Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra - 2. marec - številka 8
Mladi
ne bodo stali
ob strani
Letošnja, že tradicionalna programsko volilna konferenca mladih SOZD Iskre v Poreču je bolj kot katerakoli doslej odražala tisto, čemur so taka srečanje pravzaprav namenjena.
Spoznanje, da sedanji družbeno ekonomski trenutek zahteva Intenzivnejše povezovanje mladih In njihovo vključevanje v vsa pomembna družbena dogajanja je bilo čutiti tako Iz medsebojnih pogovorov v odmorih, še posebej pa. Iz sodelovanja v razpravah na uradnem, seminarskem delu srečanja. Na tehtnaln Izčrpna poročila predsednika PO SOZD Iskra In članov poslovodnega odbora so se mladi odzivali s prodornimi vprašanji, ki so Izražali željo po temeljitem poznavanju vseh Iskrinih strateških usmeritev.
Iz letnih poročil o delu mladinskih organizacij v posameznih DO pa lahko sklepamo, da ob tradicionalnih In že utečenih dejavnostih narašča zanimanje mladih za enakopraven dialog v odločanju o poslovnih procesih. To so potrdile tudi Programske smernice zb delovanje KS ZSM SOZD Iskra za leto 1987.
Razprava o stavkah, oziroma protestnih prekinitvah dela (kot se radi milejše Izražamo) je občutljiva tema, ki vse do nedavnega ni prodrla v širšo javnost. Sprožila pa jo je slovenska mladinska organizacija In obravnavanju problematike so se pridružili tudi mladi Iz Iskre, saj je pojav prisoten tudi v naši sredini. Več sprotnega obveščanja In temeljitejša analiza vzrokov za konflikte v posameznih okoljih bo osnova za nadaljnje razprave In pristope k reševanju problematike, so ugotavljali. Pridružili pa so se tudi pobudi predsedstva RK-ZSMS za spremembe in dopolnitve ZZD, s katerimi bi pravno uredili temeljno pravico delavcev do sklica Izrednega & zbora.
Irena Stok
Programsko-volilna konferenca Iskrine mladine
Vso pozornost izgrajev aniu delovne kulture
V on O-l S.% OO Um.   : 1^1 ■ is .. p% v       —~—   	&
V	dneh 20., 21. in 22. februarja so se mladinci Iskre ponovno zbrali v Poreču na že tradicionalni Programsko-volilni konferenci. Program srečanja so tokrat vsebinsko obogatili številni gostje, ki so podali nekaj osrednjih izhodišč za razpravo.
Glavne aktivnosti v SOZD Iskra v letu 1987 in njene strateške usmeritve so podrobneje predstavili Franc Šifkovlč, predsednik KPO ter člana PO Rado Fale-sklni in Ivan Cvar.
V	soboto popoldne so razpravo o problematiki stavk v Sloveniji in Iskri vodili Željko Cigler in Maurizio Olenik, člana RK ZSMS ter AvgušLin Ciuha, predsednik KOS SOZD Iskra.
V	programsko-volilnem delu konference pa so o svojem delu spregovorili mladi iz Iskrinih delovnih organizacij in v nadaljevanju sprejeli Programske smernice za delovanje KS ZSMS v letu 1987.
Maurizio Olenik z Republiške konference ZSMS pa je mladincem posredoval še informacijo o predvidenem poteku prireditev ob sprejemu štafete mladosti v Sloveniji.
Poenotenje informacijskega sistema
Dosedanja razdrobljenost informacijskih tokov, od obračunskih sistemov do poslovne informatike, onemogoča sprotno in realno spremljanj e poslovnih rezultatov in s tem tudi ustreznih poslovnih odločitev. Graditev enotnega informacijskega sistema pa je dolgoročna naloga, ki se je bomo lotevali postopno, vložiti pa bo potrebno tudi nekaj sredstev.
Tri operativne naloge Iskre:
Franc šifkovič je mladincem predstavil glavne aktivnosti SOZD Iskra v letu 1987 in nakazal strateške usmeritve v naslednjih letih. Objavljamo povzetke njegove razprave, v kateri je razčlenil najpomembnejše strateške in operativne naloge.
nizacij v delovne organizacije. Teh procesov ni moč ustaviti in so povsem upravičeni v primerih, ko gre za normalno organsko rast, ko temeljna organizacija postane poslovno sposobna za opravljanje vseh tistih funkcij, ki so lastne delovni organizaciji. Zato bo potrebno razmisliti, kako vse te nove tokove vključiti v bodoči razvoj in kako jih 'opredeliti v interni zakonodaji. Vseboval jih bo že prvi osnutek SaS o združevanju v SOZD Iskra, ki bo šel jeseni v širšo javno razpravo.
Procesi
reorganizacije
V Iskri že nekaj časa čutimo potrebo po dopolnitvi njene samoupravne in poslovne organiziranosti. Iskra je namreč sistem z veliko dinamiko rasti in formalno-pravni okviri, postavljeni v letu 1974 so postali pretesni. Prve razprave o bodoči poslovni organiziranosti Iskre so pokazale, da je potrebno sedanjo obliko organiziranosti v SOZD še utrditi, večjo učinkovitost sistema pa doseči z notranjimi spremembami. Zaradi naraščajočega števila DO in uspešnejšega usklajevanja interesov so bili podani predlogi o oblikovanju programskih skupnosti. Vanje bi se vključevale DO na osnovi skupnih interesov, v razvoju, tehnologiji, proizvodnji in trženju.
Zaenkrat je predvidenih 4—6 takih poslovnih skupnosti, vanje pa bi se postopno prenašal del skupnih poslovnih funkcij, ki jih zdaj opravljajo delovne organizacije skupnega pomena. Širša javna razprava okoli navedenih predlogov reorganizacije se bo začela letos jeseni. Ob njej se bomo morali zavedati, da postavljamo novo samoupravno in poslovno organiziranost za naslednjih deset do petnajst let. Glavni cilj takega preoblikovanja je seveda večja učinkovitost, ki jo pogojuje tudi še večja odprtost in prožnost sistema v odnosu do okolja.
Drug vidik s področjaorganiziranosti, ki postajavednobolj aktualen pa zadeva preraščanje nekaterih temeljnih orga-
Notranja
zakonodaja
Veliko preveč časa in stroškov na vseh ravneh v Iskri zahteva sprejemanje in spreminjanje samoupravnih aktov. Zato bo nujno treba postopke poenostaviti in nekatere odločitve, ki jih sedaj sprejemamo z referendumom, prenesti v pristojnost delavskih svetov, kar bo tudi v skladu s predvidenimi spremembami zakona o združenem delu. Nadalje naj bi svojo notranjo zakonodajo čimbolj poenotili. Izogniti se moramo tudi prepisovanju zakonskih določil iz ZZD v interne akte, za kar ni nobene potrebe.
Uveljavljeno načelo konsenza večkrat zavira sprejemanje pomembnih poslovnih odločitev, povezanih tudi z delitvijo dohodka, zato se Iskra zavzema za tiste novelacije ZZD, ki bi onemogočile zlorabljanje tega načela s stališča parcialnih interesov.
Izvoz
Izvoz pomeni za Iskro eksistenčno potrebo pa tudi vzpodbudo za nenehno sledenje svetovnim trendom razvoja.
V jugoslovanskem prostoru je Iskra največji izvoznik industrijskih izdelkov, vendar z doseženo vrednostjo 240 milijonov dolarjev nismo zadovoljni, saj zadnjih nekaj let stagnira. Za leto 1987 načrtujemo izvoz v višini 300 mio dolarjev, ob predpostavki, da nam bo družbena klima naklonjena. Ukrepi ekonomske politike v preteklem letu so Iskri onemogočili poravnavanje obveznosti do tujih dobaviteljev, kar ježe povzročilo vrsto neugodnih posledic, od izgubljanja ugleda v svetu, trganja poslovnih vezi, do pomanjkanja repro-materialov in s tem težav v proizvodnji.
Iskra kot celota je velik netto izvoznik. Toda stanje v vseh temeljnih organizacijah ni tako ugodno, zato bi se morale tudi DPO angažirati in pregledati, kakšno je razmerje med uvozom in izvozom v svojih delovnih sredinah.
Kadrovska politika
Iskrina kadrovska struktura jeslaba in še vedno zaposlujemo preveliko število nekvalificirane delovne sile, zato bo potrebno ta trend omejiti. Boleče pa občutimo pomanjkanje strokovnega kadra in iskali ga bomo tudi v drugih republikah, saj slovenski šolski sistem tudi do leta 2000 ne bo mogel zadovoljiti naših potreb. Zavzemali se bomo za prožnejše zaposlovanje, za tako zakonodajo, ki bo zmanjšala socialno varnost slabih delavcev.
Investicije
Investicije so ključ razvoja vsakega gospodarskega organizma in zato smo v Iskri posvetili izredno pozornost oblikovanju kriterijev za investiranje. Pomembne odločitve nas čakajo v prihodnje, ko se bo treba dogovoriti, za katere investicije bomo investirali iz druženih sredstev SOZD. Ob tem pa
razmišljamo, da se bo potrebno bolj kot doslej odpreti v jugoslovanski prostor, zato proučujemo možnosti za prenos posameznih programov in tehnologij na druga področja.
O temeljnih načelih in nalogah kadrovske politike je spregovoril Ivan Cvar, član PO za kadrovsko politiko in izobraževanje.
Iskra je iz skromnih začetkov prerasla v največji industrijski gigant v Sloveniji in je konec leta 1986 zaposlovala35.300 delavcev. V bodoče bomo dinamiko zaposlovanja morali omejiti, proizvodnje, ki zahtevajo veliko število delovne sile pa preseliti na manj razvita področja v Jugoslaviji, ki se soočajo z veliko brezposelnostjo.
V	Iskri dela 4.200 ljudi z visoko izobrazbo, od tega 163 magistrov in doktorjev znanosti. Zaskrbljujoče pa je, da kar 13.700 zaposlenih nima nobene poklicne kvalifikacije. Ena izmed glavnih nalog kadrovske politike je zato vlaganje v izobraževanje in štipendiranje. Bistveno bomo povečali število štipendij in se s štipendisti že med študijem povezovali prek klubov štipendistov. Pri organizaciji in delovanju klubov pa naf bi še posebej aktivno sodelovala mladinska organizacija.
Izredno pozornost posvečamo izobraževanju ob delu. V tovrstno obliko izobraževanja je vključenih 1.800 Iskrinih delavcev, pritegniti pa moramo še več mladih nadarjenih ljudi in jih tudi ustrezno motivirati.
Izobraževalni center Iskre ima že bogate izkušne v organizaciji dodatnega izobraževanja za strokovne kadre. Iskrina zunanje-trgovinska šola je ena izmed takih oblik, pripravljena v sodelovanju s pravno in ekonomsko fakulteto. V tem okviru pa redno potekajo tudi seminarji za razvoj n ike in delavce v kontroli kvalitete ter seminarji za pripravnike z visoko izobrazbo.
V	pripravi je tudi poseben program za izobraževanje vodilnih kadrov.
V	Iskri imamo tako veliko večino kadrovskih potreb pokritih s štipendiranjem in izobraževanjem ob delu, nesprejemljivo pa je, da nekatere delovne organizacije še vedno želijo kadre dobiti drugje, ne da bi same poskrbele za ustrezen razvoj lastnih kadrovskih zmogljivosti. Poleg zaenkrat skromnega vključevanja v akcijo 2000 raziskovalcev pa Iskra vzdržuje stalne stike s srednjimi šolami in univerzama. Zavedamo se, da je dotok večjega števila kvalitetnih kadrov v gospodarstvu pogojen tudi z ustreznimi delovnimi pogoji v izobraževalnih ustanovah, zato Iskra nenehno vlaga v razširitev njihove materialne osnove.
Rado Faleskini, član KPO za RR dejavnost je mladincem predstavil temeljne strateške usmeritve Iskrine RR dejavnosti. V tem okviru je posebej izpostavil pomen tehnološkega prestrukturiranja, ki ga pogojuje predvsem prestrukturiranje v samih delovnih procesih.
O proučevanju poslovanja velikih konkurenčnih firm, s katerimi se srečujemo na tujih tržiščih, ugotavljamo, da so se množično opremile z modernimi informacijskimi sistemi, se avtomatizirale in robotizirale svojo proizvodnjo. V Iskri pa se ponekod še vedno srečujemo z miselnostjo, da bomo s fizičnim delom lahko uspešno konkurirali robotom. Le nenehno povečevanje znanja in vzpostavljanje permanentnega izobraževanja nam zagotavlja perspektivo in hitrejše uveljavljanje novih proizvodnih programov. Odstotek vlaganja celotnega prihodka v RR dejavnost je v Iskri še vedno med najvišjimi v Jugoslaviji, občutno pa zaostajamo za tujo^kon-kurenco, ki bi seji radi približali.Zaostanki pri uvajanju novih proizvodnih programov v proizvodnjo pa nišo le stvar sredstev, temveč širše problematike usklajevanja poslovnih funkcij. V času, ko je imela Iskra,koncentrirane razvojne zmogljivosti, so naši strokovnjaki uspešno sodelovali v mednarodnih organizacijah. Danes, koso razvoj-niki preobremenjeni s kratkoročnimi
nalogami v proizvodnji, je Iskra prešibka, da bi se vključevala v mednarodno razvojno in tehnološko gibanje.
Glede na to, da v Iskri obstajajo tudi vrhunska znanja na določenih področjih, nas zelo zanima sodelovanje v mednarodnih znanstvenih projektih. Cilji, ki si jih postavlja Eureka, temeljijo na povezovanju in usklajevanju evropskih znanstvenih in tehnoloških potencialov, ki so usmerjeni v utrditev položaja evropskih proizvajalcev na svetovnih trgih. Ti cilji so Iskri kot velikemu izvozniku zelo blizu, vendar pa vključevanje v Eureko ne bo lahka in enostavna naloga. Pojavljanje na zahtevnih zahodnih tržiščih predpostavlja namreč osvajanje mednarodne metrologije in standardizacije, kompatibilno patentno zakonodajo ter devizni zakon, ki bo omogočil določeno samostojnost gospodarskih subjektov.
Iskra stoji danes pred izredno zahtevnimi nalogami, uresničila pa jih bo lahko le takrat, ko bodo ustvarjeni ustrezni pogoji tudi v širšem družbenem okolju.
Ali pomeni začrtana usmeritev v profesionalo postopno odrekanje ši-rokopotrošnim programom?
Ničesar se ne odrekamo, kar zdrži svetovne kriterije in to velja tudi za široko potrošnjo. Potrebno pa se bo naglo razvijati naprej in se usmeriti na izdelke, ki vsebujejo veliko živega — visoko strokovnega dela.
Kakšni so dohodkovni učinki Iskrinega izvoza?
V obstoječih pogojih gospodarjenja Iskra, razen redkih izjem, v izvozu ne dosega skoraj nobenega dohodka, vendar je prisiljena izvažati, saj so meje jugoslovanskega tržišča že dolgo pretesne za plasiranje Iskrinega obsega produkcije.
Kaj bo Iskra storila za večji prodor tudi na jugoslovansko tržišče?
Včasih smo mislili, da je jugoslovansko-tržišče naše, sedaj pa se soočamo z dejstvom, da nas drugi sistemi vztrajno izrivajo z jugoslovanskega trga. Znova začenjamo dogovore o sodelovanju z Gorenjem pa tudi z drugimi velikimi organizacijami v elektronski industriji, vendar ne le v smislu delitve trga, temveč predvsem zaradi globalnih, strateških interesov, saj bomo le z združe-
nimi močmi uspeli prodreti na svetovni trg. Vse bodoče oblike združevanja pa bodo uspešno delovale le, če bodo osnovane z vidika ekonomskih interesov in ne s političnih prepričevanj.
Kakšna je ocena trženja Iskre in kakšne bodo morebitne spremembe?
Ocena trženja je pozitivna, kljub določenim kritikam, ki se nanašajo na delo Iskre Commerce. Pojavljajo se težnje po razpustitvi IC, vendar v tako decentralizacijo tržnih zmogljivosti, kot si jo nekateri zamišljajo, ne moremo iti, ker ni smotrna. Z vzpostavitvijo programskih skupnosti pa bo možno prenesti del produktnega, sistemskega trženja na nižjo raven.
Koliko ste vodilni delavci v gospodarstvu storili za spremembe in preseganje togosti obstoječe zakonodaje?
Iskra se zavzema za večji vpliv tržne ekonomije in je ob razpravah za spremembe ZZD redno posredovala svoje predloge, vendar to še ne pomeni, da bodo tudi sprejeti. V Sloveniji radi pozabljamo, da smo republika z relativno visokim standardom, brez problemov nezaposlenosti, kar nas bistveno razlikuje od stanja v drugih republikah. Zato ne moremo pričakovati, da bodo upoštevani vsi naši interesi.
Popoldanski del sobotnega srečanja je bil namenjen ob-
V nadaljevanju objavljamo nekaj najbolj zammivih pou-darkov iz razprave, oz. strnjenih odgovorov na vprašanja, ki so jih mladinci zastavili Iskrinim poslovodnim delavcem:
Kako daleč je uvajanje sistema IS 9000?
Urejen je že popoln proizvodni postopek z-vso dokumentacijo za štiri skupine elementov, letos pa si bo standard IS 9000 pridobilo še nadaljnjih' osem članov iz družine elementov. Hkrati pa pospešeno tečejo akcije za pridobivanje zahtevnih kupcev, ki --se zanimajo za elemente z boljšo kvaliteto.
V čem je smotrnost Iskrine Mikroelektronike?
Če hočemo biti produktivni, če hočemo jedkati svoje znanje tudi v siliciju, potem potrebujemo Mikroelektroniko. To je bazična tehnologija, ki je povsod po svetu sestavni del velikih korporacij in sama nikoli ne prinaša dohodka, rezultati se pokažejo šele pri izdelku. V Mikroelektroniki delamo le originalna, doma načrtovana vezja, brez katerih ni mogoče osvajati originalnih izdelkov.
Iskra na
Kako gleda Eureko?
Iskra se želi vključevati v Eureko, torej v program izdelkov za svetovni trg. Imamo dovolj močne razvojne zmogljivosti, da bi lahko enakopravno sodelovali s tujimi partnerji. Pri tem nas zanima predvsem organizacija razvojnih projektov.
Kaj je Iskra storila za dvig kvalitete svojih izdelkov in storitev?
Žal še subjekti
dnevne politike in ekonomije, ki zahtevata predvsem količino in manj kvaliteto, kar je v popolnem nasprotju z našo dolgoročno usmeritvijo: Denar, vložen v kakovost se ne vrača takoj. Zato tudi tako slabo odzivanje nekaterih na uvajanje sistema IS 9000. Skrajni čas je že in v to nas bo prisililo tržišče, da začnemo razmišljati o celovitem pristopu h kvaliteti, torej kvaliteti vseh poslovnih funkcij.
veliko premalo. Proizvodni so še pod velikimi pritiski
ravnavi občutljive tematike -nismo več imuni.
Član predsedstva RK ZSMS Željko Cigler je v uvodnih razmišljanjih podal nekaj stališč in dilem, kot jih ob svojih pobudah za legalizacijo stavk v ZZD opredeljuje slovenska mladinska organizacija. Povzemamo najznačilnejše poudarke iz razprave: pobuda slovenske mladinske organizacije, izražena s sklepom kongresa v Krškem je v jugoslovanski javnosti naletela na precej različne odmeve. Marsikje je še vedno uveljavljeno prepričanje, da je socializem brezkonfliktna družba, v kateri pojav industrijskega konflikta odraža zgplj delovanje protisocialističnih sil. Zato pri razčiščevanju teh pojavov še vedno iščemo le kazensko odgovornost pobudnikov spora, nihče pa se ne posveča odkrivanju resničnih vzrokov. Tudi osnovne organizacije sindikata se navadno pridružijo organom, ki take spore »rešujejo« z iskanjem krivcev.
Analize so pokazale, da so osebni dohodki glavni povod za prekinitve dela, saj do njih prihaja dan pred, ali dan po izplačilnem dnevu. Take konflikte navadno rešujejo s kompromisom in določenim povišanjem osebnih dohodkov, vendar doseženo kaj kmalu izniči inflacija.
Zveza komunistov je v nekam smislu že priznala, da delavci odločajo o zelo majhnem delu dohodka in, da imajo zato stavke osnove tudi v našem sistemu. Iz stališča zveze komunistov se da izluščiti tudi priznavanje pravice do stavke, oz. protestne prekinitve dela, vendar pod pogojem, da se predhodno izkoristijo vse poti, namenjene reševanju problema.
Zaradi pravne neurejenosti, oz. nejasnih opredelitev vzakonodaji sov praksi delavci nemalokrat izpostavljeni sankcioniranju na osnovi mnenj dnevne politike. Jugoslavija je sicer sopodpisnica pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki daje prekinitvam dela tudi pravno osnovo.
stavkam, za katere tudi v Iskri
Ko so o problematiki razpravljali v sindikatu, je bilo ugotovljeno, da naša zakonodaja delavcem ne daje pravice, da bi sami sklicali zbor delavcev. Skupna pobuda ZK in sindikata je bila, da se ta pravica opredeli v internih aktih OZD, kar pa je v praksi seveda odvisno od dejanske moči in hotenj posameznih struktur v DO in TOZD.
Nadalje so predlagali določila, da bi bil sindikat dolžan zaščititi delavca, ki nastopa v vlogi formalnega voditelja prekinitve dela.
Vse te predloge so poskušali oblikovati v okvir členov, zataknilo pa se je pri formulaciji izraza. Uporabljajo se različna imena (protestna ustavitev dela,, izredni sestanek, ustavitev dela, izsiljeni sestanek ipd.). Vendar nobeden ne izraža pravega bistva pojava. Še vedno se ne pristaja na ključni termin — stavka in s tem se ne priznava temeljnih pravic delavcev. Slovenska mladina zato meni, da je nevzdržno, da v državi, ki se legitimira za delavsko, noveliranje zakona o združenem delu ne predvideva vključevanje tega termina. Slovenska mladina bo v okviru političnega sistema nadaljevala svoj boj za uveljavitev tega termina in s tem tudi njegove vsebine.
Janez Žlebir iz predsedstva KS ZSMS DO Kibernetika je v svojem referatu poskušal opredeliti stavko kot dejanje s stališča delavca:
Marsikdo se bo vprašal: zakaj s stavkami sploh razreševanje nesoglasij, ko pa imamo pri tem vrsto različnih skupnosti, organov in organizacij, ki naj bi te stvari reševale? Odgovor je težko najti. Vendar imamo različne teorije, ki nastajanje stavkajočih v različnih okoljih povezujejo v celoto. V nekaterih primei ih pri opravljanju najenostavnejših del delavci sploh niso ustrezno seznanjeni z delovanjem našega družbenopolitičnega sistema. Tako pride v
(Dalje na 4., 5. in 6. strani)
2. stran
št. 8., 2. marec 1987
delovnem okolju do različnih konfliktov in nejasnosti, ki pa se rešujejo po napačnih poteh. Rezultata seveda ni in delavci, posebej mladi, se brez moči zatekajo k odklanjanju dela in pozneje v skupinah k prekinitvam dela. Posledice so nam jasne. Nihče več ne bo vprašal, ali je bila stavka legalna, ali ilegalna. Dejanje je tu. Ukrepajo seveda ljudje, ki v našem sistemu funkcije in zadolžitve opravljajo več, ali manj profesionalno. Tu pa nastane največja napaka v obravnavi stavk v samoupravnem sistemu. Brez izjeme povsod iščejo pobudnike stavke, ali po domače ljudi, ki so delavce hujskali in pripeljali do prekinitve dela. Vodilni z vso vnemo razlagajo delavcem, kakšna škoda je nastala zaradi stavke, četudi je to že vnaprej vsem jasno. Disciplinske ukrepe proti -krivcem«, izvajajo hitro in odločno, zazgled in primer ostalim. Pri tem pa zmanjka časa in nemalokrat namerno, ali nenamerno celo pozabijo obravnavati prave vzroke za nastanek stavke. Zato dotedanje nejasnosti in spori ostanejo še vedno nerešeni, s tem pa smo že prilili olje na ogenj v miselnosti ljudi, ki so zaradi raznih krivic povsem spontano pripravljeni na novi štrajk. S takim početjem pa smo samoupravljalci naredili novo napako, prišlo je do čisto majhnega nesporazuma, ki pa ga je z leti skoraj nemogoče odpraviti. Gre za samospoštovanje ljudi, ki so bili v tej stavki odgovorni in pravzaprav krivi za samo dejanje, a jih nihče ni poklical na odgovornost, ali vsaj na usposabljanje, da bi v bodoče svoje delo opravljali bolje... Zato se takšen način njihovega dela vedno bolj stopnjuje. In namesto, da bi delavci prijateljsko delili z njimi delovne obveznosti, se ga vse bolj ogibajo in se ga v stiku z njim celo bojijo. To pa mu daje nove možnosti za nastanek velikih napak v samoupravljanju in doižbenih odnosih v tovarni. Takšna atmosfera neizogibno pelje v novi štrajk, kjer pa struktura stavkajočih ni več tako specifična. Spomnimo se lanskega primera, ko so stavkali celo zdravniki. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti, da je prav najmlajše sodelavce najlaže pridobiti za stvar in jih — čeprav nedolžne — tudi najlaže kaznovati kot krivce.
Problema stavk se v naši družbi ne lotevamo na najboljši način. Vse preveč se ukvarjamo s problemom legalizacije stavk, v hujših primerih pa se zatekamo h kaznovanju operativnih povzročiteljev prekinitve dela. Vse premalo pa iščemo prave vzroke stavk. Menim, da je naša prva naloga, da bi v vsakem okolju preprečevali tisto napeto ozračje, ki nesporno vodi k novim konfliktom. Ljudje v določenih okoljih premalo osebno sodelujejo drug z drugim. Podrejeni bi se vsekakor morali zavedati, da so vodje dela njihovi sodelavci in ne tirani. Če združuješ delo z neko delovno organizacijo, potem to delo nedvomno združuješ tudi s svojimi šefi.
Zaupati moraš svojemu predpostavljenemu in imeti prijateljske odnose z njim tudi v primeru nesporazumov. Po drugi strani pa se morajo nadrejeni zavedati, da tovarna ne obstaja samo zaradi njih samih. Zavedati se morajo, da je delavec, kijev podrejenem položaju, njihov sodelavec. Nadrejeni naj bodo nadrejeni v strokovnem smislu svojega dela, v medsebojnih odnosih pa se vse prevečkrat pojavlja beseda močnejšega. Pri obravnavi stavk, ki smo jih doživeli, nemalokrat gledamo tudi skozi prste za »manjše« primere in tudi opuščamo disciplinske ukrepe. To nebi bilo potrebno, če bi pri tej obravnavi ne iskali samo fizičnih krivcev, ampak tudi tiste ljudi, ki so delovno okolje pripeljali v tako vzdušje.
Na koncu še razmišljanje o trenutku, ko je stavka tik pred nami. V takšnih trenutkih si vsi politični delavci z vso vnemo prizadevamo, da bi to prekinitev preprečili. Pripravljeni smo na vse vrste ukrepov in prepričevanj, vendar se ne-melokrat zgodi, da s tem položaj še poslabšamo. Mislim, da se je takšne akcije treba lotiti dovolj previdno in z vso zavzetostjo, da bi najprej rešili nesporazum, zaradi katerega naj bi prišlo do stavke in šele pozneje prepričati ljudi,
Programsko-volilna konferenca Iskrine
naj delajo naprej, kajti delo je njihova pravica in dolžnost. Samo na ta način se lahko izognemo najhujšemu in si hkrati pridobimo zaupanje delavcev v združenem delu.
Avguštin Ciuha, predsednik KOS SOZD Iskra je razpravo nadaljeval z vidika Izkušenj, ki sl jih je pridobil sindikat ob pojavu stavk v Iskri. Zatrdil je, da mladinska organizacija v razpravi o problematiki stavk namenja poudarek predvsem opredelitvi Izraza, premalo pa se ukvarja z vsebino.
V	Iskri se poskušamo ukvarjati predvsem ' z vsebino in razčiščevanjem vzrokov, ob tem pasmo svoja spoznanja primerajli tudi z izsledki raziskav, ki so bile narejene na inštitutih. Problemi, ki so povod za prekinitve dela, so dosti heterogeni. V Iskri podobno kot drugjet Sloveniji je 80% primerov stavk tesno povezanih z osebnimi dohodki, kar pa je praviloma le posledica vrste nakopičenih konfliktov. Do večjih konfliktov navadno prihaja v tistih sredinah, kjer imajo interno zakonodajo opredeljeno do zadnje podrobnosti, v bolj fleksibilnih sredinah pa je napetosti manj.
Raziskave so pokazale, da je več prekinitev dela tam, kjer prevladuje višja stopnja demokratičnosti v odločanju. Vzroki so seveda tudi v premajhni obveščenosti delavcev, saj vodstvene strukture marsikje rade prikrivajo realno stanje poslovanja.
Kakšna pa je pri tem vloga sindikata pri reševanju konfliktnih situacij?
Tudi v Iskri ugotavljamo, da je sindikat večkrat odrinjen od reševanja problemov vse do trenutka izbruha stavke. Pri tem je seveda veliko odvisno od sposobnosti posameznega vodstva. Konflikt, ki v določeni sredini izbruhne, poskušamo čimprej odpraviti, ga skriti, saj zelo težko razgrinjamo probleme pa naj bo to v temeljni organizaciji, ali širšem okolju.
V	slovenskem in jugoslovanskem prostoru smo premalo pozornosti posvetili teoretičnemu raziskovanju prekinitev dela. Narejenih je bilo vsega"pet raziskav, ki pa so zelo dolgo čakale na objavo. Ob primerjavi števila stavk po posameznih obdobjih v Sloveniji in v Iskri smo ugotovili, da je v tem pogledu Iskra precej pod slovenskim povprečjem. Nadalje je ugotovljeno, da naiveč
Franci Jerman
pobud za prekinitev dela dajejo delavci, ki niso dolgoročno vezani na delovno okolje. Iz dosedaj znanih podatkov e je razvidno, da v Iskri nismo imeli' primera ugotavljanja disciplinske odgovornosti za tako imenovane voditeje prekinitve dela.
Zadnja analiza pa kaže, da so bili ob stavkah protesti delavcev namenjeni bolj širši družbi in v nobenem primeru ni bila v Iskri podana zahteva za zamenjavo vodstva TOZD ali DO.
Dejstvo, ki ga bomo morali vse bolj upoštevati je, da protestni zbori obstajajo tudi v Iskri. Z njimi se bo morala poleg sindikata in zveze komunistov, poslovodnih struktur ter samoupravnih organov ukvarjati tudi mladina. Problema pa se moramo lotiti predvsem pri vsebini in manj pri imenih.
Iz širše razprave mladincev o problematiki stavk povzemamo še nekaj
stališč:
—	vsi se bojimo prekinitev dela, zato teh problemov nismo nikoli podrobno razčiščevali,
—	število stavk ni pomembno, pomembni so vzroki, ki segajo od neurejenih medsebojnih odnosov, do vplivov najširšega družbenega okolja,
—	v zakonodaji bo treba zaostriti načelo odgovornosti vodilnih struktur
—	premalo se pogovarjamo o vzrokih, zakaj so odpovedale DRO, kot samoupravni mehanizmi,
—	danes je vprašanje lastnine drugotnega pomena, pomembno je, kdo ima moč, kdo dejansko upravlja z lastnino, tudi če je družbena,
—	delavcem je potrebno dati možnost, da se svobodno organizirajo tudi izven sindikata, če ta ne opravlja svojih funkcij.
Mojca Sirk, predsednica KS ZSMS SOZD Iskra je podala -poročilo o delu mladine SOZD Iskra:
V nestrpnem pričakovanju vnovičnega srečanja v Poreču je minilo leto dni in prav je, če se izrazim znanstveno, da naredimo kritično analizo našega delovanja. Gospodarski položaj je danes takšen, da zahteva polno angažiranost vseh, še posebej pa mladine. Trdim lahko, sicer pa se bo to slišalo tudi iz
poročil mladih iz DO, da mladina kljub težavam v posameznih sredinah nastopa organizirano, zavedajoč se težav in problemov, ki nastajajo v vsakdanjem življenju.
Problemov pa je ogromno, tisti najbolj osnoven in najbolj pereč za mlade pa je prav gotovo problem stanovanja, za katerega pa ob zdajšnjih sprempm-
Franci Jerman, DO Kondenzatorji: Šele pred nedavnim sem se začel vključevati v delo mladinske organizacije, zato sem tudi prvič na poreškem srečanju. Moji vtisi so v glavnem zelo ugodni. Imam pa nekaj pripomb: predvsem smatram, da je bil program srečanja preobsežen,, zato se v posamezne teme pismo mogli dovolj poglobiti. Ob problematiki stavk smo preveč poudarjali le neposredne povode in se premalo ukvarjali z vzroki. Zelo koristna pa so se mi zdela izvajanja poslovodnih delavcev, saj so nas res temeljito seznanili s trendi razvoja v Iskri, kar nam bo veliko pomagalo pri vsakdanjem delu v delovnih organizacijah.
Roman Kotar
* O srečanju
Roman Kolar, DO Avtomatika:
Srečanje je upravičilo moja pričakovanja. Iz izvajanj članov PO SOZD sem izvedel marsikaj, kar me zanima tudi z vidika naše DO, mislim predvsem na procese reorganizacije. Razprava o stavkah me ni najbolj pritegnila, tudi zato, ker je bilo premalo konkretnih informacij o dogajanjih v Iskri. Glede na to, da šele začenjamo javno in organizirano govoriti o stavkah, pa menim, da smo dobili nekaj koristnih izhodišč za nadaljnje delo.
Pavle Krevl, DO Elementi: Srečanje je bilo zelo zanimivo in tudi delovno, za kar nam je priznanje iz-
Pav/e Krevl
mladine_____________________________
bah lahko samo pričakujemo, da se bo zelo zaostril in mu bo potrebno posvetiti veliko več pozornosti kot dosedaj. Za mladega delavca je poleg urejenih odnosov in razmer na področju delitve sredstev za osebne dohodke pomembno tudi nenehno usmerjanje in izobraževanje. Če želi Iskra zastavljene cilje tudi doseči, potem nam je prva skrb, kako pridobiti mlad strokoven kader, to pa zahteva najprej dobro organizirano štipendijsko politiko, v času pripravništva pa čimbolj strokovno izobraževanje na lastnem področju dela in spoznavanje Iskre kot celote. Na tem področju je prav gotovo najbolj kritično vprašanje zagotavljanja, oz. stimuliranja mentorjev, ki mladeaa delavca usmerjajo in spodbujajo pri njegovem delu.
Posebno področje pa je izobraževanje ob delu in iz dela. Vseh teh oblik (študij ob delu, strokovni tečaji in seminarji, specializacije) dodatnega izobraževanja pa se v celotni Iskri premalo poslužujemo, s tem pa tudi dopuščamo, da nas svet, predvsem zahodni razviti, prehiteva v tehnološkem razvoju in se razlike samo še poglabljajo.
Interesi mladih pa niso vezani samo na delovno mesto in neposredno delovno okolico. Lani, v letu kongresov, smo se tudi mladi Iskre intenzivno vključili v priprave na kongres in vse pokongresne dejavnosti, v povezavi s posameznimi občinskimi konferencami, ali pa prek republiške konference ZSM Slovenije, v katere predsedstvu imamo tudi svojega člana. Neposredno sodelovanje z RK ZSMS je za nas zelo pomembno, saj lahko samo skupaj izpeljane akcije prinesejo tudi ustrezne rezultate in pokažejo, kakšna so dejanska mnenja in cilji mladine.
Zavedajoč se gospodarskega položaja je primarna in najbolj pomembna naloga vseh, tako tudi mladih, dobro in kvalitetno delati, zato si vodstvo mladine SOZD prižadeva svoje člane o vseh dogajanjih in procesih v Iskri sproti informirati in jih vzpodbujati, da se vključijo v vse razprave, ki jih zadevajo kot delavce Iskre, z željo ustvariti močno, razvito in izvozno konkurenčno Iskro.
$o povedali:________________________
razil tudi predsednik PO. Mladinci iz raznih delovnih organizacij smo hitro navezali stike in se zato tudi bolj sproščeno pogovarjali v uradnem delu programa. K dobremu vzdušju je pripomogel tudi spoznavni večer, ki je bil resnično enkraten.	^
Robert Jerman, DO Elementi: Zdi se mi, da je potekala razprava o stavkah preveč načelno, premalo smo namreč izvedeli konkretnih podatkov in premalo je bilo dogovarjanja kako ukrepati o prekinitvah dela v naših delovnih sredinah. Pri obravnavi te teme sem pogrešal prisotnost odgovornih ljudi iz SOZD, ki bi lahko bolj osvetlili nekatere konkretne vidike
Robert Jerman
problematike. Mladina o konfliktih sicer lahko razpravlja, sami pa jih bomo rešili bolj malo.
Marija Klinar, DO Kibernetika:
Letošnje srečanje je bilo na višji ravni, če ga primerjam s predhodnimi. Uspeh predstavlja predvsem velika udeležba mladih v strokovnem delu srečanja in v razpravah. Čutiti je bilo res pravo zanimanje za probleme Iskre in pripravljenost za dejansko vključevanje mladih v njihovo reševanje. Prijetno smo bili presenečeni, ker je predsednik PO z načinom predstavitve položaja v SOZD znal vzpostaviti ustrezen pristop in se trudil poiskati skupni jezik z mladimi, kar se je odražalo
tudi v razpravi.
Marjeta Štefelin, DO Elementi:
Program je bil dovolj obsežen in razgiban, tako da sem dobila kar precej informacij o poslovanju, organizacijskih spremembah in problemih, ki se v tej zvezi porajajo v Iskri. Glede na nova poznanstva z mladimi in poročila, ki so jih podali predstavniki DO in predsednica KS SOZD, sem dobila tudi boljši vpogled v delovanje in problematiko osnovnih organizacij. Poleg tega se mi zdi zelo pomembno in dobrodošlo, da smo se pooovariali o aktualni problematiki stavk in da se mladina SOZD zavzema z njihovo legalizacijo. Vsekakor mislim, da so takšna srečanja koris-
tna in upam, da bodo postajala še kvalitetnejša.
Igor Šinigoj, DO Avtoelektrika:
Smatram, da je letošnie srečanje v celoti uspelo. Posebno poživitev predstavljajo celovite in kvalitetne informacije, ki so jihpripravili člani PO SOZD — Želim si, da bi se nam, mladim še večkrat ponudila priložnost srečanj z vodilnimi delavci SOZD. Predlagam da bi pogosteje organizirali posebne problemske konference o aktualnih zadevah v Iskri. Razprave na srečanju so namreč pokazale naraščajoče zanimanje mladih za aktivno vključevanje v poslovne tokove, kar je bistven premik glede na prejšnje obdobje.
Programske smernice za delovanje KS ZSMS SOZD Iskra v letu 1987
Izhajajoč iz družbeno-ekonomskega položaja mladih, ki ga ure- ostalimi družbeno-pblitičnimi organizacijami in poslovodnimi sničujejo prek uveljavljanja pravic do dela, bomo mladi vSOZDIsk- organi;
ra v prihodnjem mandatnem obdobju posvetili glavno pozornost C) skupaj z OO ZK bomo delovali pri sprejemanju mladih, ki so se nalogam, ki bodo usmerjene v izgrajevanje delovne kulture. Zave- s svojim delom v samoupravnih organih in mladini izkazali, v vrste damo se, da je položaj mladih v SOZD Iskra odvisen predvsem od ZK\
uspešnega vključevanja mladih v delovne procese, s čimer si bomo d) vzpodbujali bomo ustanavljanje in delovanje aktivov štipen-ustvarili osnovne pogoje nadaljnjega ekonomskega razvoja in distov v DO in kluba mladih inovatorjev na ravni SOZD Iskra; osnovo za uspešno vključevanje v sistem upravljanja. Zato bomo e) podpirali bomo dejavnost Iskrinega Izobraževalnega centra posvetili glavno pozornost pri svojem delu naslednjim nalogam:	kot uspešne oblike specialističnega izobraževanja in si prizadevali,
I.	Na področju utrjevanja družbenoekonomskega in samoupravne- da bo pripravljenih čimveč programov izobraževanja iz dela in ob
ga položaja delavca bomo:	delu. Pri tem bomo zahtevali naj imajo pri izobraževanju prednost
a)	usklajevali aktivnosti pri obravnavah planskih dokumentov v tisti, ki so se izkazali pri delu in aktivnosti v samoupravnih organih mladinski organizaciji SOZD, predvsem z vidika izvajanja skupnih ter mladinski organizaciji, funkcij v SOZD. Pri obravnavah bomo posebej analizirali vprašanja, m Na področju informiranja bomo:
ki so pomembna za položaj mladega delavca, tako s stališča zagota-	a\ v posameznih DO proučili možnost za izdajanje mladinskega
vljanja njegovega in skupnega standarda ter vlaganj na to področje, informativnega lista in mladinske priloge glasila Iskra; kakor tudi z vidika nadaljnjega razvoja materialne osnove dela, kot b) ohranjali kot osnovno obliko informatorja, osebno informi-pogoja za določeno socialno varnost;	ranje	prek organiziranih razgovorov, tematskih posvetovanj, us-
b)	delovali, da se čimprej uveljavijo novi odnosi na področju de- treznih interesnih skupin, sej itd.;
litve čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno po- c\ zahtevali, da se v SOZD Iskra pripravi strokovna analiza celo-rabo, ki smo jih zapisali v skupne samoupravne splošne akte s tega vitega koncepta za samoupravno-politično informiranje v skupni področja v SOZD Iskri. V tem bo mladina podpirala vsa prizadeva- projektni nalogi SOZD. nja, ki bodo prispevala k sistemu nagrajevanja po rezultatih dela in |V 'Na področju športa In kulture bomo-
se oddaljevala od sedanjih, danes še marsikje mezdnih odnosov in a) skupaj s sindikatom aktivno sodelovali pri pripravi in izvedbi uravnilovke znotraj poklicev in med njimi;	tradicionalnih športnih prireditev v SOZD Iskri;
c)	vztrajali, da so delavci tekoče seznanjeni s položajem v gospo- ti) skupaj s sindikatom preverjali možnost za uveljavljanje ak-darjenju na vseh ravneh organiziranja v SOZD. V ta namen morajo tivnega delovnega odmora med delovnim časom in za izgradnjo strokovne službe nenehno pripravljati ustrezne celovite in razu- športnih objektov s prostovoljnim delom, kjer je to mogoče ob pr-mljive informacije, ki bodo omogočile uspešno uresničevanje oizvodnih objektih;
dogovorjene gospodarske stabilizacije, hkrati pa bodo osnova za c) oživljali delovanje kulturnih sekcij, ki so ustanovljene po naših ocenjevanje uspešnosti dela strokovnih in poslovodnih kadrov, OZD in p0magali mladim kulturnim ustvarjalcem, glede na sprejete planske dokumente;	... V. Na področju mladinskega prostovoljnega dela bomo:
d)	tekoče obravnavali vse aktivnosti pri procesih reorganizacije a) intenzivneje vključevali mlade delavce v mladinske delovne SOZD Iskra, ki mora izhajati iz sprejetih dogovorov na posve- brigade, organizirane prek občinskih konferenc ZSMS;
tovanju POREČ ’85. Pri spremljanju procesov reorganizacije bomo p) organizirali druge oblike mladinskega prostovoljnega dela, vztrajali na tem, da bodo organizacijski principi v SOZD izdelani na kot prispevek k stabilizaciji (prostovoljno delo v proizvodnji, ure-način, ki bo omogočal največjo možno delovno in osebno afirmacijo janje prostorov itd.).
mladih delavcev v SOZD.	VI. Na področju obnavljanja in obujanja tradicij NOB bomo:
e)	v okviru razprave o spremembah ZZD se bo aktivno vključila a) še nadalje pospeševali aktivnost pohodnega odreda »Par-
tudi mladina SOZD Iskra in se zavzemala za legalizacijo pravice do tizanske delavnice 99 d«, ki je glavni nosilec teh aktivnosti; stavke v okviru določil tega zakona	b) podpirali organizacijo dneva Iskre — dneva borca, ki je prera-
II.	Področje izobraževanja in kadrovske politike	sla v množično manifestacijo delavcev Iskre pripadnosti tradicijam
a)	zavedajoč se dejstva, da bodo ustvarjalni kadri predstavljali N0Bl	....
ključni omejitveni dejavnik razvoja SOZD Iskra, bomo mladi vztraja- c) kreP'11 samoiniciativnost OO ZSMS pri organiziranju različnih li, da se v Iskri zaposlujejo predvsem mladi strokovni kadri, katerim pohodov in drugih oblik obujanja tradicij NOB skupaj z organiza-se mora omogočiti tudi vse možnosti dodatnega strokovnega izob- cijo ZB.
raževanja. Dodatno izobraževanje mora predvsem slediti prilagaja- To so samo osnovne programske smernice, ki določajo naloge nju svetovnim trendom razvoja na področju vrhunskih tehnologij mladih n^ ravni SOZD Iskra. Leto kongresov, ki je pred nami, nam ter ekonomskih, trgovskih, organizacijskih in drugih znanj;	b° nalagalo tudi druge aktivnosti, ki izhajajo iz kongresnih do-
b)	ohranili bomo oblike seminarjev na ravni SOZD za mladino v kumentov. Zato bomo morali predvsem poživiti sodelovanje z RK okviru stabilizacijskih možnosti in podpirali skupna posvetovanja z ZSMS in občinskimi konferencami, kjer je Iskra locirana.
Iskra SOZD
Izredna seja DS SOZD Iskra
Izpričani solidarnost in socialna varnost
Izredna seja delavskega sveta SOZD Iskra je ponovno potrdila najvišjo možno stopnjo medsebojne solidarnosti, s tem pa tudi socialne varnosti v Iskri. Lanskoletno izgubo bomo pokrili vsem, prednost pri pokritju primanjkljaja bo imela Mikroelektronika, vsi prejemniki sredstev pa bodo morali do konca aprila pripraviti sanacijske programe.
Zadnje ocene rezultatov poslovanja Iskrinih delovnih in temeljnih organizacij kažejo, da smo imeli lani pet organizacij, ki so poslovale z izgubo, in sicer v skupni višini približno 3.074 milijonov dinarjev. Tovarna števcev v Kibernetiki.je imela izgubo v višini 1.392 milijona dinarjev, Mikroelektronika 584 milijonov dinarjev, po 402 milijona dinarjev sta imeli izgubo Tovarna uporov v Elementih in Tovarna vžigalnih naprav v Avtoelektriki, Tovarna tehnične keramike v Elemetnih pa je imela za 293 milijonov dinarjev izgube.
O možnostih in virih izgub v Iskri je na seji delavskega sveta celotne Iskre poročal direktor Interne banke FabioŠkopac. Med drugim je poudaril, da skupni znesek izgub bistveno presega ocene, ki so jih med letom sporočale tovarne pristojnim organom v Iskri. Ker so bili vsi dosedanji možni viri za pokrivanje izgub premajhni, so delegati sprejeli sklep, da se obveznost združevanja v sklad skupnih rezerv po lanskoletnem zaključnem računu poveča od prvotno načrtovanih 650 milijonov na 975 mi-
Enajsta seja predsedstva KOS SOZD Iskra
lijonov dinarjev.
Delavski svet se je na izredni seji tudi odločil, da omenjenim petim tovarnam dodelimo kratkoročna sanacijska posojila za pokrivanje izgub iz rezervnega sklada SOZD Iskra v skupni višini 1.057 milijonov dinarjev. Interno banko so delegati pooblastili, da glede na primanjkljaje po posameznih kolektivih ta sredstva tudi razdeli, prednost pri pokritju izgube pa bo imela Mikroelektronika.
Pomemben je tudi sklep DS SOZD Iskra, ki se nanaša na sanacijo tistin, ki so lani zabredli v rdeče številke in bodo zdaj dobili to pomoč. Sklenil je, da morajo dobitniki sredstev do konca aprila letos pripraviti sanacijske programe in jih predložiti v sprejem in obravnavo centralnemu delavskemu svetu.
Toliko o pokrivanju izgub v Iskri. Ob tem le še misel, da smo tako Iskraši ponovno potrdili najvišjo možno mero solidarnosti s tistimi, ki zaradi kakršnih koli vzrokov lani niso mogli dobro poslovati, s tem pa v Iskri hkrati izpričujemo tudi socialno varnost vseh, ki so v našem kolektivu.
Delavski svet celotne Iskre je po nedavni reorganizaciji Široke potrošje potrdil tudi mandate novoizvoljenim delegatom v delavski svet SOZD in odbor za samoupravni nadzor SOZD iz novih delovnih organizacij — pravnih naslednicah Široke potrošnje, torej iz Elektromotorjev, Videoma-tike, Elektroakustike, Anten ih Rotomatike.
LD
Začetek javne obravnave
Pravil o delovanju Iskrinega sindikata
Kratek pregled Iskrinega gospodarjenja v lanskem letu, temeljni cilji Iskrine poslovne politike v letošnjem letu in zasnove nove organiziranosti sestavljene organizacije so bile teme, katerim so Iskrini sindikalisti na pretekli seji namenili največ pozornosti. Govorili so tudi o pokrivanju Iskrinih lanskih izgub in se seznanili s spremembami zakonodaje SFRJ.
Na začetku seje so člani predsedstva na kratko pregledali dnevni red naslednje seje delavskega sveta SOZD Iskra. Pri tem so največ pozornosti namenili pokrivanju izgub iz ' lanskega leta, ki znašajo kar 3,6 miljarde dinarjev. Tako so se dogovorili, da podpirajo predlog Iskrinega finančnega kolegija, da bi celotno izgubo pokrili do 28. februarja, ko bodo še veljala določila starega zakona glede pokrivanja izgub, ki so manj ostra, kot določila novega zakona. Pri tem so tudi podprli predlog za povečanje rezervnega sklada SOZD Iskra, da se izgube pokrijejo. Vsa sredstva rezerv, ki naj bi jih delovne organizacije namenile za pokrivanje izgub v družbeno-poli-tičnih skupnostih pa naj bi le-te najprej porabile za pokrivanje svojih lastnih izgub.
V nadaljevanju seje so se Iskrini sindikalisti seznanili z oceno gospodarjenja Iskre v lanskem letu. Naj na tem mestu omenimo le to, da smo lani izvozili za 235 milijonov dolarjev, kar pa pomeni, da
se tendenca padanja izvoza še vedno nadaljuje. Vzroke lahko vsekakor iščemo v neustreznih dohodkovnih stimulacijah za izvoz. Ostali kazalci gospodarjenja pašo bili prilagojeni lanski jugoslovanski stopnji inflacije.
Temeljni cilji poslovne politike, ki so postavljeni v planu, naj bi zato bili: doseganjeSOO milijonov dolarjev izvoza, kjer bo vsekakor pomembna interna izvozna stimulacija, naslednja operativna naloga je usklajen program investicij in zadnja racionalizacija poslovanja.
Dolgoročni cilji Iskrine poslovne politike, o katerih smo v našem glasilu že večkrat pisali pa so: organiziranost poslovnega sistema, no-velacija interne zakonodaje in poenotenje informacijskih sistemov. Na predsedstvu KOS so se njegovi člani seznanili tudi z informacijo o zasnovah nove organiziranosti SOZD Iskra. Kar nekaj področij v Iskri bo treba organizacijsko razrešiti. Tako bo treba rešiti področje vodenja celotne Iskre, določiti pristojnosti sestavljene or-
ganizacije, obravnavati poslovodenje v ŠOZD pa rešiti odnose po vertikali SOZD—DO, vprašanje skupnih funkcij in skupnih dejavnosti, navsezadnje pa bo pomembno tudi področje samoupravljanja. Vsekakor bo pri zasnovah nove organiziranosti vodilo to, da Iskro čimbolj integriramo, hkrati pa, da postavimo učinkovitejši sistem. Končni cilj pa je sprejem novega samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, ki naj bi ga sprejeli do konca leta.
Na seji predsedstva je beseda tekla tudi o spremembah zakonodaje SFRJ, kjer so člani največ pozornosti namenili novostim v zakonu o celotnem prihodku in dohodku, zakonu o spremembah m dopolnitvah zakona o SDK pa zakonu o sanaciji in prenehanju OZD. V okviru tega so razpravljali tudi o osebnih dohodkih. Predsedstvo je posebej opozorilo, da moramo do i. 7., ko bo začel veljati zakon o celotnem prihodku in dohodku, v Iskri sprejeti spremembe vseh aktov s področja delitve čistega dohodka
in osebnih dohodkov. Pri teh spremembah bo treba upoštevati določila novih družbenih dogovorov SRS in SFRJ (osnutki so objavljeni v Poročevalcu št. 4, 1987). Predsedstvo je opozorilo vse odgovorne strokovne službe, da čimprej pripravijo program sprejemanja sprememb samoupravnih aktov s področja delitve. V teh programih mora biti razvidna tudi aktivnost sindikata.
Ob koncu seje je predsednik KOS SOZD Iskra Avguštin Ciuha prisotne seznanil s prispelimi prijavami na razpis za člane K PO SOZD Iskra, kjer so člani predsedstva KOS dali pozitivno mnenje kandidatom Aleksandru Mihevu in Vitu Osojniku.
Nato so se seznanili še z nekaterimi novostmfpri organizaciji dneva Iskre — dneva borca, ki bo letos četrtega julija ob Sori pri Medvodah. Avguštin Ciuha je Iskrinim sindikalistom na kratko predstavil tudi nova pravila o organiziranosti in delovanju konference Zveze sindikatov v SOZD Iskra in njenih organov, ki bodo v celoti objavljena v našem glasilu, pripombe in predloge pa naj bi zbrali do 13. marca. Ob koncu pa so se dogovorili, da bo posvet predsednikov Iskrinih osnovnih organizacij zveze sindikatov v drugi polovici aprila.
VŽ
Obisk v TOZD
Iskra-Center za elektrooptiko
Obdržati korak s
Razvojni strategi že vrsto let napovedujejo, da bo glavna značilnost jutrišnje družbe zelo razvita informatika. Vse manj ljudi bo proizvajalo materialne dobrine, vse več ljudi bo obvladovalo informacije. Nekje, morda v malo bolj oddaljeni prihodnosti pa bo znanje v trenutku dostopno vsem tistim, ki bodo obvladali tehnologijo jutrišnjega dne — teleinformatiko.
V Iskri-Centru za elektrooptiko so na vprašanje, ali želijo sodobno teleinformatiko ali ne, odgovorili z jasnim da. Pritrdilen je tudi odgovor na vprašanje, ali so sposobni obvladati potrebne tehnologije.
raziskovalno nalogo Atmosferski prenos informacij z laserskim žarkom. Ta začetni impulz je obvladoval vso poznejšo dejavnost do danes. V nadaljnjem razvoju so se oprli na iskanja v tujini, kjer so raziskovalci iskali pot za uporabo svetlobe kot nosilnega valovanja za prenos informacij. To je bil čas poskusov z atmosferskimi zvezami.
V drugi polovici sedemdesetih let so razvoj v svetu in lastne iz-
Naj bo zgornji zapis le kratek uvod, ki smo ga zabeležili po delovnem obisku predstavnikov SOZD Iskra v Centru za elektrooptiko, v eni izmed najuspešnejših Iskrinih delovnih organizacij, bogatih tako po znanju in kadrih, kot tudi po širini. Naj na zgornji uvod navežemo še to, da že danes obvladajo proizvodnjo kvalitetnih optičnih vlaken. Vlakna znajo spajati, jih meriti in polagati. Obvladajo elektrooptične in optoelektrične pretvorbe, načrtovanje kompletnih mrež, ponudijo lahko tudi prenos tehnologije, saj je njihova. Vse kaže, da so tudi za naprej pravilno usmerjeni. Raziskujejo nove materiale, razmišljajo o osvajanju novih komponent, eksperimentirajo z integrirano optiko. To pa vsekakor pogojuje hiter razvoj same delovne organizacije.
Razvoj tovarne
Predhodnik Centra za elektrooptiko je laboratorij za tehnično optiko v bivšem Iskrinem Zavodu za avtomatizacijo. Ustanovljen je bil marca 1964 z nalogo, da opravlja raziskovalno delo na področju elektrooptike, s posebnim poudarkom na laserjih in laserskih napravah. Do leta 1966, ko je zasvetil prvi doma narejen laser, je štel le osem zaposlenih. To je bil.čas intenzivnih raziskav in študij na področju laserske tehnike in aplikacij laserja.
V naslednjih letih so imele največjo težo raziskave laserskega razdaljemera in njegov prenos v proizvodnjo. Vzporedno pa so seveda potekale raziskave drugih možnosti uporabe laserske svetlobe, predvsem na področju meritev, komunikacij in holografije.
Tako Iskra-Center za elektrooptiko združuje tradicije v laserski in klasični optiki na eni strani in tradicije v elektroniki na drugi. To je bila tudi trdna podlaga za razvoj optičnih komunikacij. Prvi začetki optičnih komunikacij v delovni organizaciji segajo v leto 1973, z
Obiska so se udeležili:
predstavniki SO ZD Iskra: predsednik KOS SOZD Iskra Avguštin Ciuha, član KPOSOZD Iskra Ivan Cvar, predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Igor Gruden in predsednik aktiva zveze borcev Tone O roži m; predstavniki delovne organizacije: člana KPO DO Peter Kavčič in Mitja Kovačič, predsednik delavskega sveta . Zdenko Vižetin, namestnik predsednika sindikata Igor Pavšelj, predsednik mladinske organizacije Bojan Vidmar in sekretar OO ZK Zore Lukin.
kušnje pokazale, da je optično vlakno prava pot. Tako so poslali prve kadre na daljše izobraževanje v tujino. Le-ti pa so domov že prinesli dovolj znanja za postavitev laboratorija za optične komunikacije.
Od leta 1980 dalje Laboratorij za optične komunikacije Iskra-Center za elektrooptiko izvaja razvojne naloge s pomočjo v tujini pridobljenega znanja in zasledovanja strokovne literature. To delo je leta 1984 privedlo do realizacije prvih projektov. S tem pa se je pojavila tudi potreba po novi dejavnosti, to je trženje in projektiva. Tradicionalni stiki s tujino v raziskovalno-razvojni sferi so pripeljali skupaj z novimi tržnimi povezavami do večje mednarodne angažiranosti.
Rezultat tega je bila med drugim organizacija mednarodne konference Fiber Optics for Developing Countries leta 1985 v .Ljubljani.
Pozneje so se pričeli tudi konkretno dogovarjati s tujimi partnerji o skupnih akcijah.
svetom
Programska
izhodišča
Že bežen pregled na sedanje stanje optoelektronike v teleinfor-matiki kaže, da si je Iskra-Center za elektrooptiko uspela ustvariti že v raziskovalno-razvojni fazi dokajšnjo prednost. Prednost prav gotovo želijo ohraniti, zato prehajajo od eksperimentalne-pilotske proizvodnje na širšo proizvodnjo. Razdelki so jo na tri področja: Proizvodnja optičnega vlakna s sekundarno zaščito, proizvodnja terminalne elektronike in proizvodnja optičnih konektorjev. Težišče proizvodnje je na optičnem vlaknu in terminalni elektroniki. Proizvodnja optičnega kabla pa je organizirana v sodelovanju s partnerji izven Iskre.
Večje
vlaganje v znanje
Kadrovski potencial in oprema sta v dosedanjem obdobju sledila prehajanju razvojnih nalog v proizvodne. V začetku je zadoščal majhen kadrovski fond z visoko izobrazbo, pozneje pa se je število sodelavcev povečalo in danes narašča odstotek sodelavcev s srednjo izobrazbo. V Elektrooptiki so se nenehno zavedali, da za njihov cilj — obdržati korak s svetom — niso dovolj samo materialna vlaganja, pač pa, da je pri tem pomembna tudi naložba v ljudi, v šolanje.
Toda sedaj opažajo, kakor so med delovnim obiskom opozorili predstavniki delovne organizacije, da primanjkuje kvalitetnega kadra.
Zato se bodo morali v bodoče še intenzivneje vključevati v razne sisteme, ki lahko pripomorejo k
večjemu številu strokovnjakov. Tudi predstavniki SOZD Iskra so nakazali ta problem in opozorili, da bo morala delovna organizacija v bodoče temu področju nameniti več pozornosti. Tu gre za boljšo politiko kadrovanja, predvsem štipendiranja pa za organiziranje dopolnilnega specializiranega izo-
ra tega problema zavedati tudi širša družbena skupnost in temu ustrezno tudi ukrepati.
Kako so poslovali v letu 1986
Član KPO delovne organizacije Peter Kavčič je predstavnike SOZD
braževanja doma in v tujini.
Ob tem so člani kolektiva iz Elektrooptike poudarili, da se mo-
Iskra seznanil, da so v preteklem letu dosegli planirani finančni rezultat. Še vedno pomeni največji delež prihodka izvoz (11 milijonov dolarjev), čeprav je opaziti težnjo po upadanju.
Tudi porabljena sredstva so se v letu 1986 povečala za okrog 28%, pri čemer je najyišja postavka porabljeni material in nabavljene storitve proizvodne in neproizvodne. Velik strošek pa predstavljajo tudi amortizacija in obresti. Glede na doseženi celotni prihodek in velikost porabljenih sredstev je Elektrooptiki ostalo le 37% dohodka več kot lani, za osebne dohodke pa so namenili dvajset odstotkov od celotnega prihodka. Kot informacijo pa na tem mestu omenimo še, da je bil lanskoletni povprečni osebni dohodek delavcev v Elektrooptiki 210.000 dinarjev.
Nova investicija končana drugo leto
Ob dosedanji stavbi, kjer je sedaj delovni kolektiv Centra za elektrooptiko, je delovna organizacija investirala v proizvodni objekt, kamor bodo preselili strojne, mehanske in optične delavnice ter linijo za izgradnjo, optičnega kabla,
hkrati pa uvedli nov program — termovizijo. Gradnjo je prevzel Smelt, pogodbena dela in rok izgradnje so že določili, opremo so naročili. Celotna vrednost naložbe je 18 — 20 milijonov dolarjev, za kar pa že imajo zagotovljena sredstva. Z novimi prostori bo petst-očlanski, kolektiv delovne organizacije pridobil 10.000 kvadratnih metrov nove površine.
Namen gradnje, ki bo končana drugo leto junija je, da bodo skušali poceniti proizvodnjo, predvsem pa jo modernizirati.
DelaVSI so dobro informirani
Predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij so na delovnem obisku povedali, da so delavci dobro informirani in, da učinkovito sodelujejo v dogovarjanju in odločanju. Osnova samouprave v delovnem kolektivu je tesna pove .ava delavskega sveta in samoupravnih skupin, ki izvolijo svojega delegata in predstavljajo temeljno celico odločanja in obveščanja.
Izobrazbena struktura v delovni organizaciji (imajo visok odstotek visoko izobraženega kadra) pa pogojujejo tudi dobro in kvalitetno pripravljena gradiva za odločanje, saj lahko na podlagi dobro pripravljenih gradiv, ki gredo skozi množico različnih strokovnih mnenj, sprejmejo pravilne odločitve, ki jim zaposleni zaupajo.
VŽ
Zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič obiskal Iskro
Vodilni delavci Iskrinih proizvodnih delovnih organizacij, iskre Commerce in Interne banke so zveznega sekretarja za finance Svetozarja Rikanoviča na srečanju v Ljubljani seznanili s problemi, ki zavirajo Iskrino Izvozno naravnanost. Poudarili so, da brez radikalnih sprememb v devizni zakonodaji lahko pričakujemo le najslabše.
»Sedanja
devizna
Sestanek Iskrinih poslovodnih, samoupravnih in družbeno-poli-tičnih delavcev z zveznim sekretarjem za finance Svetozarjem Ri-kanovičem je odprl predsednik KPO SOZD Iskra Franc Šifkovič. Uglednega gosta je uvodoma seznanil zosnovnimi problemi, ki zavirajo Iskrin izvoz. Mednje je uvrstil zlasti sedanjo devizno regulativo, ki je z odvzemom sposobnosti plačevanja v tujino aktivnim izvoznikom onemogočila oblikovanje samostojne tržne politike.
S podrobnostmi Iskrine zunanjetrgovinske usmeritve je sekretarja Rikanoviča seznanil pomočnik glavnega direktorja Iskre Commerce Miloš Resnik. »Čeprav je Iskrin izvoz v minulem letu prispeval k jugoslovanskemu kar 2,3% in čeprav je uvozni delež v celotnem jugoslovanskem uvozu le 1,3%, pri čemer pa izvozimo kar dve tretjini na konvertibilno tržišče, od vsega tega nimamo veliko,« je poudaril Miloš Resnik. »Naš izvoz ne stagnira, pač pa celo upada, še dosti slabše pa bi bilo, če Iskra ne bi imela tako kakovostne mreže svojih enot v tujini. Zaradi predpisov se znianjšuje dohodkovna motiviranost, izredno slabo vplivajo tudi nestabilni pogoji gospodarjenja, administracija v zunanji trgovini je strahotna, še kako občutimo nedelovanje deviznega tržišča, ker pa sami ne razpolagamo z lastnim deviznim prilivom, je imela Iskra ob koncu lanskega leta že 33 milijonov dolarjev neplačanih obveznosti do tujih dobaviteljev. Z vsem strahom pričakujemo težave v proizvodnji zaradi pomankanja uvoženih repromaterialov, zaradi neplačevanja smo že izgubili več tujih dobaviteljev, mnogi pa nam to, da jim ne plačujemo, vkalkuli-rajo v ceno.«
Miloš Resnik se je dotaknil tudi letošnjih Iskrinih izvoznih načrtov. Kot je znano, smo si začrtali približno 300 milijonov dolarjev izvoza, mnogi pa že zdaj, po dveh mesecih, izražajo bojazen, da nam te številke ne bo uspelo uresničiti, seveda v primeru, če bo še naprej tako nizek izvoz, kot je bil v januarju in februarju. Bil je še celo slabši, kot v istih dveh mesecih lani.
zakonodaja ne spodbuja izvoza«
»Znano je, da delavec, samoupravljalec Iz dneva v dan vse manj odloča o svojih rezultatih dela, zlasti zato, ker je v delitvi dohodka vsak dan več že vnaprej določenih obveznosti. V primerih, ko pa se ta delavec sreča z izgubo, pa v celoti,razpolaga' z njo.«
*
»Eni sprejemajo zakone, v združenem delu jih nato preskušamo, sami pa še vedno nimamo nobene vloge pri njihovem oblikovanju.«
*
»Slišali smo, da je Jugoslavija v letu 1986Izpolnila vse obveznosti do tujine, po drugi strani pa je pustila zadolženo združeno delo pri tujih dobaviteljih.«
»Iskrina zadolženost v tujini se je s 33 milijonov dolarjev ob koncu lanskega leta že povečala na več kot 40 milijonov dolarjev.«
Dejavnost Iskrine interne banke pa je zveznemu sekretarju Rikano-viču predstavil direktor te delovne organizacije Fabio Škopac. Med tri najbolj aktualne teme sedanjega trenutka je uvrstil jugoslovanski bančni, devizni in obračunski sistem.
Odmeven govor na sestanku s tov. Rikanovičem je imel tudi finančni direktor Avtomatike Tone Mohorič. Poudaril je, da je osnovni krivec za sedanji nezavidni položaj aktivnih izvoznikov devizni režim, ki je začel veljati lanskega prvega januarja. »Brez radikalnih sprememb, v devizni politiki,« je dejal, »lahko pričakujemo samo najslabše. Med prve tri predlagane spremembe je uvrstil to, da bi morali izvozniki na konvertibilno tržišče razpolagati z delom deviznega priliva, in to brez omejitve, na drugo mesto je predstavnik Avtomatike postavil nujnost, da morajo dobiti aktivni izvozniki prednost pri plačevanju v tujino, na tretje mesto, pri čemer pa vrstni red ni bistven, je za enega izmed najhujših zaviralcev izvoza postavil sedanji nekonvertibilni dinar.
Izvozne probleme so finančnemu sekretarju orisali tudi predstavniki Iskrinih delovnih organizacij namenske proizvodnje. Izvoz te proizvodnje je v zadnjem času precej zastal, tudi zaradi plačilne sposobnosti kupcev, posojil za ta izvoz pa ne daje nihče.
Nikakor tudi ne morejo razumeti, da izvozniki na klirinško območje z lahkoto prihajajo do konvertibilnih deviz, ti izvozniki imajo tudi veliko prednost pri tečaju, saj je obračunski dolar le za 5% nižji od ameriškega, prednost pa imajo tudi vtem, da je treba na konvertibilna plačila čakati tudi pol leta in več, medtem ko so plačila na klirinško območje takojšnja.
Direktorja Mikroelektronike Milana Mekindo je zanimal predvsem način zbiranja sredstev za zboljšanje tehnologije v Jugoslaviji.
Zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič je na srečanju z Iskrinimi vodilnimi delavci povedal, da je načrtoval obisk v Iskri šele čez teden dni, in da se zato za pogovor ni posebej pripravil. V zvezi z Iskrinimi kritikami na račun obstoječega deviznega režima in tudi drugo regulativo — ob tem imamo občutek, da so bili Iskrini direktorji celo nekoliko prenežni — je gost iz Beograda opozori I na nekatere novosti, ki jih pripravlja ZIS, poudaril pa je, da imamo v Jugoslaviji strahoten finančni nered, pravi kaos, in ta še najbolj škoduje prav uspešnim delovnim organizacijam.
Lado Drobež

m.	IljC
Iskra
Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o.,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
Osnutek
Na podlagi 58. in 59. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije ter po razpravah v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov in konferencah osnovnih organizacij Zveze sindikatov je konferenca Zveze sindikatov SOZD Iskra na svoji seji, dne.sprejela
PRAVILA
o organiziranosti in delovanju konference Zveze sindikatov v SOZD Iskra in njenih organov
Predsedstvo koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra je 18.2.1987 sprejelo osnutek pravil o delovanju sindikata v SOZD Iskra in jih daje v javno obravnavo.
Javna obravnava bo trajala do 13.3.1987. Do konca javne obravnave posredujte pripombe na naslov: Sekretariat DPO SOZD Iskra, Trg revolucije 3, Ljubljana.
PRAVILA
o organiziranosti in delovanju konference Zveze sindikatov v SOZD Iskra in njenih organov
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Osnovne organizacije Zveze sindikatov in konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov po DO, se v SOZD Iskra povezujejo v konferenco Zveze sindikatov SOZD Iskra (v nadaljnjem besedilu konferencaZS Iskra). Sedež konference ZS Iskre je v Ljubljani, Trg revolucije 3.
2.	člen
Konferenca ZS 'skra zagotavlja usklajevanje stališč osnovnih organizacij ZS (OOZS) in konference osnovnih organizacij ZS v DO (KOOZS DO) do vseh vprašanj, ki so skupnega pomena za sestavljeno organizacijo in pomembna za uveljavljanje vloge sindikata v SOZD Iskra. Konferenca ZS Iskra tudi spodbuja delo za izpopolnjevanje skupnih stališč ter neposredno deluje prek svojih predstavmkov v samoupravnih organih in drugih organih ter organizacijah za izpolnjevanje sprejetih stališč.
3.	člen
Pri oblikovanju skupnih stališč, smernic in predlogov sindikata SOZD Iskra sodeluje konferenca ZS Iskra z ustreznimi občinskimi, medobčinskimi in republiškimi organi Zveze sindikatov in sindikatov delavcev dejavnosti.
4.	člen
Konferenca ZS Iskra uveljavlja neposredno, ali prek svojih organov predvsem naslednje funkcije sindikata v SOZD Iskra:
1.	Samoupravni in družbenoekonomski odnosi
— daje OOZS in KOOZS DO smernice in pobude za sočasno vodenje razprav in sprejemanje samoupravnih splošnih aktov, samoupravnih
sporazumov in družbenih dogovorov ter se zavzema za dosledno spoštovanje in uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz njih;
—	podpisuje temeljne samoupravne akte SOZD Iskra v skladu s statutom SOZD;
—	daje pobude za učinkovitejše poslovno in dohodkovno povezovanje v okviru SO£D Iskra in izven ter obravnava učinke takega povezovanja;
—	daje pobude za sočasno, celovito in usklajeno pripravo načrtov razvoja ter spobuja doseganje z načrti določenih ciljev;
—	daje pobude za prenos izkušenj in ukrepov za učinkovitejše gospodarjenje iz uspešnih OZD v manj uspešne;
—	na osnovi poročil poslovodnega organa SOZD obravnava in ocenjuje rezultate gospodarjenja, daje pobude za pripravo strokovnih podlag za uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja in sporoča vprašanja odgovornosti, ko se plani ne uresničujejo;
—	daje pobude ža poenotenje sistema nagrajevanja delavcev v SOZD Iskra ter za upoštevanje družbeno sprejetih usmeritev na tem področju;
—- obravnava motnje pri delu in samoupravnih odnosih v SOZD in se aktivno vključuje v njihovo razreševanje;
—	zavzema stališča v primeru spora med poslovodnimi organi DO v okviru SOZD Iskra.
2.	Varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine
—	predlaga začetek postopka proti delavskemu svetu in poslovodnemu organu SOZD zaradi kršitve samoupravnih pravic in delovnih obveznosti, ker nista obveščala delavcev;
—	daje pobude družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, naj predlaga začasni ukrep družbenega varstva v SOZD, ali prenehanje tega ukrepa.
3.	Informiranje
—	zavzema se za uspešno delovanje Centra za družbeno institucionalno informiranje SOZD in daje pobude za dosledno uveljavljanje vsebine in oblikovne zasnove glasila Iskre:
—	od organov SOZD zahteva, da prek glasila Iskra in drugih informacijskih sredstev redno seznanjajo delavce s svojim delom in izpolnjevanjem sklepov ter z opozorili, ugotovitvami in odločitvami družbenih pravobranilcev samoupravljanja, organov delavske kontrole in drugih organov, pristojnih za nadzor nad zakonitostjo dela SOZD;
—	obravnava informacije in pomembna vprašanja iz dela organov upravljanja in drugih organov SOZD, zavzema stališča ter v skladu s svojo vlogo v SOZD deluje v organih upravljanja in drugih organih ter telesih.
4.	Kadrovska politika
—	določa merila za socialno in drugo sestavo delegatov za samoupravne organe ter druge organe in telesa SOZD, povezuje delo pri vodenju kandidacijskih postopkov za teorganeterpredlagazačetek postopka za odpoklic le-teh;
—	voli svoje predstavnike v razpisno komisijo za imenovanje
poslovodnega organa SOZD, ali drugih poslovodnih organov, v skladu s samoupravnimi splošnimi akti vSOZD, ali DO vSOZD Iskra ter jim daje svoje usmeritve in mnenja;
—	daje predloge za imenovanje, ali imenujedelegateSOZD Iskravraz-ličnih organih in organizacijah v družbi;
—	daje pobude za usklajevanje osnov kadrovske politike in izobraževanja v SOZD Iskra.	«
5.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
—	sprejema konkretne naloge in ukrepe za delovanje konference ZS Iskre v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni;
—	nenehno spremlja politično-varnostne razmere v SOZD, jih razčlenjuje in predlaga ustrezne dejavnosti in ukrepe za izboljšanje razmer;
—	spremlja in razčlenjuje primere nezadovoljstva delavcev ter prekinitve dela in daje pobude za razreševanje sporov, ki jih ni .bilo mogoče rešiti po redni poti.
Konferenca ZS Iskra izvaja tudi druge aktivnosti v skladu z zakonodajo in
sprejetimi programi dela.
II.	OBLIKE DELOVANJA SINDIKATA V SOZD ISKRA
5.	člen
Zax uresničevanje ciljev iz 2., 3. in 4. člena teh pravil se kot oblike delovanja sindikata v SOZD Iskra organizirajo:
—	konferenca ZS Iskra z organi,
—	problemske konference in
—	informacijska posvetovanja predsednikov OOZS in KOOZS DO.
A.	KONFERENCA ZS ISKRA
6.	člen
Konferenca ZS Iskra je stalni organ osnovnih organizacij, sindikalnih konferenc in konferenc OOZS v DO, ki se vanjo povezujejo.
Konferenco ZS Iskra sestavlja po en delegat vsaka OOZS in KOOZS v DO Iskra.
7.	člen
Konferenca ZS Iskra se sestaja po potrebi, praviloma pa enkrat letno, ko na svoji seji:
—	razčleni in oceni delovanje sindikata v SOZD,
—	sprejema letno poročilo o delovanju svojih organov,
—	sprejema letno programsko usmeritev,
—	sprejema letni finančni načrt konference ZS Iskra in
—	obravnava druga pomembna vprašanja.
8.	člen
Vsako drugo leto se konferenca ZS Iskra sestane na konstitutivni seji. Na tej seji zlasti:
— oceni delovanje v mandatnem obdobju,
Glasilo Iskra, številka 8, 2. marec 1987
Glasilo Iskra, številka 8, 2. marec 1987
—	sprejema programske usmeritve za delovanje v prihodnjem obdobju,
—	sprejema pravila o svojem delovanju,
—	izvoli predsednika, namestnika predsednika in svoje organe.
9.	člen
Konstitutivno sejo skliče dotedanji predsednik konference ZS Iskra, ki vodi sejo konference do izvolitve delovnega predsedstva.
Konstitutivni seji prisostvujejo poleg novih članov tudi dotedanji člani konference ZS Iskre.
10.	člen
Mandat članov v konferenci ZS Iskre traja dve leti in se lahko enkrat ponovi.
Člana konference je mogoče razrešiti zlasti:
—	če ne deluje v skladu s statutom ZSS,
—	če mu preneha članstvo v OOZS,
—	če sam zahteva razrešitev.
Če je član konference razrešen, se iz tiste OOZS, ali KOOZS DO, iz katere je razrešeni član, izvoli nov član konference ZS Iskre.
11.	člen
Delo konference ZS Iskra vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik.
Predsednik konference ZS Iskra:
—	organizira, sklicuje in vodi seje organov sindikata SOZD Iskra,
—	skrbi za uresničevanje sklepov in stališč konference ZS Iskra in njenih organov,
—	zastopa in predstavlja konferenco ZS Iskra v okviru SOZD in navzven,
—	podpisuje sklepe in stališča konference ZS Iskra in njenih organov ter
—	opravlja druge naloge po sklepu konference ZS Iskra.
12.	člen
Predlog za sklic konference ZS Iskra lahko dajo OOZS, KOOZS DO ter občinski, medobčinski in republiški svet ZS ter sindikat delavcev dejavnosti.
>	13. člen
Konferenca ZS Iskra dela na sejah.
Člani in drugi vabljeni morajo biti obveščeni o seji praviloma vsaj 10 dni pred sejo.
Gradiva za sejo konference ZS Iskra je treba poslati tudi vodstvom družbeno-političnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov SOZD.
14.	člen
Konferenca ZS Iskra sklepa veljavno, če sta na seji dve tretjini članov. Stališča in sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica članov konference.
Stališča in sklepe sprejema konferenca ZS Iskra praviloma z javnim glasovanjem.
15.	člen
O poteku seje konference ZS Iskra se piše zapisnik, ki mora vsebovati vse osnovne podatke o poteku seje in sprejete sklepe in stališča konference ZS Iskra.
Zapisnik se pošlje vsem vabljenim.
16.	člen
Za uspešno izvajanje programskih smernic in ostalih nalog konferenca ZS Iskre izvoli tudi svoje organe in sicer:	'
—	koordinacijski odbor,
—	predsedstvo konference ZS Iskra in
—	komisije konference ZS Iskra.
1. Koordinacijski odbor konference ZS Iskra
17.	člen
Koordinacijski odbor konference ZS Iskra je stalno delovno telo konference ZS Iskre.
Koordinacijski odbor se voli za mandatno obdobje konference ZS Iskre. Praviloma ga sestavljajo predsedniki KOOZŠ v DO, ali predsedniki OOZS v enovitih DO, ali delovnih skupnostih na ravni SOZD tako, da ima v koordinacijskem odboru vsaka DO, ki se združuje v SOZD Iskra po enega delegata.
18.	člen
Koordinacijski odbor konference ZS Iskra se sestaja po potrebi, praviloma pa štirikrat letno.
Koordinacijski odbor na svojih sejah:
—	spremlja izvajanje programskih smernic konferenc ZS Iskre,
—	koordinira izvajanje programskih smernic konference ZS Iskra,
—	koordinira izvajanje aktivnosti sindikata v DO Iskra za skupne naloge, ki se izvajajo v celotni SOZD,
—	vodi postopek evidentiranja ter usklajevanja predlogov kandidatov za organe na ravni SOZD in izven, kadar jih delegira SOZD Iskra kot celota,
—	sprejema stališča in pobude, ki jih sindikat SOZD Iskra zavzema do posameznih vprašanj.
2.	Predsedstvo konference ZS Iskra
19.	člen
Predsedstvo konference ZS Iskra je 11-člansko stalno delovno telo konference, ki se izvoli za mandatno obdobje.
Predsedstvo konference sestavljajo:
—	predsednik konference ZS Iskra,
—	namestnik predsednika,
—	predsedniki komisij konference ZS Iskra in
—	delegati programskih skupnosti v SOZD.
20.	člen
Predsedstvo konference ZS Iskre se sestaja praviloma mesečno. Na svojih sejah predsedstvo konference ZS Iskra:
—	operativno spremlja izvajanje programskih smernic, sklepov in stališč konference ZS Iskre in njenih organov,
—	pripravlja izhodišča za gradivo, ki naj bi bilo obravnavano na sejah konference ZS Iskre, njenih organov, ali na problemskih konferencah,
—	pripravlja izhodišča za programske smernice konference ZS Iskre,
—	pripravlja mnenja sindikata o moralno-politični in samoupravni naravnanosti kandidatov za poslovodne funkcije v SOZD Iskra,
—	opravlja druge naloge po sklepih konferenc ZS Iskre in koordinacijskega odbora konference ZS Iskre.
3.	Komisije konference ZS Iskre
21.	člen
Komisije konference ZS Iskre so stalna 9-članska strokovna delovna telesa konference ZS Iskre.
Konferenca ZS Iskre za svoje mandatno obdobje praviloma izvoli naslednje komisije:
—	za šport in rekreacijo ter družbeni standard,
—	za družbeno-ekonomske odnose in
—	za razvoj samoupravnih odnosov ter organiziranost.
Po potrebi konferenca ZS Iskre izvoli tudi druge komisije.
22.	člen
Komisije konference ZS Iskre se sestajajo po potrebi, sklicuje pa jih predsednik komisije, ali predsednik konference ZS Iskre.
Na svojih sejah komisije:
—	pripravljajo predloge za aktivnosti sindikata v SOZD Iskra na področjih, ki jih pokrivajo,
—	strokovno analizirajo samoupravne akte in druga gradiva za samoupravno odločanje ter predlagajo drugim organom sindikata ustrezna stališča,
—	operativno skrbijo za izvajanje aktivnosti sindikata s svojega področja programskih smernic,
■ — izvajajo druge naloge po sklepih konference ZS Iskre, koordinacijskega sveta konference in predsedstva konference ZS Iskre.
B.	PROBLEMSKA KONFERENCA
23.	člen
Konferenca ZS Iskre, ali koordinacijski odbor konference ZS Iskre lahko po potrebi skličeta problemsko konferenco.
Sklicatelj s sklepom določi sestavo, način dela in naloge problemske konference.
24.	člen
Problemska konferenca sprejme skupna stališča osnovnih organizacij in konferenc OOZS z glasovanjem.
Stališča in sklepi so sprejeti, če je zanje glasovala več kot polovica vseh članov konference.
Stališča, sprejeta na problemski konferenci, se v pisni obliki posredujejo vsem OOZS in KOOZS DO, ki jih morajo uresničiti.
C.	Informacijska posvetovanja predsednikov OO ZS in KOOZS DO Iskre
25.	člen
Predsednik konference ZS Iskre lahko po potrebi skliče posebna posvetovanja vseh predsednikov OOZS, sindikalnih konferenc in KOOZS DO Iskre za dogovor o vodenju posameznih skupnih akcij.
Posvetovanja predsednikov so namenjena obveščanju in usklajevanju dela pri uveljavljanju vloge Zveze sindikatov v SOZD Iskra.
III.	POGOJI DELOVANJA KONFERENCE ZS ISKRE
26.	člen
Za delovanje konference ZS Iskre in njenih organov se v okviru delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra zagotavljajo materialne, strokovno-politične, administrativno-tehnične, prostorske in druge možnosti.
27.	člen
Osnovne organizacije ZS so sporazumne, da v primeru skupaj dogovorjenih akcij, pri katerih bi se doseglo bistveno racionalizacijo porabe sredstev z združevanjem sredstev, združujejo sredstva za take akcije.
Kriterije za združevanje sredstev določi konferenca ZS Iskre v okviru finančnega načrta, v katerem predvidi vire financiranja in namen porabe sredstev.	,
Kontrolo finančnega poslovanja konference ZS Iskra opravlja predsedstvo konference ZS Iskre, administrativno-tehnično pa se finančno poslovanje izvaja v sekretariatu DPO SOZD Iskra.
IV.	KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Ta pravila začnejo veljati, ko jih sprejme konferenca ZS Iskra po predhodnih razpravah v OOZS in KOOZS DO in se objavijo v glasilu Iskra.
Spremembe in dopolnitve teh pravil lahko predlaga vsaka osnovna organizacija ZS, ali KOOZS DO, sprejemajo pa se po istem postopku kot pravila.
29.	člen
S sprejemom teh pravil preneha veljati poslovnik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskre, sprejet 18. decembra 1978 in objavljen v glasilu Iskra 13. januarja 1979.
Predsednik konference ZS Iskra
Iskra SOZD
Za večjo učinkovitost pri uvajanju sistema IS 9000
Ob začetku I. 1987 so delavski sveti Iskrinih organizacij, podpisnic samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti elektronskih elementov po sistemu IS 9000, obravnavali in potrjevali spremembe v sporazumu, ki jih je bilo potrebno vnesti vanj, ko mu je v prvotni obliki konec preteklega leta potekla veljavnost. Podpisnice sporazuma so proizvodne delovne organizacije Industrija elementov, Industrija “kondenzatorjev, Mikroelektronika, Avtomatika in Tele-matika ter organizacije skupnega pomena IKM, ZORIN, Iskra Commerce in DSSS SOZD ISKRA.
Iskra Commerce je kot organizacija, ki naj bi tržila te Iskrine proizvode višjega kakovostnega razreda, pristopila k sporazumu sicer že marca 1984. Prav glede na dejstvo, da ima Iskra ta samoupravni sporazum že lep čas pa je bila v razpravi izražena kritika zaradi počasnosti in neučinkovitosti pri uvajanju sistema IS 9000. S predstavitvami IS 9000 na razstavah v lanskem letu, na sejmu elektronike v Ljubljani in Elektroniki v Muenc-hnu, smo tudi že vzbudili določen interes pri konkurenci in pri kupcih pa tudi proizvajalci naprav v Iskri so zainteresirani za garantirano kakovost dobavljenih elementov. In vendar so do danes od vsega širokega izbora elementov, ki jih proizvajamo v IskVi, komaj tri skupine elementov dosegle potrditev po sistemu IS 9000.
Za vključitev v sistem IS 9000 se odloči vsaka TOZD-proizvajalka elementov prostovoljno. Vključitev pomeni seveda popolno podreditev vsem pravilom sistema. Ko proizvajalec enkrat doseže potrditve, oz. odobritve po IS 9000, pridobi s tem vse pravice, ki mu jih sistem daje in si naloži tudi vse obveznosti, ki jih sistem predpisuje.
Del Iskrinih organizacij, ki proizvajajo elemente, nima pravega interesa za vključevanje v IS 9000,
saj to zahteva poseben in dodaten napor pri vzpostavljanju potrebnega tehnološkega, organizacijskega in sploh poslovnega reda v TOZD in na samem začetku tudi dodatne stroške. Termini v planih, kot so jih predvideli proizvajalci elementov, kako bodo pridobivali potrditve po IS 9000 za okrog dvajset nadaljnih skupin svojih proizvodov v teku letošnjega in celo šele do konca prihodnjega leta, so po mnenju tržnikov Iskre Commerce daleč preveč odmaknjeni, da bi bili lahko pomembni za kakšne takojšnje promocijske akcije na tržišču.
Tržniki v stikih s poslovnimi partnerji in ob oceni konkurenčnih
ponudb neposredno čutijo,J^ako. danes kakovost ni več samo vprašanje doseganja cene, ampak sploh obstoja na tržišču. Na drugi strani pa nikakor niso izolirani od problemov, s katerimi so obremenjeni proizvajalci. Zavedajoč se obveznosti, ki jih bo morala Iskra Commerce prevzeti v zvezi z distribuiranjem elementov ocenjene kakovosti po IS 9000, nikakor ne podcenjujejo znatno težavnejše proizvodne problematike.
Ko smo namreč začeli uporabljati postopke IS 9000 na širšem asortimanu elementov, so proizvajalci kmalu spoznali, da le redki elementi v današnjih proizvodnjah dosegajo vse kriterije sistema. Kjer
iz raznih razlogov (nedognanost tehnoloških procesov, nestalna kakovost vhodnih materialov, malomaren odnos do dela...) niso v stanju zadovoljivo obvladovati kakovosti v proizvodnem procesu, so prisiljeni uporabljati znatno obsežnejše inšpekcijsko-preskusne postopke, kot pa bi bili normalni. To pa je, kot je znano, najdražji način kontrole kakovosti, zlasti še, če stroške take kontrole preračunamo na majhen izplen kakovostnih proizvodov iz take proizvodnje. Premajhen izplen in nesorazmerno veliki stroški za zahtevano kakovost tako pogosto onemogočajo, da bi bili taki proizvodi cenovno konkurenčni. V takih razmerah je plasiranje elementov po IS 9000 za proizvajalca v začetku neugodno in nezanimivo.
čeprav je tako pa tržniki ocenjujejo, da ni več časa za odlašanje in, da je treba čim prej kompletirati-ponudbo elementov iz sistema IS 9000. Da pa bi v doglednem času izboljšali tudi kakovost samih proizvodnih procesov in s tem dosegli ustreznost proizvodov v mejah normalnih proizvodnih stroškov, je treba izpeljati že zastavljene raziskave, potrebne za odpravo vseh tistih ozkih tehnoloških in proizvodnih grl, ki povzročajo nihajočo, neponovljivo in predrago kakovost ter ob tem vzpostaviti tudi vse druge pogoje za operativno funkcioniranje sistema IS 9000. Zato pozivajo proizvajalce, da zastavijo trdnejše planezasvoje usposabljanje, glede na pogoje sistema IS 9000 s projektno opredeljenimi nalogami in čim krajšimi roki za njihovo realizacijo.
Razen sistema IS 9000 nimamo na razpolago nobenedruge prisile, ki bi nas primorala k nujno potrebni večji kakovosti dela in poslovanja. zato bi morali že začeti razmišljati o postopni razširitvi tega sistema tudi na druge proizvode, oz. programe. Marjanca Kobe
L__________Iskra Servis________________
Staro za novo - novost iz Servisa
Prizadevanjem kranjske tovarne električnih ročnih orodij za povečanje prodaje, so se zdaj pridružili tudi serviserji: odločili so se za v svetu že uveljavljeno načelo, zlasti v avtomobilski industriji, za zameniavo starih in iztrošenih orodij z novimi, seveda s to razliko, da bodo stara orodja uničili. Lastniki Iskrinih električnih ročnih orodij, ki se bodo odločili za takšno zamenjavo, bodo prihranili 20% od vrednosti novega stroja.
»Na prodajo po načelu staro za novo se v DO Iskra Servisžedalj časa pripravljamo. Stekla bo marca ali v začetku aprila, sprva v Ljubljani, pozneje pa tudi drugod v Sloveniji. Dvajsetodstotni prihranek ob kar visokih cenah električnih ročnih orodij se bo kupcu vsekakor poz-
nal. Še zlasti velikim porabnikom, torej delovnim organizacijam. S to prodajo seveda serviserji nikakor nočemo konkurirati doslej ustaljenim prodajnim tokovom preko trgovskih hiš in preko Iskrinih prodajaln: bo samo dopolnilo v želji za povečanje prodaje,« poudarja
direktor produktnega področja v Iskri Servis Marjan Podstudenšek.
V zamenjavi »staro za novo« prihajajo v poštev naslednja Iskrina električna ročna orodja — vrtalni stroji, kotne brusilke, električna kladiva, krožnežage, skobelniki, druga specialna orodja, vibracijske igle in motorni generatorji. Iztrošeni izdelek bodo zamenjevali za novi izdelek iste vrste, in sicer najprej v Iskrinem servisu v Rožni dolini v Ljubljani, pozneje pa tudi v drugih naših servisih. Tam boste tudi dobili vse informacije.
LD
s?. rnkgp
.4 ra n 1f
Iskra Avtomatika
Nova proizvodna filoz ofija
Bled, 20. in 21. februarja. Področje za kadrovske zadeve v delovni skupnosti je skupno z vodstvom delovne organizacije Avtomatika pripravilo dvodnevno, strokovno posvetovanje na temo: Nova proizvodna filozofija, ki se ga je udeležilo cca 80 vodilnih in strokovnih delavcev iz temeljnih organizacij in delovne skupnosti Avtomatike.
Zakaj je bila izbrana prav omenjena tema? Verjetno se še marsikdo od vas spominja lanskoletnega obiska svetovno znanega in priznanega strokovnjaka s področja racionalizacije proizvodnje,
Shingea Shinga. Njegov delovni obisk je bil povezan tudi z ogledom proizvodnje in strokovnimi predavanji v nekaj jogoslovanskih organizacijah, med drugimi tudivCrve-ni Zastavi. Tem obiskom so prisostvovali tudi naši strokovnjaki iz Jugoslovanskega zavoda za produktivnost dela iz Beograda, ki so se ob tej priložnosti seznanili z njegovimi izkušnjami in idejami.
Danes pa je pred nami še njegova knjiga — Nova Japonska proizvodna filozofija, ki jo je v srbohrvaškem prevodu izdala že omenjena jugoslovanska institucija. Na čem pravzaprav temelji nova japonska proizvodna filozofija, ki izhajajoč iz rezultatov japonskega gospodarstva za to deželo ni več nova? Povsem poenostavljeno rečeno — na racionalizaciji proizvodnje. In kaj je racionalizacija proizvodnje? V slovarju tujk lahko najdemo naslednji odgovor: ureditev, organiziranje česa; ekonomsko celotnost ukrepov za boljšo organizacijo delovnega procesa, da se znižajo stroški in poveča storilnost. To pa je prav gotovo eno
izmed tistih področij našega dnevnega, ali planskega poslovanja, ob katerem se lahko tudi, ali predvsem v Iskri globoko zamislimo.
Nekaj več bomo o vsebini predavanj, ki so jih pripravili strokovnjaki iz Jugoslovanskega zavoda za produktivnost dela iz Beograda, zapisali v naslednji številki glasila Iskra. Za potešitev radovednosti, samo naslovi in nosilci tem:
—	prof. Stjepan Han: Bistvo in pomen racionalizacije
—	dr. Ljiljana Djurovlč: Gospodarski razvoj Japonske in Jugoslavije
— Ljubiša Milovič, dipl. ing.: Šigeova nova in stafa proizvodna filozofija
— Ljubiša Milovič, dipl. ing.: Osnove nove proizvodne filozofije
—	prof. dr. Djuro Koruga: Racionalizacija proizvodnje (SEM-sistem in ničelna kontrola kvalitete) ,
—	prof. dr. Milič Radovič: Usmerjanje proizvodnje s procesom racionalizacije
Morda za širši krog bralcev ne bo zanimiva še dodatna informacija,
of)
Sodj.ilisliOke Federativne Kejnib Jugoslavije u NR Bugai>koj
ie
Sofije,
o#.. Iv}-
24.december 1986.
.Drug Franc SivkoviČ Predsednik poslovodnoe odbora "ISKHA"
L.f u b 1,1 o n a Tri; Revolucije 3
,	Pestovani druže jSivkovič,
Cvih dana sam, zajedno sa svojim saradni-cima, o u docovo^-u sa predstavnicima "Iskre" u Sofiji i njihovim bugarskin partnerima, posetio Centar ža autonatsko upravljanje željezn.Lčkim snobračajem na pruzi Sofija - Plovdiv u Sof.iji.
Cvirn puteu želim da Vas obovectim da smo veoran impresionirani vrlo očiglednira i uspelim rezultatima Vrv c poslovne saraduje sa željeznicom MR Bugarske.
Od bugarskih partnera smo tom prilikom čuli veoma pohvalne izjave i ocene o saradnji sa "Iskrom", o radu i stružnim kvalitetima radnika "Iskre" koji su radili i još uvek ovde rade na uhodavanju ovog Centra za automatsko upravljanje.
Kor Istim,priliku, d^uže Civkoviču, da Vama i kolektivu "Iskre" 'u ime kolektiva Ambasade LFRJ u Sofiji poželim srečnu i 'uspššcu novu godinu.


llišl/ D,
Dr. Lilijana Djurovlč: V čem Je čudež gospodarskega razvoja Japonske?
da je bil drugi dan predavanj namenjen razgovoru na podano tematiko in prikazu konkretnih primerov iz proizvodnje delovne organizacije Avtomatika, kot praktičen primer možnosti uvajanja novih pristopov racionalizacije v elektro industriji, ki je bil spremljan z video posnetki. Posvetovanje pa je s tem dobilo zaokrožen pomen, saj so se udeleženci posvetovanja lahko na primerih prepričali, kako malo je potrebno narediti, da se poslovanje odvije hitreje in zanesljivo.
Š. D.
Izredno zanimiva predavanja je spremljalo približno 80 delavcev tskre-Avtomatike In vabljenih gostov
Srečanje mladi h A vtomatike
Tudi letos je konferenca OO ZSMS delovne organizacije Avtomatika pripravila že tradicionalno srečanje mladih, ki se ga je v dneh od 13. do 15. februarja v Poreču udeležilo 37 predstavnikov osnovnih organizacij iz temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
V okviru že vnaprej pripravljenega programa dela, so sobotno dopoldne namenili seznanitvi s Programom izboljšanja poslovanja s spremembami v organiziranosti, ki bo zagotovil uresničitev sprejetih programskih, razvojnih in tržnih usmeritev, ki ga je podal glavni direktor delovne organizacije, Rudi Pirc. Svoje izvajanje je navezal na. kratek opis zgodovinskega razvoja delovne organizacije, razložil dogovor o vpeljavi program-sko-proizvodnih vertikal kot delovnih in koordinativnih celot za usklajevanje delovnega procesa in v zaključnem delu predstavil predlog nove organiziranosti Avtomatike. Z dodatno informacijo, da jev času seznanitve s predlogom odbor ža organizacijo in kadre ter razvoj samoupravljanja delavskega sveta Avtomatike prejel pripom-
be in predloge iz petih TOZD, ki bodo prav tako obravnavane, tako na ravni kolegija delovne organizacije, vključno s strokovnimi službami, kot širše na delavskem svetu in v TOZD, oz. DSSZ. Že v predhodni obrazložitvi predloga je bilo rečeno, da nova organiziranost, ki se vključuje tudi v proces sprememb v SOZD Iskra, ne pomeni postavitve novega koncepta Avtomatike za danes, temveč dolgoročno. To pa pomeni, da predstavlja predvsem izziv za mlade kadre, da se s svojimi predlogi aktivno vključijo v dokončno obliko predloga in s tem prispevajo svoj delež k čimbolj kvalitetni postavitvi poslovanja delovne organizacije. Razprava na omenjeno tematiko je pokazala, da •prav nobeno dodatno pojasnilo ni odveč. Vprašanja, ki sojih postavili mladi, niso samo zahtevala doda-
Kako bo jutri?
Novoizvoljeni predsednik konference OO ZSMS Iskre Avtomatika Matjaž Vuga Iz TOZD Naprave za energetiko
tna, podrobnejša, pojasnila, temveč so odprla tudi marsikatero problematiko, ki je po njihovem mnenju v določenih sredinah neurejena. Čeprav je na videz lahko malenkostna, nepomembna, a lahko v primeru, da se na osnovi tehtnega dogovora ne uredi, postane žarišče nadaljnjega nezadovoljstva. Odkrit dialog torej, v , katerem tudi mladinci vidijo, kot so v sklepnem delu med drugim tudi zapisali, kvalitetnejšo povezanost z vodstvom delovne organizacije in ' boljšo informiranost.
Svoje izvajanje je glavni direktor zaključil s poročilom o poslovanju delovne organizacije v preteklem letu, ki je ocenjeno kot ugodno, nekoliko dlje pa se je zadržal tudi na nalogah, ki sodijo že v tekočo realizacijo letošnjega plana. Se posebno je poudaril nujnost enotnih prizadevanj za realizacijo proizvodnih ciljev, izvoza ter na omejevanju zaposlovanja novih delavcev. Prav na tem področju, glede na zastavljene cilje je veliko odvisno od angažiranosti mladih, strokovnih kadrov, ki bodo morali v svojih delovnih okoljih dati večji prispevek kot do sedaj.
Če se v drugem delu poročanja zadržimo še na oceni dela osnov-
nih organizacij, oz. konference v preteklem letu, lahko na podlagi poročila ugotovimo, da je konferenca v globalu opravila svoje delo.
Hkrati pa tudi to, da se kot motilni moment že nekaj let ponavljajo: premajhna zainteresiranost mladih za delo (nesklepčnost sestankov osnovnih organizacij), preslaba informiranost, nerazumevanje vodilnih delavcev v nekaterih sredinah za njihovo delo (odsotnost od dela), itd. Novo predlagani program dela in zaključni sklepi poreškega srečanja sicer zmemajo nekaj novosti, ki naj bi kolesje hitreje, predvsem pa kvalitetneje pognale naprej, omenimo samo predlog o novem načinu organiziranosti konference, na podlagi katerega pase bo moral spremeniti tudi način dela, aktivnejše sodelovanje z vodstvom delovne organizacije ter vključevanje v delo konference starejših, strokovnih sodelavcev, ki bi v okviru obravnavanja določene problematike lahko prispevali k izboljšanju informiranosti, itd. Seveda pa bodo piko na i glede sprejetja programa, postavile šele osnovne organizacije.
Glavni direktor Iskre Avtomatika Rudi Pirc Je mlade seznanil s spremembami v organiziranosti
Novo vodstvo
Ne samo od dela osnovnih organizacij, tudi od vodstva konference je v veliki meri odvisno, ali in kako bo mladina Avtomatike izvajala svoj sprejeti program. Od njega je odvisno tudi to, ali bo znala potrebe in želje mladih usmeriti v tista področja, kjer bi lahko tudi mladina poleg delovnih obveznosti
prispevala svoj delež k povezovanju in uresničevanju skupnih ciljev v graditvi Avtomatike. Torej lahko Matjažu Vugi kot novemu predsedniku (TOZD Naprave za energetiko), Branetu Habjanu kot novoizvoljenemu sekretarju in vsem članom predsedstva konference zaželimo mnogo uspehov pri njihovem delu z mladimi za naslednje leto.	S. D.
Še spominski posnetek za zaključek
Iskra Kondenzatorji
Podelili nagrade za inovacije
V okviru praznovanja črnomaljskega občinskega praznika je občinska raziskovalna skupnost Črnomelj letos že sedmič podelila priznanja in nagrade inovatorjem in raziskovalcem za dosežke v preteklem letu. Z družbenim priznanjem za inovatorsko delo posameznikov in skupin želi skupnost pospešiti inventivno dejavnost v občini.
Med nagrajenci so bili tudi delavci semiške Iskre: Anton Trgovčič, Breda Tomc, Radivoj Vrli-nič in Alojz Križan so prejeli priznanje in prvo nagrado, Andrej Šober pa je prejel priznanje in drugo nagrado za svojo inovacijo. Pa preletimo njihove dosežke:
Anton Trgovčič in Breda Tomc sta izdelala avtomat za snemanje izolacije in pocinjevanje žičnih izvodov. Doslej uporabljeni stroji, tudi v svetu, zajemajo samo eno od ope-
racij, njun avtomat pa združuje obe. Uporabnost avtomata je vsestranska, dodaja mu lahko še druge operacije. Delovni pogoji na tem stroju so bistveno izboljšani, delavec in širša okolica zaradi dobre zaščite in izolacije niso več izpostavljeni nevarnim kislinskim param.
Radivoj Vrlinič in Alojz Križan sta samostojno razvila metodo za umerjanje vibracijskih podajalnikov, ki je nova v celotnem jugoslovanskem prostoru. Z uporabo teh podajalnikov, ki po kakovosti ne zaostajajo za uvoženimi in jih v celoti nadomestijo, je čas umerjanja skrajšan, poraba energije pa je veliko manjša. Razvita metoda, ki je zahtevala minimalna namenska sredstva, dokazuje pravilen pristop k reševanju določenega tehničnega problema in visoko stopnjo ustvarjalnosti.
Andrej Šober je na izviren način rešil več tehničnih problemov na stroju za pocinjevanje tiskanih vezij, ki je s temi izboljšavami postal enakovreden podobnim strojem iz uvoza. Na njem je mogoče kakovostno pocinjevati ploščice, izmet pa je zmanjšan na minimum.
Strelska dejavnost se vse bolj razvija
Sredi lanskega novembra je strelska sekcija »Iskra« Semič dobila prek Strelske zveze Slovenije šest novih pušk iz uvoza. Delno je sredstva prispeval tudi TVD Partizan Semič.
Takoj zatem smo imeli dve občinski tekmovanji v Črnomlju, kjer smo dosegli nov rekord — 701 krog. Tekmovanje je bilo v počastitev dneva republike in dneva JLA. Zma-
gali smo ekipno, kakortudi posamezno, v moški in ženski konkurenci.
Pred dnevi pa smo imeli delavske športne igre na ravni občine. Tukaj smo imeli priložnost, da smo znova dokazali, kaj trenutno pomenimo v občini. Dosegli smo nov rekord — 713 krogov, kar trenutno na športnih igrah Iskre pomeni 1. do 2. mesto. Med posamezniki
je bil najboljši: 1. Jože Ivanetič 180 krogov, 2. Tomislav Stonič 179 krogov, 3. Milojko Pavlovič 178 krogov, 4. Vili Pirš 176 krogov.
V drugi ekipi je potrebno posebej pohvaliti veterana Bogdana Pavlina, ki je dosegel 176 krogov z novo puško.
Med zenskimi ekipami je vnovič zmagala »Iskra« Semič, med posameznicami pa je/iaj-
boljše streljala Nevenka Škrinjar — 155 krogov.
V tem času je bilo še medobčinsko tekmovanje v moški konkurenci med ekipami iz Trebnjega, Novega mesta, Du-ge Rese in Črnomlja. Naj še omenim to, da naša ekipa zastopa občino Črnomelj. V mesecu marcu pa bomo izvedli tekmovanje v DO Iskra Semič, ekipno In posamezno.
Tomislav Stonič
Podlistek
Naših
štirideset
let
Piše:
Dušan Željeznov
Naš sogovornik: Rudi Jančar
Drugi izvir Iskre: Institut za elektrozveze
Mogočne reke imajo včasih več izvirov, ne samo enega. Tudi Iskro bi danes lahko primerjali z mogočno reko, ki ima v bistvu dva izvira: prvega v Kranju, drugega pa v Ljubljani. Praizvir te mogočne reke pa sega še v partizane, med partizanske delavničarje, veziste in ra-diste. In če je kranjska Iskra pred več kot štiridesetimi leti postala izvir industrijske, elektromehanske proizvodnje Iskre, potem je leto dni pozneje, konkretno v začetku 1948. leta, uradno začel z delom Institut za Elektrozveze na čelu z našim sogovornikom in kasneje TELA. To je bil, danes se tega v polni meri zavedamo, drugi izvir Iskre, iz katerega je nastala vsa naša industrija elementov za elektroniko, ki danes, združena v enotno Iskrino reko, uradno združeno z njo 22. januarja 1961, predstavlja neločljivi temelj dela, ustvarjanja in snovanja današnje in prihodnje Iskre.
Tudi pot, razvoj in delo Inštituta za elektrozveze ni bila niti lahka, niti preprosta, vendar sodi prav tako v zgodovino Iskre in zato si boljše-
ga sogovornika za ta, drugi Iskrin izvir kot prav v osebi Rudija Janča-ria zagotovo nismo mogli izbrati.
»Zdi se mi, da je bil začetek Instituta za elektrozveze, ustanovljenega z dekretom 20. marca 1948., v bistvu samo formalen začetek delovanja našega inštituta in njegova zgodovina gre dalje v preteklost, v herojsko dobo naših narodov, v dobo NOB. Storili bi veliko krivico naši narodni zgodovini, če bi tega ne hoteli priznati, ne da bi pri tem kakorkoli omalovaževali rezultatov polno obdobje delovanja instituta vse od osvoboditve do danes,« je začel pripoved Rudi Jančar in nadaljeval:
»Krvave žrtve, kurirske službe in samoobramba napadenega naroda so terjali sodobnejšo rešitev trdo postavljene naloge — formiranje posebne službe zvez pri vodstvu osvobodilnega gibanja. Pogoji za to so bili dokaj težki. Kadri, ki bi za to prišli v poštev, so bili maloštevilni in še ti niso imeli ni kakih izkušenj za gradnjo aparatur in stara Jugoslavija na tem področju ni zapustila skoraj nobene omembe vredne dediščine.
Eksploatacija tehničnih sredstev v partizanski obliki borbe ni imela nobenega predhodnika, od katerega bi lahko prevzeli kakršnakoli izkustva. Prav tako ni bilo tudi za to potrebnega materiala. Značilno za vse partizansko obdobje je bilo zato stalna improvizacija z obstoječimi sredstvi, ki so bila včasih smešno skromna. Je pa zahteval položaj včasih neverjetne rešitve, ki se jim lahko še danes čudimo.
Na pobudo vodstva so se v okrilju Radio-sektorja Centralne tehnike Komunistične partije Slovenije začele zbirati skupine razpoložljivih tehnikov iz prakse in šol. Organizirali so se telegrafski tečaji, ki jih je vodil tov. Kukovec. Na splošno bi lahko izmed delovnih skupin imenovali dve in to prav na univerzi, ki je združevala kar lepo število nadarjenih in predanih kadrov in drugo skupino, ki se je zbirala okrog bivše delavnice Radio-družbe na Miklošičevi cesti, št. 5. v Ljubljani.
Gledano s političnega stališča je dosegla prva skupina svoj najboljši rezultat z izdelavo zelo dobrega prenosnega oddajnika Radia-osvobodilne fronte, čigar konstruktor je bil ing. Rado Luzner. Ta
izredno nadarjeni umski velikan je tudi pozneje dokazal svoje sposobnosti na terenu in svoj patriotizem na vsakem koraku. Tudi takrat, ko ga je sodišče obsodilo na smrt in v koncentracijskem taborišču Dachau, kjer so ga zadnje dni pred svobodo neznanokam odpeljali. Vodstvo OF je ta oddajnik imenovalo »Kričač« Množice poslušalcev pa so stalno bdele nad skupino ljudi, ki je tako vztrajno opravljala
svoje izredno tvegano delo. Kljub silnemu besu in vsem poskusom okupatorja, da bi preprečil oddaje, ki so vsemu svetu, predvsem pa našim ljudem, vlivale toliko moralne sile in nade na uspešen obračun z okupatorjem. Poleg ing. Luznerja so bili v tej skupini med vidnimi sodelavci ing. Marjan Vesenjak kot prvi napovedovalec, Milan Osredkar, brata Hartnerja, Jelka Tom kot prenašalka, Miloš Brelih in drugi.«
j Rudi Jančar
Rudi Jančar se /e rodil v Ž6I-. ezničarski družini 76. aprila 1914. v Mariboru. Osnovno in meščansko šplo Je končal v Mariboru, potem je bil trgovski vajenec v Mariboru In Ljubljani, nakar se je vpisal na srednjo tehniško šolo v Ljubljano, ki pa jo je obiskoval le dve leti In še to i ob zaposlitvi, danes bi dejali, da se je šolal med delom. Leta 1934 je bil zaradi aktivnega sodelovanja v ilegalnem komu-• nističnem gibanju obsojen na poldrugo leto zapora (ki ga je odsedel) In izključitev iz vseh j srednjih šol v Jugoslaviji. Po prihodu iz zapora je bil pol leta brezposelen, proti koncu leta 1936. pa mu je ing. Šleblnger omogočil, da se je zaposlil pri tvrdki Philips v Beogradu In sicer v njenem servisu. Sicer pa je takrat pri Phllipsu v Beogradu delovala kar cela slovenska ekipa, ki je kasneje prešla v novo Philipsovo tovarno radijskih sprejemnikov v Pančevu, kjer je omenjena "slovenska" ekipa prevzela tudi vodstvena mesta in tako sta Deržič In.Ja-nčar postala vodje montaže v tej Philipsovi tovarni.
Ob izbruhu vojne 1941. leta so ga v Mariboru mobilizirali, po kapitulaciji pa je tri mesece še delal na pošti ir Mariboru. Ker so mu postala tam tla prevroča,. se je čez Litijo prebil v tedaj okupirano Ljubljano In se takoj vključil v Ilegalno delo pri Centralni tehniki CK KPS v Ljubljani. Spomladi 1942 je odšel v partizane, se ponovno vrnil v Ljubljano In julija 1942. leta spet odšel v partizane na Rog, kjer so predelali radijsko od-
dajno postajo na kratke valove in z njo vzpostavili radijsko zvezo z Moskvo.
Na prelomu 1942/43 leta ga najdemo v Dolomitih, kjer pomaga pri izdelavi, druge partizanske radijske oddajne postaje, marca pa je krenil s postajo na Kočevsko. Radijska postaja je v civilnem smislu potem delovala pod njegovim tehničnim vodstvom vse tja do konca vojne In še nekaj časa po
Vmes so ga tebrurja 1945. poslali iz Slovenije preko Barija v osvobojeni Beograd, da bi or- . ganizlrall postajo za Trst. Deset dni po osvoboditvi Budimpešte najdemo Jančarja s sodelavci že v tem mestu zato, da bi nabavil čim več radijskega materiala in naprav, ki so jih potem vozili s kamioni Iz Budimpešte v Beograd. Omenjeni material so potem s posebnim letalom, ki gaje dal na voljo general Avšlč, prepeljali v Dalmacijo, od tam pa s tovornjaki najprej v Črnomelj In dalje v osvobojeni Trst.
Ko je morala naša armada zapustiti Trst šo z njenim umikom prepeljali v Ljubljano tudi ves radijskotehnični material z ljudmi vred, Izmed katerih je potem kasneje nekaj odšlo v Kranjsko Iskro, ostali pa so začeli v Ljubljani organizirati Institut za elektrozveze na posebno zahtevo Kidriča, ki je želel Imeti v novi Jugoslaviji predvsem dobre In moderne radijske zveze. Zametki IEV segajo tako v leto 1947, ko so ! bodoči sodelavci instituta za- j sedli nekaj učilnic v nekdanji uršullnski gimnaziji In prostore bivše Bahovčeve lekarne na se-. danjem Trgu osvoboditve. V tem času je Rudi Jančar ob vsem tem delu še Intenzivno študiral in v enem letu končal preostala dva letnika srednje tehniške šole v Ljubljani, kjer je kasneje celo predaval.
Končno je bil Institut za elektrozveze tudi uradno ustanovljen z dekretom zvezne vlade z dne 20. marca 1948. s sedežem k nekdanji ljubljanski Rižarni, Rudi Jančar pa je bil Imenovan za prvega direktorja instituta, kjer je ostal direktor polnih 13 let, vse tja do 1961. leta, ko se Je Institut združil z Iskro. V tem času je končal tudi višjo šolo v Beogradu in 1961. leta postal svetnik Gospodarske zbornice SRS, kjer je delal štiri leta, do 1965 leta. Nato je odšel na mesto pomočnika direktorja Inštituta za elektroniko In vakuumsko tehniko, kjer je delal do 1971. leta, ko je odšel v zasluženi pokoj.
Sedaj živi v Ljubljani.
_________________________________Drugi o nas
•	Nastopa generacijska menjava proizvodov in vsi jugoslovanski proizvajalci bi morali, ne glede na preteklost, iskati skupno, ali vsaj usklajeno pot. Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije je za sedaj preslabo okostje, da bi nanj obesili take želje. Sporazumevanje bo potrebno že pred tem. To bo sicer trnova pot, ki pa jo moramo prehoditi brez zvijač in lažne solidarnosti, ali protekcionizma. Temeljno merilo pri tem bi moralo biti, kaj lahko naredimo in uspešno ponudimo tujemu trgu, ne pa tudi toliko opevano nadomeščanje uvoza.
Meta Maksimovič
•	Revija Teleks je pripravila okroglo mizo na zelo aktualno *emo: Vključevanje Jugoslavije v mednarodne razvojne projekte, predvsem v Eureko in Kompleksni program. V pogovoru je sodelovala vrsta uglednih in priznanih strokovnjakov, ki so skušali to pomembno problematiko dodatno osvetliti. Predstavnik Iskre Rado Faleskini je med drugim dejal, da se je oddaljevanje Jugoslavije od Evrope začelo že pred več kot 20 leti. Dogajalo se je na različnih ravneh, na ravni države, znanosti in tudi na ravni gospodarstva. Med Eureko in Kompleksnim programom pa je pomembna načelna razlika. Cilj Eureke je priti do izdelkov, ki bodo sposobni osvojiti del svetovnega trga. To je torej tržni cilj, ki naj prepreči, da tega trga ne bodo imeli Japonci, ZDA itd. Cilj Kompleksnega programa je zadovoljiti planske potrebe SEV, ne pa osvojiti del svetovnega trga. Za
‘ vključevanje v en in drugi projekt bodo pri nas potrebne določene sistemske spremembe; Glede Iskre smo seveda zainteresirani za sodelovanje s SEV in z njimi tudi sodelujemo. Vendar vtem kontekstu vzadnjem času nihče ne poudarja, da ima Iskra tudi interes za povezovanje z zahodnoevropskimi projekti. Kajti cilj Iskre je, da ima take izdelke, ki ustrezajo kriterijem Eureke, ki jih sprejema svetovni trg. In s stališča, kaj Sovjetska zveza potrebuje konkretno od Iskre, je SZ dolgoročno bolj zainteresirana za to, da smo v Eureki, kot pa v kompleksnem programu.
_# Sredstva javnega obveščanja so obširnp poročala o nedavnem obi- . sku zveznega sekretarja za finance SvetozarjaRikanoviča v Iskri. Tako ljubljanski Dnevnik poudarja, da so vodilni iz Iskre zveznega sekretarja opozorili na nekatere težave, zlasti izvozne, kisojim pričav prvih mesecih tega leta. Kot je v razgovoru poudaril predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič je za Iskro na konvertibilnem trgu »prostora« za okrog 300 milijonov dolarjev. Vendar pa Išhko toliko blšga izvozi samo v primeru, če bomo imeli ekonomsko politiko na daljše roke in če bodo prevladali realni faktorji gospodarjenja in večji vpliv trga. Miloš Resnik pa je povedal, daje Iskra veliko partnerjev na tujih zahodnih tržiščih izgubila tudi zaradi nerednega plačevanja. Ob koncu lanskega leta je biladolžna33 milijonov dolarjev; ta številka pa je sedaj že bistveno večja. Svetozar Rikanovič je
med drugim dejal, da se je Zvezni izvršni svet zadnje tedne ubadal posebej s trgovinskimi odnosi s tujino. Prizadevajo si, da bi bil trg bolj odvisen od dohodka, prišlo pa bo tudi do sprememb tečaja dinarja.
•	Delo pa piše, da so predstavniki Iskre Rikanoviča seznanili zlasti s tistimi izvoznimi težavami, ki jih povzročajo naši predpisi. Čeprav Iskrin izvoz prispeva k jugoslovanskemu 2,3% in čeprav izvozijo polovico več, kot uvozijo pa od tega nimajo veliko. Pri električnih števcih imajo zaradi nizke cene za 1,4 milijarde dinarjev izgube. Dohodek pa je bil slab tudi drugje zaradi precenjenega tečaja dinarja, slabih izvoznih spodbud, odvzete sposobnosti plačevanja v tujino, zaradi neenakopravnosti v primerjavi z izvozom na klirinško območje itd. V Iskri vedo — nadaljuje Delo — da je konvertibilni izvoz nuja, vendar pa opozarjajo, da je naloga direktorjev in delovnih organizacij, da poslujejo dohodkovno čim uspešneje. Zato za konvertibilni izvoz ne bo mogoče navdušiti le s priporočili, če bo hkrati prinašal izgubo in če bo — tako kot zdaj — vseeno, ali izvoziš več, ali ne, ker tako nimaš nobene pravice do deviz.
•	Gospodarski vestnik je objavil obširen prispevek —z naslovom Iskra se odpira — o povezovanju Iskre s sorodnimi organizacijami v Jugoslaviji in v svetu. Letos naj bi namreč še povečali obseg sodelovanja z Gorenjem, z nekaterimi jugoslovanskimi proizvajalci pa se dogovarjajo o skupni naložbi v opremo za mikroelektroniko. Razmišljajo pa tudi o možnostih za skupni projekt na področju razvoja in proizvodnje teleinformatskih naprav in sistemov, za nastopajočo generacijo digitalnih mrež za integrirane storitve. Čeprav je bilo v preteklosti velikokrat slišati o nesporazumih med jugoslovanskimi proizvajalci elektronike, je član PO SOZD Iskra Miloš Kobe poudaril, da ni samo nesporazumov, ampak obstaja tudi sodelovanje že več kot deset let. Takrat so ustanovili skupen odbor vseh proizvajalcev za tekoča ekonomsko-poslovna vprašanja, v katerem rešujejo skupne nabave, medsebojne dobave in nastop na tržiščih ter programsko-razvojni odbor, ki pretresa nameravane investicije in možnosti za sodelovanje.
• Gospodarski Vestnik v prilogi Tehnične in tehnološke informacije piše o novih baterijah Iskre-Zmaj. Po rdečih številkah v letu 1985 sov zadnjem času v Zmaju zabeležili prve uspehe. V letu 1986 so že poslovali brez izgub, za kar se imajo po besedah direktorja Vlada Podlogarja zahvaliti skrajšanju inovacijskega procesa in posodobitvi asorti-mana. V organizaciji že prehajajo na matrični pristop. Uvajajo tudi celovito obvladovanje kakovosti s krožki po japonskem vzoru (»išijo-ka«). Načrtujejo tudi nove baterije, ki bodo nepredušno zaprte v kovinske, plastificirane tulce, brez iztoka. Kvaliteto baterij bodo izboljšali, saj pravkar dokončujejo investicijo v litijev program za profesionalno rabo. Lani je bil izvoz iz Zmaja v ZR Nemčijo, Anglijo, Avstrijo in Italijo 1,5 milijona dolarjev, medtem ko naj bi že letos poskočil na 2,5 milijonov dolarjev.
Iz tujega strokovnega tiska
Poslednji atentator
Vašo Cubrilovič je upokojeni profesor in član Srbske akademije znanosti in umetnosti. Živi v Beogradu in je sedaj star 90 let. Pred kratkim je bil odlikovan z redom jugoslovanske zvezde z lento v zahvalo za svobodoljubno zavest in pomemben prispevek h krepitvi prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in drugimi deželami.
Vašo Cubrilovič je zadnji še živeči udeleženec atentata na avs-trijsko-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda, zaradi česar je pravzaprav izbruhnila I. svetovna vojnš.
Majski hrošči
Majski hrošči (lat. melolontha vulgaris) so nekoč veljali malone za šibo božjo. Meseca maja, ko so prilezli iz zemlje, so obžrli prav vse liste na drevju. Zadnja leta pa so izginili tako, da so že skoraj veljali za izumrle. Raziskovalni institut biološkega zveznega urada mesta Kiel je ta leta sprožil zbiralno akcijo, v kateri je nagradil zbiralce hroščev s petimi markami za vsak primerek in tudi biologi so opozarjali ljudi, naj pustijo hrošče v miru, ker so to
nedvomno zadnji primerki žive narave.
Medtem pa so se majski hrošči opomogli. Postali so odporni proti strupom in se preusmerili na gozdne površine. Gosenice so se zarile do 80 cm, kajti zemlja lahko zmrzne samo do 40 cm globoko. Letošnjo zimo so našli gozdarji tudi do 150 bledorumenih ogrcev na kvadratni meter gozdne površine. Če upoštevamo, da samica majskega hrošča zleže po prvi ploditvi 20 do 40 jajc, deset dni pozneje pa spet 10 do 30, potem si lahko predstavljamo, kakšna je populacija majskega hrošča. Šest do deset tednov pozneje hrošč pogine.
Aprila in maja letošnjega leta torej lahko pričakujemo invazijo majskih hroščev, morda tudi pri nas.
Nekaj za pijance
Kemikom farmacevtskega koncerna Hoffmann-La Roche se je posrečilo odkriti snov, ki pijance povsem strezni. To je dokazal poskus na podganah. Snov, imenovana RO-15-4513 ima sposobnost antialkoholnega sredstva. Dve podgani so upijanili z enako količino-alkohola, potem pa so eni vbrizgali Ro 15-4513. Medtem ko je ena pod-
gana ležala na hrbtu in molela vse štiri od sebe, se je druga podgana dve minuti pd injekciji postavila na noge in, kot da se ni nič zgodilo, tekala po kletki sem ter tja.
Če so snov vbrizgali pred up-ijanjenjem, je pijanost izostala. Snov Ro 15-4513 je blokirala učinke alkohola in tudi morebitna zastrupitev z alkoholom se ni pojavila. Ker pa snov preprečuje zast-rupljenje v možganih, ne pa v celičnih membranah srca in jeter, ne ustreza kot zdravilo proti zastrupitvi z alkoholom. Še več, snov, ki bi preprečevala simptome pijanosti, bi odvisne od alkohola še bolj napeljevala k pitju. Zaradi etičnih vzrokov se je baselska tovarna odločila, da ne bo nadaljevala s tržno zelo zanimivimi raziskavami alkoholnega protisredstva.
Človek, ne jezi se!
Že 75 let sedijo številne družine po svetu in se kratkočasijo z igro »človek, ne jezi se«. V treh od štirih zahodnonemških gospodinjstev imajo nekje njeno škatlo s kartonom, tekači in kocko. Do sedaj je bilo prodanih 55 milijonov originalov, če pa upoštevamo različne
kopije, jih je bilo prek 100 milijonov.
Že pred 400 leti je indijski veliki mogul Akbar igral to igro. Namesto majhne deske je imelo veličanstvo ogromno površino s pisanimi marmornatimi ploščami, 16 mladih suženj pa je opravljalo posel lesenih tekačev. V 19. stoletju so imeli podobno igro že v Angliji. Za odkritelja te igre velja Nemec Schmidt, prodajalec železnine. Schmidt je prvi izdeloval to igro serijsko in jo krstil za »človek, ne jezi se«. Vendar igra ni našla odjemalcev. Ponujal jo je celo za 35 pfenigov za kos. Čez dve leti, ko mu je že gorzil stečaj pa je tisoče primerkov te igre preprosto podaril nemškemu Rdečemu križu. Rdeči križ je razdelil igro v bolnišnicah in lazaretih. Rekonvalescenti — vojaki so se oprijeli te igre in kmalu je prišla tudi na fronto, celo v strelske jarke. Leta 1918 je proizvodnja dosegla že en milijon primerkov. Firma Schmidt-Spiele jo izdeluje še danes. Vsak drugi primerek je namenjen za izvbz, v Italijo kot »non farrabbiare«, v Francijo kot »Ven fais pas«. V 75 letih so izdelali po vsem svetu mnogo podobnih iger, toda niti ena se ni obdržala tako dolgo, kot »človek, ne jezi se«.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Po dobrih dveh tednih potepanja po prelepih mirnih krajih, kar naenkrat — morje. Budva. Kot da bi me z macolo po glavi.
Kakšno nasprotje mirni Krki, navihani Uni in hitrima Tari in Drini. Kakšno nasprotje mirnim bosanskim in črnogorskim goram, kjer, kot mi je dejal domačin visoko v hribih prav na meji med obema republikama, volk pošto nosi, lisica pa telegram...
Tukaj pa truplo pri truplu prepečenih teles, tranzistor pri tranzistorju, avto pri avtu. Kot da bi se s črnogorskih višav pripeljal v pekel.
Seveda poznam pregovor »Vsak po svoje, Bohinjec pa s sfedrom«, ampak takšnega počitnikovanja res ne bom nikoli razumel. Pogrešal sem le še kopališkega mojstra s piščalko, da bi se lahko ta »brau-najoča« trupla na signal hkrati obrnila na drugo stran. In črnogorsko primorje je po mnenju mnogih biser Jadrana...
Že morda, toda ne sredi turistične sezone in ne v Budvi, Ulcinju, Hercegno-vem. K sreči me je pot vodila k prijatelju v vasico Žanjice na polotoku Luštica pred Boko Kotorsko. Morda oznaka »vasica«ni najbolj primerna, saj je tamkaj le par majhnih kamnitih hišic, v katerih so pred desetletji domačini iz Hercegnovega, torej z druge strani zaliva, shranjevali olivno olje. Te . hišice so postale zdaj vikendice, na dobre stare čase pa spominjajo in opozarjajo velike kamnite posode za olivno olje, ki so jih moderni turisti, kajpak, zmetali ven. Nekatere zdaj uporabljajo za lovljenje predragocene deževnice. No, vsaj nekaj.
Lepo peskovito plažo in senco več stoletij starih oljk so spoznali tudituristi iz večjih bližnjih centrov. Vsi zdaj čez dan hitijo v mirvžanjice, prevozniki lepo služijo, le miru nihče več ne najde. Mir se v ta kotiček povrne šele proti večeru, ko odplujejo zadnje barke, avtomobilske ceste pa do Žanjica k sreči še ni.
Takrat pa s pobočja Luštice, polotok je velik in visok, zatulijo šakali. Na njihovo »zborovsko petje« so me še pravočasno opozorili domačini, saj bi imel sicer morda kakšne probleme z živčki in prebavo.
Pravijo, da so te zverinice boječe, da jih
Vsak
po
svoje
je nekaj sto, hranijo pa se vsaj poleti, z ostanki turistov. Mislim na zavrženo hrano po plažah.
So kot nekakšni komunalci... Seveda njihovo tuljenje — k prepevanju se spra-
vijo samo ponoči — ni najbolj prijetno, domačini so sega nekako privadili, nekaj več problemov pa imajo s šakali domači psi. Za pošten pretep jih je premalo, psov namreč, in tako ostajajo psi v vaseh, šakali pa svobodni na pobočju Luštice. Menda jih je precej tudi v Južni Dalmaciji, zlasti na Pelješcu. Videl nisem nobenega, spominjajo pa na mešanico psa, volka in lisice.
Če vas bo pot zanesla v ta del Jadrana, nikar ne pozabite obiskati tudi otoka Mamule z znamenito avstroogrsko ječo, če je lahko ječa sploh znamenita. Otok je prav nasproti Žanjice. Nekdanji »Fort« je grozljiv, otoček pa je v posmeh zgodovini postal zbirališče nudistov.
V samem zalivu Boke Kotorske je seveda več izredno lepih otokov. Izstopajo vsi, s tem, da na Sv. Marka Jugoslovani ne smemo: za več let smo ga namreč prodali znamenitemu svetovnemu počitniškemu' klubu Mediterane. Nekaj podobnega se je zgodilo z Otokom cvetja: pred leti je bil še »odprtega tipa«, zdaj pa ga ima v zakupu JLA, tako da ga lahko mL civilisti obiščemo le s kopalno karto. Se najbolj zanimiv pa je morda otoček Gospje od Škrpjela. Otok je umeten, nastal pa je tako, da so ribiči in drugi bokeljski mornarji v zahvalo za vrnitev z dolgih čezmorskih potovanj napolnili s kamenjem svoje odslužene barke, jih zapeljali k škrbini, ki je nekdaj molela iz morja, od tod tudi ime Skrpljela, in jih tam navrtali. Običaj se je ohranil do dandanašnjih dni, posebno slavje ob potapljanju starih barkač pa je v drugi polovici julija.
Otoček meri zdaj že 3000 kvadratnih metrov. Na njem je samostan s cerkvijo in muzejem. Cerkev so zgradili v začetku 17. stoletja, od takrat pa je tudi večina umetniških del. V muzeju in cerkvi je razstavljenih kar 68 slik na platnu in lesu, posebnost cerkve pa so srebrne zahvalne plošče. Menda jih je kar 2.500.
Otoček je nekakšna konkurenca bližnjemu pomorskemu muzeju v Perastu, muzeju, ki pa ga po potresu še niso obnovili. Vsaj do lanskega avgusta ne.
(Se nadaljuje)
.Objave
Iskra
Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o., Izobraževalni center Iskre
61000 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo:
Metrologlja in preizkušanje
v času od 18. do 20. 3. 1987
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delavcem v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in tehnologije kontrole. Program seminarja sodi v sistematično izobraževanje delavcev na področju TEHNOLOGIJE KONTROLE KAKOVOSTI in je nadgrajevanje programa »Osnove kakovosti in statistične metode« (I. del). Seminarja se lahko udeležijo tudi posamezniki, ki se ukvarjajo z metrologijo in preizkušanjem in se I. dela tehnologije kontrole kakovosti niso udeležili.
Vsebina: Udeleženci seminarjase bodoseznanili predvsem z novimi zakonskimi določili na področju preverjanja meril in preizkušanja izdelkov, kot tudi s specifičnimi zahtevami JLA na področju preverjanja meril.
Zaradi vse večje uporabe sodobne tehnike mikroprocesorjev in mikroračunalnikov v kontroli kakovosti, bo dan poudarek na uporabo procesnih računalnikov za sistem meritev v laboratoriju in proizvodnji.
Zaradi vedno večjega poudarka na izvozu v dežele v razvoju je del vsebine seminarja namenjen tudi vplivom okolja.
Izobraževalni program:
1.	Metrologlja v sistemu zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti
2.	Uporaba mikroprocesorjev in mikroračunalnikov v kontroli kakovosti
3.	Preizkušanje izdelkov
4.	Preizkušanje na vplive okolja
Čas in kraj: S programom strokovnega izobraževanja bomo pričeli dne 18.3. ob 9. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja bo 20. 3. 1987 ob 14.
Vodja programa: prof. France Mlakar, dipl. ing.
PrijaVe: Prijavnice pošljite najpozneje do 9. 3. 1987 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Trg revolucije3/IX, Ljubljana.
Prijavnice in vse ostale informacije dobite na telefon: 061 222-212.
Iskra
Iskra-lndustrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o.,
TOZD-Tovarna antenskih naprav — Antene, n. sub. o.,
61360 Vrhnika, Idrijska42
Od 12. 1. 1987do31. 3. 1987nudimo
Ugoden nakup 15% popusta
vseh tipov anten in antenskega pribora. Prodajamo na Vrhniki, Idrijska 42 Vse informacije lahko dobite na telefon 752-937, ali 752-616.
Obisk pomembnih sejmov v tujini
V marcu in aprilu so v tujini nekateri sejmi, ki so zanimivi tudi za sodelavce Iskre. Menimo, da je koristno, da tudi letos zagotovimo prevozez Iskrinim poslovnim letalom na naslednje sejme:
HANNOVER — CEBIT od 4. do 11. 3. 1987 LEIPZIG — Mednarodni pomladanski sejem od 15. do 21. 3. 1987
HANNOVER — Industrijska tehnologija od 1. do 8. 4. 1987
Vse interesente obveščamo, da bomo zagotovili dnevne polete za obisk navedenih sejmov samo pod pogojem, da bo za posamezen let prijavljenih najmanj pet potnikov.
\
Cena poleta na osebo (povratna) znaša:
HANNOVER 250.000 din LEIPZIG 210.000 din
Odhodi z letališča Brnik bodo zjutraj praviloma ob 6.30, odhodi iz Hannovra, oz. Leipziga pa med 18. in 19.
Vse podrobnejše informacije dobite pri Maji Černe, tel.: 061 213-213, inb: 31-54, ali 061 222-105, kjersi lahko rezervirate tudi prostor v letalu.
Iskra
Iskra-Tovarna elektronskih naprav
in transformatorjev — Elektroakustika, n. sub. o.,
66210 Sežana, Partizanska 82
Razpisujemo dela in naloge
1. razvijalec transformatorjev
Pogoji: dipl. inženir elektrotehnike — jaki tok (energetik VII. stop.) in 3 leta delovnih izkušenj
2.	orodjar
— 2 izvajalca
Pogoji: poklicna kovinarska šola IV. stopnja in 3 leta delovnih izkušenj
3.	prototipni delavec
Pogoji: strojni tehnik (V. stopnja) in 3 leta delovnih izkušenj.
Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združujemo delo za nedolčen čas s polnim delovnim časom.
Nudimo privlačne osebne dohodke in možnost reševanja stanovanjskega vprašanja.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8-ih dneh po objavi v Primorskih novicah na naslov:
Iskra DO Elektroakustika Sežana, Partizanska c 82.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po | poteku roka za vložitev prijav.
Za podrobnejše informacije pokličite po telefonu: 067/73-441, ali se osebno zglasite v DO.
______Mali oglasi_____________________________
Programe za računalnik Amstrad/Schneider CPC 464/664/6125 prodajam in menjam. Devetnajst najnovejših programov: Ikari, VVarrior, Schooby DOO, International karate 1 in 2, Top gun, Avenger, Impossible mission, Dan da re, Chimera, Speech, Bounder, Sweevo’s world, Monty on the run, Starguake, Moon cresta, Starstrike II, Into oblivion, Knight tyme, Equinox, posnetih na 60 minutno uvoženo kaseto, s poštnino znaša 2.500 din. Pišite na naslov: Milan Spalevič, Trebinjska2,61003 Ljubljana, ali'kličite na tel.: 601/347-283.
Kako je, če si prepričan, da so vsi odgovori dani in zapisani v naših častitljivih knjigah
Vejevje za zimo
Bliža se jesen — pripoveduje stara anekdota, za katero trdijo, da korenini v resničnosti — in Indijanci se zbero okrog vigvama svojega plemenskega vrača s prošnjo, naj jim pove, kakšna bo zima. Vrač dolgo premetava svoje kamenčke, prižiga oglje, mrmra in šepeta, potem pa pravi: »Nabirajte vejevje, lovite divjad, kopljite zasipnice, napnite šotore.«
Indijanci so razumeli, da bo zima dolga in ostra, in so se pošteno pripravili nanjo. Zima je prišla in minila, blaga, sploh si ni bila podobna... Prihodnjo jesen so Indijanci vnovič prosili vrača, naj jim pove, kakšna bo zima, pa je začel tuhtati: lani sem jim rekel, da bo ostra, pa je bila mila, se pravi, da bo letos zagotovo ostra. Pa je zopet vrgel svoje kamenčke in dejal: »Pojdite, nabirajte vejevje...« A tudi tazimaje bila blaga... Potem, tretjo jesen. Ko so Indijanci spet prišli k vraču, jih je odslovil, naj pridejo čez teden dni, ker se mora tokrat dalj časa pogovarjati z bogovi. V resnici se je skrivaj preoblekel v obleko bledoličnikov in naslednjo noč smuknil v vlak za VJas-hington. Tam je zaprosil za sprejem pri direktorju narodnega meteorološkega zavoda. V imenu svojih ljudi je prišel po napoved o tem, kakšna bo zima. Meteorolog je dolgo strmel v svoje risbe in sheme, potlej pa dejal: »Vidite, dragi gospod, Indijanci že dve leti nabirajo vejevje, vse kaže, da bo zima ostra.«
Ta stara zgodba nas ne bo kdovečesa naučila, razen da moramo relativizirati vse naše predsodke o tem, kako je priseganje in skrivanje za nepogrešljivostjo izključne poti do znanstvenih resnic najmanj vsaj dvomljivo.
Mnogi med bralci — tudi podpisani — so iz generacije, ki je dolgo verjela, da je vse, kar mora človek vedeti, zapisano v naših ideoloških in filozofskih knjigah in priročnikih ter da se je treba le dobro naučiti rabe treh pravil dialektičnega materializma, štirih pravil razredne delitve in petih zakonitosti zgodovine razrednega razvoja, panr.m bo socializem kar sam padel v naročje. Danes, ko nam je vsem jasno, da so znanstvena spoznanja nepretrgan tok novih dogajanj, in to do neskončnosti, in da ni nobena znanstvena resnica dana enkrat za vselej, se nam zdi povsem umljivo, da tudi v marksizmu ne vidimo več katekizma z desetimi ali dvanajstimi zapovedmi, marveč ga je treba uporabljati kot
pogled na svet in kot celostno usmeritev. Zato se nam danes zares zdi groteskno, ko beremo v * časnikih citate Manca ali Englesa o, denimo, zasebni pobudi, zasebnem delu ali o razmerju med fizičnim in umskim delom v socializmu, kar velja zlasti v mikrofonski teoriji in praksi pogosto za nedotakljivo resnico, dano enkrat za vselej, čeprav gre le za razmišljanje enega naših prednikov v določenem zgodovinskem trenutku.
Ta razmišljanja, zadevajoča določne pojavne oblike tistega časa, so bila, mimogrede povedano, porojena in zapisana pri plinski luči ali pri svečah, ker niti
oli nista sedla v letalo, nikoli pritiskala na tipke računalnikov, prijela v roko čipov, nista sanjala o jedrski energiji, mikrobiologiji ali o čemerkoli drugem, kar bi jima dalo slutiti, da se bo po prvi industrijski revoluciji, ki sta ji bila priča in udeleženca, zgodila še druga in nato še tretja, tehnološka revolucija.
Kaj sploh vemo o tehnološki revoluciji, v katero je stopil svet, in koliko nam je jasno, kakšne socialne, psihološke in druge spremembe bo prinesla? Kaj pomeni ta tretja tehnološka revolucija na področju tehnike, se nam, četudi megleno in na splošno, še zdi dojemljivo. Da pa bi sploh ustvarili razmere za rabo tehnične revolucije, moramo predvsem pretehtati mnoge naše, doslej nedvoumne poglede
Marx niti Engles nista nikoli videla električne žarnice kot tudinik-
na svet in mnoga naša načelna izhodišča, družbene zakonitosti in ocene, med katerimi so nekatere ta čas vse manj smiselne. Človek in družba, ki se pripravljata za revolucijo /e besedno tehnološko, sicer pa predvsem družbeno, se morata naučiti misliti drugače — in to v vseh kategorijah.
Ena teh kategorij, pri kateri smo pretežno še vedno v 19. stoletju, torej pri plinski luči, je naše dojemanje in vrednotenje fizičnega in umskega dela. Kaj je neposredni proizvajalec v naši teoriji pa tudi v naši samoupravni praksi — tudi v ustavi in zakonu o združenem delu? Neposredni proizvajalec je v našem znanstvenem, pa tudi političnem inst-rumentariju še vedno človek, ki dela za strojem, tisti, ki neposredno oblikuje neki predmet in mu daje novo vrednost, čeprav je v svetu nove tehnologije in robotike že zdavnaj napočil dan, ko postaja fizično delo vse bolj obroben pojav z očitno drugovrstno razredno težo. Toda v mnogih naših predpisih pa tudi v zavesti je neposredni proizvajalec zgolj fizični delavec, to ni profesor na univerzi, je le kovinostrugar, ne pa inženir, samo grafični delavec, ne pa novinar, samo bolničar, ne pa tudi šef kirurgov.
Sestavljamo vzorne statistike o tem, koliko neposrednih proizvajalcev, v odstotkih, imamo v kakšnem komiteju ali delegatski skupščini, in vselej ugotavljamo, da je v njih malo delavcev. Kajti
Piše: Jug Grizel j
niti tehnična niti humanitarna inteligenca si nista, seveda ob še vedno dobesednem dojemanju Marxa, zaslužili častnega naziva neposrednega proizvajalca.
Če je zadeva takšna, bo moralo biti v delavskem svetu neke klinike, denimo da šteje devet članov, pet »neposrednih proizvajalcev (šofer, bolničar, čistilka, instrumentarka in vratar) ter le štirje zdravniki. Tako bo tudi v sleherni drugi delovni organizaciji, ki mora skrbeti za svoj delavsko-razredni izvor in večino.
T o, da se je naš delavski razred medtem izšolal in da je le njegov manjši, sporni del — in še to le tisti, ki je komaj prišel z vasi — še vedno brez visoke strokovne kvalifikacije, še vedno ne vpliva na nas, da bi spremenili svoje celostno — tudi iz 19. stoletja izvirajoče — videnje delavskega razreda s srpom in kladivom v roki. Pri takšni viziji delavskega razreda, pri takšni delitvi na fizično in umsko delo, kar je najbolj zanimivo, najtrdneje in naj-bdlj dogmatsko vztrajajo prav tisti teoretiki in politiki, ki so pred 30 ali 40 leti bili nekaj dni ali nekaj mesečev fizični delavci, potlej pa so postali delavska avantgarda, to je uslužbenci struktur. Vselej imajo polna usta delavskega razreda s pečatom prve industrijske revolucije, prvobitne akumulacije, v naših samoupravnih organih in političnih telesih pa je po njihovem vselej premalo neukih fizičnih delavcev.
če bi k takšnim prišel vrač povprašat, kakšna bo zima, bi takoj vzeli y roke Antiduringa ali podobno knjigo in poskušali v njej najti odgovor. Saj bi ga tudi našli — in ne bi ga preverili z nobenim sodobnim znanstvenim ali tehničnim dosežkom. Po njihovem so vsi odgovori dani in zapisani v naših častitljivih knjigah. Vprašaš jih, kakšna bo prihodnja zima, pa ti poreko: kot je zapisal Marx v svoji razpravi Prispevek h kritiki politične ekonomije, 18. brummer, Kritika Heglovega državnega prava, in v Manifestu komunistične partije, bo ker je bila februarja 1847 ostra zima, tudi tale prav gotovo ostra.
MmHI
Za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje je SOZD Prvomajska podelila Iskri zlato spominsko plaketo. Zagrebška tovarna orodnih strojev, orodij in naprav praznuje te dni 50-letnico delovanja. (LD)
— Po svojo ima ta vaša prekinitev dela tudi pozitivne posledice: ne povzroča gospodarske škode.
Planinsko društvo Iskra
Izlet na Tolsti vrh
Pred nami je že drugi izlet v novi sezoni, v organizaciji Iskrinega planinskega društva in sicer na Tolsti vrh (1714, m). Izlet bo v soboto, 14. marca. Kot običajno se bomo dobili pod uro na ljubljanski železniški postaji, tokrat ob 7.30 in se z avtobusom odpeljali do Golnika.
Izlet bo vodil Zvone Snoj, pri njem pa se lahko tudi prijavite. Številka njegovega telefona je 324-509.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Zeljeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.