvestrovanje) — 23.00 Pisalelj Milčioski: Staro in novo leto — 23.30 Prenos Silvestrovanja iz Uniona.
Četrtek, i. januar ju: 9 30 Prenos cerkveno glasbe. — 10 00 Versko predavanje. — ,10.20 Ing. Goetiša: Zadnje katastrofe v premogovnikih. 10.45 Šah. — 1100 Radio orkeeler. — 12 00 časovna napoved in poročila. — 15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Kinetska žena — gojiteljica kmetske stanovske zavesti ln ponosa. — 15.30 Plošče (slovenska pla**-ba) — 16 00 Zabavuo čtivo, pisatelj Milčinski. —
16	30 Harmonika solo, Magis'cr. — 17.00 P. Petrovič: »Vozek, veseloigra (šentjakobski gledališki oder). — 20.00 Koncert muzike dravske divizije.
—	22.00 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Ila-wai-jazz.
Drugi programi i
Četrtek. 1. januarja.
Belgrad: 12.45 Radio orkester. 15.30 Pravljice za otroke. 16.00 Plošče. 17 80 Narodne. 18.00 Popoldanski koncert. 20.30 Ljubljana 2250 Radio orkester. — Zagreb: 11 30 Dopoldanski koncert. 17.00 Balalajka koncert. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice in vreme. 22 40 Lahka glasba — Budipest: 10.00 Katoliška služba božja. U 15 Grško-kat. služba bjžja, nato koncert opernega orkestra. 14.00 Ploščo. 17.10 Koncert orkeslra. 20.40 Koncert ciganskega orkestra. 21.20 Piano in violina. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 15 25 Plošče. 17.15 Kla-vir:Mozart. 19 85 Pesmi (Walzke). nato jazz-ork.
—	Milan: 12 15 Рен:га glasba. 16.35 Otroški kotiček. 19.30 Pestra glasba. 21 00 Komedija. 21.40 Simfonični koncert. — Oslo: 10.30 Prenoe iz cerkve.
17	50 Popoldansko cerkveno opravilo. 19.80 Recitacije. 20.00 Komorna ulasba. 22 05 Plesna glasba.
—	Ргаца: 1100 Orgle. 12.05 Vojaški orkeeler. 13.00 Phtšče. 16.00 Koncert orkeslra. 10.15 Koncert. 20.00 Koncert. 21 00 Radio orkester v Brnu 22.20 Orgle. — Lttngenbere: 9 05 Katoliška slovesnost. 1120 Plošče. 13.00 Opoldanski koncert. 15.25 Plošče.
16	30 Popoldanski k »ncert 18.25 Oddaja kratkih valov. 19.45 »Ba'idadski brivece, komična opera, P. Cornellu« — Rim: 12 45 Lahka glasba. 13.30 Koncert lahke glasbe. 17.00 Komorna glasba. 20.30 Pester koncert. 23.00 Plesna glasba. — Berlin: 8Hrt Jutranja sveč.inoet. 1100 Novoletna vt.ščila. 11 Sd PloSBe 15.30 Mladinska ura 16.00 Koncert. 17 HO »Polom«, veseli prizori. 18.30 Zabavna glasba 20 00 »Othello«, opera, Verdi. 23 00 Plesna glasba. — K:t-toviee: 1015 Nabožna glasba. 12 15 Koncert. 14.20 Glasba 15 40 Otroška ura. 16 10 Plošče. 16.55 Plošče 17 40 Ljudski koncert. 19 15 Glasba 2080 Lahka glasba. 23.00 Plesna glasba. — Miihlnekor: 8.00 Novolelno jutro. 1100 Katoliška svečan st. 12.00 Koncert. 13.10 Plošče. 14 00 Pravljična igra. 15.30 »Pri stari mamici«. 16.30 Godalni kvartet.
17	00 Zabavni koncerl. 19 00 Klavir. 19.30 Zabavni koncerl. 20 15 »Ugr.'bl jenje iz harema--, opera. 22.35 Ple<na glasba — London: 12.00 Radio orkester. 13.00 Lahka glasba. 14.15 Plesna glasba. 18 40 Oktet. 20.00 Flavta 21.00 Koncert. 22 30 Plesna flasba. — Mor. Ostrava: 900 Bratislava. 1000 Plošče. 1100 Orgle 13.00 Plošče. 16.00 Koncert orkestra. 19.15 Praga. — Leipzig: 9.00 Koncerl. 12.00 Opoldanski koncert. 14 45 Komorno glasba. 15 15 »Zvonec r znanja...«, igra. 18.30 Koncert. 19.30 Orke-' koncert. 21.30 Pozdrav Novemu lelu. ?1
22.80 Plesna glasba.
Srečno nouo leto
želi osem svojim od/emalcem Ivan Krepar pastir In zlatar Llnb/iana	Zrln/skega cesta 3
Naznanilo
Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu, da otvorim 1. jan. 1931 na Zaloški cesti iL 3
mesarijo in gostilno
Na razpolago bodo pristna in prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Dobila se bodo tudi mrzla in gorka jedila. Postrežba točna, cen* zmerne. Aboncnti se sprejmejo. Za obilen obisk sc priporoča
Andrej Prime.
Pozor!
Gramofone, gramofonske plošče, Šivalne stroje,
kolesa it) drugo — kupite zelo ugodno pri
S. AMON, Maribor, Glavni trg
Tudi na obrokel	Tudi na obroke!
POZOR!
POZOR!
Naznanjam vsem cenj. obiskovalcem vinotoča, da otvorira 1. januarja 1931 na novega leta dan svof lastni vinotoč v Strcliškl ulici št. 10.
Zagotavljam, da bom točila prvovrstno belo in rumeno ljutomersko vino po 16 Din, rdeči dolenjski cviček iz dobro znane Gadove peči po 14 Din ter beli in črni dalmatincc po 12 Din. Obiskovalci bodo postrežem ?. najboljšimi mrzlimi jedili iz moje lastne kuhinje.
Za prijazni obisk sc priporoča
Frančiška Jere, Ljubljana, Stretlika ulica 10.
MALI OGLASI
Vaaka drobna vrstica ! 30 Din ali vaaka beseda SO par.
HajmaajM oglas . & Din. Oglaal nnd devet vrstic te računajo više. Za odgovor znamke I — Na vpraianj« brez znamke ae odgovarjamo.
flužbodobe
III
Mesarski učenec
se takoj sprejme. Naslov v upravi pod št. 14.742.
Mizarskega vajenca
sprejme Ivan Šemrl, splošno mizarstvo, Poljanska cesta 69, Ljubljana.
Pastirja
14—16 let, sposobnega za lažja kmečka dela, iščem. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 14.724.
Zaslužek
Za Slovenijo!
Generalno zastopstvo in skladišče kolosalnega do-, brega novega predmeta. Prednost, kdor ima prostor — garancijo. Jugo-slovenska Izložba, Zagreb, Zrinjevac 15.

Pouk
II
Učitelja ali učiteljico
iščem za poučevanje klavirja. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »14.714«.
Čamernikova šoferska šola Lfubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana. Prospekt zastonj. Pišite poni!
Dnevnik
Slovenec
naibohe informiram list!
Kam pa na Silvestrov večer? Vsi v gostilno »Vnr-berg« pri starem mostu, Dravska ulica 13.
Priznana pristna vina in prvovrstna kuhinja. Koncert s prosto zabavo. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka.
Trgovski lokal
z inventariem, v katerem je nad 100 let obstoječa trgovina z mešanim blagom, s potrebnimi skladišči in stanovanjem, se takoj odda. Na hiši je gostilničarska pravica. — Odda se vsled družinskih razmer. Nahaja se v le-toviščarskem mestu na Gorentskem. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovski lokal« št. 14.751.
Stanovanja
Dve sobi
v sredini mesta se takoj oddasta z zajtrkom mirnima gospodoma. Naslov v upravi pod št. 14.730.

Posestva
Hiša, vrt in gozd
občini Rakek, napro-dai pod »1931/P.«
Večja poslopja
s prostornim dvoriščem in vrtom, pripravna za večio obrt ali industrijo naprodaj: elektr. tok na razpolago. Kje pove uprava lista pod St. 14499.
Mlin na prodaj
v naibolj prometnem kra-iu. kjer ie vedno veliko mletve. Nahaja se v naibolj prijazni okolici Ponudbe sprejema oglasni odd. »Slov.« pod št. 14526
Kupimo
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostdni Možma
Sobo, kuhinjo
in pritikline, ter sobo, pripravno za pisarno ali delavnico, oddam. Naslov pod št. 14.728.
Stanovanje
1 soba, kuhinja s priti-klinami, se odda s 1. januarjem. Istočasno se odda autogaraža v najem. Maribor — Frankopanska št. 15.
Vrednostne papirje
srečke obligacije, delnice kupute upravništvo »Merkur«. Liubhana Selenbur-gova ulica II. tel. 30-52
Kupim
en polnojarmenik v dobrem stanju s krogličnimi ležaji (Kugellager), premer 60—65 cm odprtine. Ponudbe na upravo pod »Polnojarmenik« št. 14.711
Prodamo
Prodam
dvoje lepih sani, komate in angleško konjsko opremo. Ivan Čeme, Vidov-danska cesta 24.
TVKbJCfJ NnVZIK LJUBLJANA FRdMJO nv^*/4l\ KONQRE5NI TRQ
Želi svojim cenjenim odjemalcem prijateljem in znancem
SREČNO NOVO LETO!
0BJRVFU
OD 2. JANUARJA SE PRODAJA SUKNENO IN MANUFAKTURN0 BLAGO
RADI INVKNTURE
PO ZZ10 £N1£FW1H CENRH
OGLED BREZ OBVEZNOSTI NAKUPA / PRIHRANEK DO 20% iN VEČ SAMO NA KONGRESNEM TRGU ŠT. 15
NASPROTI NUNSKE CERKVE
Pri tvrdki N0VRK* LJ UBLJRNf\
Škornji
vseh vrst v poljubnem ruskem kroju izdeluje
Alofzij Zalokar
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 8
Smoking
skoraj nov, in že nošena zimska suknja, se proda. Rožna ulica 7.
Drva
odpadki od parketov oddata v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko Liubhana. Vošnjakova ul. 16. za gorenjskim kolodvorom
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetm L BROZOVIČ - Zagreb, llica 82 Kemična čistil, niča nerta
Kanarčke
prvovrstne, harcerje-vr-vivce, plemenitega rodu, prodaja H. Subič, Dalmatinova 10/11, desno — po 100 in 200 Din.
Usnjarne, pozor!
Dva usnjarska »hašpel-na«, malo rabljena, ugodno naprodaj. Na ogled: Ljubljana, Sv. Petra c. 68.
Nikoprost
proti kajenju stane 76 Din, Avinal proti pijančevanju pa 220 Din Razpošilja Lindič, Ljubljana, Komen-skega 36.
Krušno moko in
rženo moka
»«lno neto. kupite celo uitodno prt
A. VOLK. LJUBLJANA
Beetirva rreio 24-
Modroce
vrbne iz ia alrtka močno
blago Din 260 — mreže - postel ne odeie žimo ■ cvilh naiceneiJe kupite pri Rudolt Sever Ljubljana. Marijin trg 2
Telefon 2059
K
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričev« ulica 5
OGLAŠUJTE
5LCVENHJ
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubhana. Stari trg št 32
ZA
Л*кД«к/ АллГОЈ
ииљмтб
oa. /*алоО& «r TtCfrljovl 4 Ал«
Izmed sodobnih književnih izdaj so
I
i
U
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—.
Jugoslovanska knjigarna v Dubllanl.
Otvoritev
nove gostilne
v Sv. Martinu pri Vurbergu.
Podpisana vljudno naznanjata slavnemu občinstvu, da otvorita v nedeljo, dne 4. januarja 1931 gostilno v svoji novi hiiL
Na razpolago bodo vedno topla in mrzla jedila kakor tudi prvovrstna vina iz raznih krajev.
Za obilen obisk se priporočata
Janko in Olga Kostajnšek.
Najboljše haplte za novo leto
Nogavice, damske in moške rokavice, damsko in moško perilo Bengerievo puloverie. telovnike (vestie) žepne robce, kravate, ovratnike srajce, šifone. glote. čipke, vezenine gumbe. DMC prejice. ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toalet, potrebščine le pri
I0SIP PEIEL1NC - LiDbltana
bllin Prešernovega spomenika, oh vodi
Inserirajte v „Slovencu"!
Umrl je naš ljubljeni dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Anton Ferant
umetni in trgovski vrtnar
previden s tolažili svete vere.
Pogreb našega ljubljenca se vrši v četrtek 1. januarja ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana-Moste, dne 30. decembra 1930.
Leopoldina, soproga. Marica, Anica, Vladimir, Bogica, Danica, Nevenka in Zdenka, otroci. — Šteian, brat. Antonija, sestra, in vse ostalo sorodstvo.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, tast in stric, gospod
Janez Vilhar
železničar v pokoju
dne 29. decembra po daljšem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v starosti 66. let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika se vrši v sredo 31. dec. ob 9 zjutraj iz doma žalosti v Postojni na farno pokopališče. Postojna-Ljubljana, dne 30. decembra 1931.
Jakob, sin
v imenu vseh ostalih sorodnikov.
m s> ~ a

i £ i-
— -Z u
■o si-
O o — B x w
3»jE as
'S) ca 3 * ► .=>«: JO
e J *
15*2a§ p »• I as
s ist

i i j s 9 "S
"CD
• Sil« ? » *
£ * n
s i ► 2 c {S -.5
5 r.S - i
i-.o
Ti-^f I" g
So.
,'J'ii
!§jsj lžc -J ,0 dl Г I
• r» ac. i

Hans Dominik:
Moč treh
72
Roman ta leta 1055
Sem le prebojazljiva... ali morda bolna... in vendar bi mogla biti prav tako srečna, kakor me smatrajo ljudje.«
Lady Diana se je naglo vzravnala.
»Horac me opazuje ... moje razburjenje mu ni ušlo... nisem mu dolžna nobenega priznanja! Ne, ne! Ali naj se pokorim še drugič za svoj greh, ki ni bil greh?«
Izmučena se je zgrudila nazaj na divan in uprla velike temne oči v strop. Kot prisiljena je nadaljevala:
: Eden leži na pokopališču Pere Lachaise'. Drugi v Linnaieu ...?«
Nekdo je potrkal na vrata. Na srebrni taci je prinesla sobarica pismo. Velika siva kuverta. Nemške znamke. Pisava v naslovu se ji je zdela pač znana, toda pisca ni mogla uganiti.
>Položite pismo na mizo. Ga bom pozneje čitala.«
Rekla je to, ko da je ne zanima. Komaj pa je odšla sobarica iz sobe, je skočila in raztrgala ovoj s tresočimi prsti. Navaden časopis je bil v njem. Švedski list. Njeno jezikovno znanje je zadostovalo, da je vsebino napol ugotovila, napol uganila. Na enem mestu rdeče podčrtano. Debelo tiskan naslov ... Linnais ...
Vrnila se je na divan, s težavo se jc silila, da je čitala teh malo vrstic besedo za besedo:
»Linnais, 20. julija. Nesreča, ki še ni pojasnjena,
i Olavno pokopališče v Parizu. (Op. prev.)
je zadela včeraj Truvvorjev dvorec, ki leži v naši bližini. Opolnoči je zletel grad po težkih eksplozijah v zrak. V njem je stanoval lastnik, ki se je nedavno vrnil iz inozemstva, ki je imel pri sebi dva prijatelja kot gosta. Za gotovo je smatrati, da so vsi prebivalci mrtvi. 0 vzroku nesreče se širijo govorice, ki jih pa za enkrat nočemo objaviti, ker se ne dajo kontrolirati.«
Z udušenim krikom se je zgrudila Diana Maitland na divan. Kakor v sanjah je videla, kako so se odprla vrata. Bilo ji je nemogoče, da bi vstala. Uspelo ji je le, da se je malo vzravnala?
»Si prejela neprijetno vest?«
»Neprijetno vest... kako prideš na vprašanje?«
Lord Horac je pokazal na časopis, ki je ležal na
tleh.
»Kdo ti je poslal ta list?«
NI takoj odgovorila. Slednjič je rekla ljaje in prisiljeno;
»Dr. Glosin?!«
Lord Horac je stopil za korak nazaj.
Dr. Glosin? ... Pojasni mi, prosim. Dolžna si mi dati pojasnilo. Kaj stoji v tem listu, kar te je tako vznemirilo?«
Lady Diana se je obotavljala, oklevala. Šele po dolgem času je obvladala svoj glas.
»Ne smeš se jeziti name, Horac. Prijelo me je nenadoma ... sigurno posledica zadnjih odločilnih dni. Vplivali so na moje živce, da jim nisem bila kos... Časopis od dr. Gloeina... o, seveda! Zanimalo te bo, kakšen uspeh je imela ekspedicija v Linnais. Dr. Gloein pošilja časopis, ki prinaša veet o tem.«
»Zakaj je poslal časopis n#twi bitetov?«
obotav-
Za Juuoalovanakc tiskarno * Liubtjani: Karel Себ.
Izdala tali: Ivan Kako«
»Mislim ... mislim ... no prav enostavno, vi možje ste si sedaj vendar sovražniki.«
Diana Maitland se je skušala šaliti.
»Njegova patriotična vest mu ne dopušča nobenega občevanja več s teboj... Prevedla ti bom te vrstice.« Prečitala mu je vsebino vesti.
»0, prav dobro... Načrt se je torej posrečil. Nerazumljivo, da ni še nobenega obvestila od polkovnika Trottera ... Vendar ti? ... Ti se ne veseliš? In si se vendar v začetku toliko zanimala za načrt.«
Diana se je naslonila nazaj. Fini čipkasti robec sd je pritisnila na čelo. Njena prsa so se dvigala burno.
>Diana, kaj ti je?«
»Nič! Potrpi z menoj, Horac. Minilo bo. Pusti me danes samo. prosim te!«
»Zaupaj mi, Diana. Oprosti se teže. Povej mi, kaj te muči.«
Lord Maitland se ji je približal in položil pomirljivo svojo roko okrog njenega vratu.
Diana se je lahno zdrznila. Njeno telo je vzdr-getalo.
»Pusti me! Pusti me! Nisem ona, ki...«
Obtožba in izzivanje hkrati je zvenelo iz teh besed. Lord Horac je umaknil svoje roke z njenih ramen. Poparjen je gledal, kako se je naglo izpre-minjal njen izraz, sdaj svetel, zdaj teman. Ni si upal govoriti, ni si upal prekiniti te muke, ki jo razsajala v njeni duši. Končno po dolgem molku se je zdelo, da ji je dozorel sklep. Trd je postal izraz okrog njenih ust.
>Ne maram dalje molčati. Samo resnica mi more pomagati.«
Govorila je brez slabosti.
Urednik. Prane ELremiai.