jih 50 in več učencev, ki jih imamo dnevno pred seboj. Zato smo pričeli s podrobnejšim spoznavanjem učenčevih socialnih in ekonomskih prilik, ki imajo tako odločilen vpliv na učenčev fizični in psihični razvoj. Kolikokrat se nam zgodi, da moramo za rešitev eno&tavnega problema prebrskati precej pedagoške literature, da ga rešimo. Krajevno proučevanje trboveljskega otroka, ki je skupno delo večine trboveljskega učiteljstva, bomo v teku nekaj dni zaldjučUi. Z rezultati tega dcla bomo seznanili učiteljstvo na skupnem zborovanju več učiteljskih društev, ki je predvideno za 20. april 1940. v Trbovljah. Kimovec France UCITELJSKI POKRET Naše delo se nadaljuje Z ozirom na to, da je ostala rubrika Učiteljski pokret tako dolgo prazna, bi utegnil kdo misliti, da je nastal v delu zastoj. To pa ni točno, ker delo po edinicah lepo napreduje. Doslej smo se omejili na študij socialno-ekonomskih prilik našega učenca z ozirom' na razmere v vsej Sloveniji, sedaj gremo bliže k stvari in hočemo to delo popularizirati in ga prikazati kot sestaven del poklicnega udejstvovanja vsakega sodobnega vzgojitelja. Treba je bilo preiti k mlajšim edinicam, k posameznim okrajem, ali njih skupinam, ki tvorijo več ali manj zaključene gospodarske enote. Za primer stavim delo odseka U. p. pri laškem učiteljskem društvu. Teren laškega okraja je svojstven in narekuje učitelju prav posebno delo. Društveni odsek U. p. si je zastavil preiskovalne naloge na osnovi doslej obdelanega pokretovega programa iz vse Slovenijc. Prvi korak je bil, da smo iz kompleksa vprašanj, ki zadevajo današnje šolsko delo. izluščili najbistvenejše, t. j. našega učenca in njegovo neposredno okolico, družino. Dve vprašanji sta za nas posebno važni: 1. industrijski otrok in milje, ki v njem živi, 2. kmečki otrok in njegov milje. Delo smo si tako uredili, da smo po zb<>rovanju, 7. dec. 1939., ko je bilo na sporedu predavanje o delu U. p., takoj zbrali tovarišicc in tovariše, ki so se priglasili za sodelo- vanje. Raziskovalno delo smo razčlenili v glavnem na slcdeča področja: 1. Podatki o družini: a) splošni podatki o posameznih članih družine, b) stanovanjske prilike, c) imovinsko stanje družine. 2. Podatki o učencu samem: a) obleka, obuvalo in perilo, b) telesni razvoj, c) prehrana, d) delo, e) zdravstveno stanje, f) duševni razvoj. Na tej osnovi pripravljamo anketno polo, ki bi obsegala vse podatke za vsakega učenca na posebnem listu, to pa zaradi tega, ker je dokazano, da nam nudi kartotečni sistem najlažji način dela, da je kontrola veliko lažja in imajo tako zbrani podatki zares trajno vrednast. Izhajamo iz prepričanja, da nam nudi tak študij največ res takoj uporabnega gradiva za praktično šolsko delo. Tako imamo dovolj problemov, ki naj jih v padrobnosti obdelajo referati na naših zborovanjih in na sejah učiteljskih zborov posameznih šol. Morda bi kdo mislil, da s tem načinom dela izoliramo na preveč ozek krog?! Tako mišljenje bi pa bilo zelo zmotno. Ravno problemi, ki so nam blizu, ki nas tako rekoč vsak dan izzivajo, da si jih pobliže ogledamo, ustvarjajo smisel za stvarnost in bude potrebo po širši razgledanosti na polju pedagogike. Stvarne situacije so take, da ne moremo iti stvari do korena, če nimamo dovolj preciznega znanja o stvari. Z nekaj splošnih pojmov o otroški psihi, še ne moremo meriti svo-