GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA  ZA PO M U R J E
Leto VIII. — Štev. 20
Murska Sobota, 24. maja 1956
Cena din 10.—
Z vso domovino - tudi naš pozdrav!
Mladina Pomurja je ponesla čestitke prebivalstva naše pokrajine
predsedniku republike TITU za 64. rojstni dan
Jutri, 25. maja, praznuje naš predsednik republike, maršal Josip Broz-Tito, svoj 64. rojstni dan. Jutri se bodo, kakor vsako leto tega dne, zlile iz vseh krajev naše majhne, a čvrste in ponosne domovine delovnih ljudi, štafete, in v majhnih, a z ljubeznijo okrašenih tulcih prinesle pozdrave, prisrčne želje in čestitke milijonskih prebivalcev FLR Jugoslavije svojemu voditelju v borbi in miru.
V teh neštevilnih čestitkah in pozdravih maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu je skrito globoko spoštovanje naših ljudi do človeka, moža, ki je v mnogih primerih dokazal svojo osebno hrabrost, izvrstno politično dale-
kovidnost, zlasti pa še izkušenost v revolucionarnih situacijah. V teh čestitkah in pozdravih je zaobsežena ljubezen in hvaležnost za vse tisto, kar je skupaj s svojimi najožjimi sodelavci in skupaj s številnimi člani Komunistične partije in s sodelovanjem vseh jugoslovanskih delovnih ljudi storil najprej za narodno in so-
cialno osvoboditev Jugoslavije, pozneje, v letih graditve, pa za socializacijo dežele, za ustvaritev takega tipa države, ki je danes vsemu svetu za vzgled, nam pa v ponos.
V teh brezštevilnih pozdravih in čestitkah pa je hkrati glasno izrečena želja naših narodov;
da bi še dolgo živel in nas vodil po poti v lepšo prihodnost v mirni izgradnji socializma naše dežele in v skrbi za utrditev stalnega miru v svetu naš predsednik republike, dragi tovariš
Tito!
Tovariš Rogl, predsednik OLO — Z vso domovino ponesite tovarišu Titu tudi naš pozdrav!	(Foto Kološa)
Pomlad nam je nasula obilo cvetja. Gorička je en sam cvetoči raj. Obeta se nam dobra sadna letina, če ... Upajmo, da se kaj takega ne bo zgodilo!
(Foto Kološa)
PRAZNIK MLADINE POMURJA —
MANIFESTACIJA MLADOSTI
IN VESELEGA RAZPOLOŽENJA
Od 5. do 10. junija bo v Pomurju Praznik mladine. Mladina se že sedaj vneto pripravlja na te dni, da bi jih čim lepše proslavila. Festival bo začela s telovadnim zletom društev Partizan na nedeljo 3. junija. Naslednjega dne bo koncert mladinskega pevskega zbora soboške gimnazije pod dirigentskim vodstvom prof. Vladimirja Močana. Koncert bo celovečerni in se bo odvijal pred poslušalci v novi kino dvorani.
Pri organizaciji prireditev in pri sestavi sporeda bodo mladini pomagali tudi odrasli. Tako bo Okrajni svet Zveze Svobod in prosvetnih društev povabil za torek, 5. junija, gledališkega igralca Marjana Dolinarja iz Celja, ki bo recitiral odlomke iz Cankarjevih del. Poseben spominski govor pa bo navzoče opozoril na izreden pomen tega največjega slovenskega pisatelja ob njegovi 80-letnici, ki smo jo nedavno praznovali, pa je v Soboti šla nekako mimo nas. Ta prireditev bo v dvorani Partizana, kakor tudi vse naslednje v teku tedna.
Sreda je namenjena za gostovanje dramske sekcije KUD »France Prešeren« od Grada, ki bo uprizorila Gervaisovo komedijo »Za stanovanje gre«. V četrtek pripravlja soboška godba na pihala celovečerni koncert. Dirigiral bo tov. Gerlec. Tudi petek bo privabil mnogo obiskovalcev. Nastopile bodo namreč folklorne sku-
pine iz Beltinec in Radgone in morda še katera, razen tega pa bodo zapeli razni pevski zbori iz Pomurja.
V soboto, 9. junija, bo mladinski večer. V primeru lepega vremena se bo zbrala mladina s taborniki ob tabornem ognju na prostem za gimnazijo, tam odigrala nekaj skečev, zapela več pesmi, sodelovali pa bodo tudi tamburaši iz vzgajališča v Veržeju. Če bi motilo vreme, bo ta prireditev prav tako v Partizanovi dvorani.
Poseben poudarek bo imela tudi nedelja, zaključni dan Praznika mladine, ko bo v M. Soboti povorka in Veliko politično zborovanje. Tudi tedaj bodo nekatere kulturne točke. Tako bo med drugim nastopil Združeni pevski zbor gimnazije in Svobode, ki bo ob spremljavi godbe na pihala zapel nekaj pesmi. Sodeloval bo tudi priznani pionirski pevski zbor z Nižje gimnazije v Gornji Radgoni.
Jutri na zasedanju OLO:
Razprava o okrajnem družbenem načrtu in proračunu
Jutri bodo na zasedanju obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota razpravljali o okrajnem družbenem načrtu ter o okrajnem proračunu za letošnje leto. V razpravo bo dan dokončen predlog, ki so ga obravnavali že pred tem tudi na seji Okrajnega sveta za gospodarstvo ter na skupni seji Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL.
S sprejetjem in potrditvijo tega važnega gospodarskega instrumenta bo dan našemu okraju krepak temelj za nadaljnji vsestranski razvoj v okviru novih gospodarskih smernic.
Novi uspehi lendavskih belih rudarjev
Globoka vrtina Filovci 6 - končana
Pred kratkim so končali z vrtanjem globoke vrtine Fi-6 na filovskem bregu. Vrtalna brigada mojstra Prše je sicer že izvrtala več globokih vrtin, ki pa so bile globoke le 1700 metrov. Tej globini se
danes vrtalci posmehujejo, saj je vrtina Fi-6 globoka 2400 metrov. Uspeh ni samo v doseženi globini in uspešnem navrtanju naftnih oziroma plinskih slojev, ampak v izvedbi vrtanja. Vrtalna brigada je namreč vrtala brez zacevitve od 140 metrov do dna in je to na tem terenu prvi primer. V ostalih vrtinah se je morala poleg takozvane uvodne cevne kolone (v našem primeru 140 metrov) spustiti še »tehnična kolona« do 1600 metrov in šele na to so lahko vrtali naprej brez skrbi.
Z vrtanjem brez tehnične kolone, je brigada mojstra Prše prihranila okrog 20 milijonov dinarjev samo kar se tiče jekla, da ne govorimo o dragocenem času.
Drugi veliki uspeh se kaže na tej vrtini tudi v tem, da je to prva globoka vrtina v Jugoslaviji, ki je zacevljena z zaščitnimi cevmi domače proizvodnje — Železarne Sisak. Zaščitne cevi so bile spuščene do končne globine 2400 metrov. V redu je bila opravljena tudi cementacija. Takih cevi ne vgrajujejo tako globoko niti na inozemskih vrtinah. Cevi naše proizvodnje so uspešno prestale preizkušnjo.
Poskus vrtalnega mojstra Prše je velik gospodarski uspeh, saj bodo odslej na tem področju vrtali vse globoke vrtine na isti način.
Za uspešno vrtanje ima precej zaslug tudi tehnik Ludvik Jerebic, ki je pravilno odstranil problem izplake, ki je omogočila tako globoko vrtanje brez zacevitve in brez zaruševanja terena.
Iz radgonskega gospodarskega življenja:
Letos živahna stanovanjska izgradnja
Zaključni računi podjetij kažejo ugodno sliko
Novoformirani sklad za izgradnjo stanovanj v radgonski občini bo imel letos okrog 25 milijonov dinarjev. Upravni odbor sklada je že razpravljal o tem kako bodo ta sredstva najbolj koristno porabili saj je stanovanjska stiska v Radgoni prav tako pereč problem kot povsod drugod. Trenutno je v-gradnji ali pa deloma že zgrajenih okrog 25 stanovanj in to v Radgoni in Radencih v vsej občini pa 38. Ko bodo ta stanovanja dograjena bo potrebnih v Radgoni, Radencih in v Apačah še okrog 80 stanovanj. Pri gradnji stanovanj bi lahko vse več prispevala večja podjetja, ki imajo precejšnje število delavcev, ki imajo slaba stanovanja. Več stanovanjskih hiš so pričeli graditi tudi v Črešnjevcih, razen tega bodo postavili pod streho tudi telovadnico TVD Partizan.
Kot nepravilnost smatrajo na občinskem ljudskem odboru to, da se steka 10% pokojnin upokojencev, ki živijo v radgonski občini, v
stanovanjski sklad občine M. Sobota. Uredba namreč pravi, da se zbirajo ta sredstva v stanovanjskem skladu dotične občine kjer je izplačilna blagajna. Doslej je bil radgonski stanovanjski sklad na ta način prikrajšan za 3 milijone 200 tisoč dinarjev. Občinski ljudski odbor v Gornji Radgoni je že dal po-
budo, da se Uredba o formiranju stanovanjskega sklada dopolni tako. da bodo ta sredstva ostala na razpolago občinskemu ljudskemu odboru, ki daje večini upokojencev stanovanja.
V radgonski občini je več manjših obrtnih delavnic, ki nimajo urejenega knjigovodstva zato bodo v kratkem ustanovili knjigovodski center. Doslej se je dogajalo, da so
imela posamezna manjša podjetja honorarne knjigovodje, ki so vodili več knjigovodstev hkrati. Posledica tega je bila, da so nekateri knjigovodje zanemarjali delo v podjetjih kjer so bili stalno nameščeni. Novoustanovljeni knjigovodski center bo vodil knjigovodske posle v vseh takih manjših podjetjih.
Potrjevanje zaključnih računov v radgonski občini bo v kratkem končano. Lanskoletno gospodarjenje gospodarskih organizacij kaže kar ugodno sliko, saj so zaključili poslovno leto brez primanjkljajev v vseh podjetjih, vinogradniških posestvih in v KDZ Žepovci. Zgubo izkazuje le Kmetijsko posestvo Črnci.
-jm
Iz vseh krajev naše domovine, iz najbolj skritih zaselkih je pohitela mladina s pozdravi za Tita proti Beogradu.
Na sliki:
Tekači na soboških ulicah.
(Foto Kološa)
VREMENSKA NAPOVED za čas od 25. maja do 3. junija
Ob zaključku tekočega tedna nagnjenje k padavinam, drugače do srede prihodnjega tedna v splošnem lepo po večini sončno vreme, lahke krajevne nevhite možne. Od srede prihodnjega tedna dalje nekaj dni jasno poletno toplo, pozneje pa vetrovno vreme. Proti koncu prihodnjega tedna nagnjenje k padavinam.
PRAZNIK POMLADI — ZDAJ PA ZARES - V NEDELJO 27. MAJA
Prejšnjo nedeljo je našim pionirjem ponagajalo grdo deževno vreme — ki pa ni bilo tako »grdo«za naša polja in vrtove — tako, da niso mogli izvesti svojega lepo pripravljenega sporeda. Zato pa upajo, da bo v nedeljo boljše. Vse, kar so pripravili za zadnjič, velja torej za nedeljo 27. maja. Pionirji vas vljudno vabijo, da v čimvečjem števila prihitite in si ogledate, kaj so z velikim trudom in veseljem pripravili za Praznik pomladi!
DOGODKI ZADNJIH DNI
Menda že dolgo ni bilo toliko medsebojnih obiskov državnikov kakor v zadnjem času. Najprej Rusi o Londonu, nato naša delegacija v Parizu, potem Francozi v Moskvi, da pri tem sploh ne računamo medsebojnih parlamentarnih in drugih delegacij. Zdi se, da je mednarodna svetovna diplomacija vendarle sprevidela, da so osebni stiki (ki jih v prvih letih po drugi svetovni vojni skorajda niso upoštevali) prav tako važni ali pa še važnejši, kakor pa običajna, včasih večkrat samo formalna uradna predstavništva v posameznih deželah.
Po obisku Rusov v Londonu je vzbudil veliko pozornost sveta najprej obisk predsednika Tita v Franciji, o katerem smo že pisali, takoj za njim pa potovanje francoskih državnikov v Rusijo. Pet dni trajajoči obisk v Moskvi je prinesel gotove sadove, čeravno ne takšnih, kakor so jih morda pričakovali največji optimisti. Nasprotja med Vzhodom in Zahodom so še vedno velika in prav gotovo jih ni mogoče zgladiti čez noč. Francija, ki želi igrati nekakšnega posrednika med obema glavnima partnerjema, Sovjetsko Zvezo in Združenimi državami Amerike, se je prav gotovo trudila, da zgladi nekatera najostrejša nasprotja. Danes pa je jasno vsakomur, da se bosta morala o najvažnejših stvareh, to je predvsem združitev Nemčije, vprašanje jedrske energije in njeno izkoriščanje v miroljubne na mene in vprašanje razorožitve, pomeniti oba rivala med seboj. Iniciativo za tak sestanek je dal že Bulganin, ko je bil v Londonu, vendar je Amerika zaenkrat odklonilno odgovorila na ta predlog. To je povsem razumljivo, kajti politični položaj v ZDA danes še ni jak, da bi lahko prenesel direktne razgovore med najvišjimi predstavniki obeh dežel, zlasti še zato, ker stojita obe ameriški glavni stranki, demokratska in republikanska, tik pred volitvami novega predsednika. Ves miroljubni svet pa verjame in trdno upa, da bo do takega sestanka moralo čimprej priti in da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo.
Pomembna je odločitev sovjetske vlade, da zmanjša svoje oborožene sile za milijon in pol vojakov. Mimo tega ne more nihče, pa naj bo še tak zagrizen nasprotnik Sovjetov. To je zelo konkretno dejstvo, s katerim je treba računati.
Rezultati francoskega obiska v Sovjetski zvezi pa se zlasti nanašajo na odnošaje med obema državama. Tako so sklenili poglobiti medsebojno gospodarsko in kulturno sodelovanje, še posebej pa znanstvene in tehnične izmenjave. Vsa ostala pereča mednarodna vprašanja pa se bodo morala urediti v okviru Organizacije Združenih narodov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prav tako ne moremo mimo obiskov, ki so bili in so še v naši državi. Prišli so češkoslovaški zastopniki Ljudske skupščine, prav te dni se mudijo o naši državi brazilski parlamentarci. Oba ta obiska bosta samo podkrepila sodelovanje med temi državami. Nadalje je najavljen obisk naše ljudske skupščine v Izraelu. ki jo bo vodil predsednik Narodnega sobranja Lazar Koliševski.
Bolj gospodarskega značaja pa je obisk našega državnega sekretarja za gospodarstvo Svetozarja Vukmanoviča v Zahodni Nemčiji, kjer si je ogledal tudi razne tovarne. Prav tako ni brez pomena obisk siamske gospodarske delegacije v Beogradu, ki bo pri nas imela razgovore o poglobitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Več kot 18.000 prebivalcev Pomurja je pozdravilo nosilce štafetnih palic
Sprejem Titove štafete v Murski Soboti
V	petek, 18. maja dopoldne so se že okrog pol devete ure začele zbirati množice prebivalstva Murske Sobote, bilo jih je okoli 3.000, med katerimi so bili člani delovnih kolektivov, ustanov, zlasti pa še naša mladina. Ob 9.15 so pritekle na Trg zmage štafete in krenile proti okrašeni tribuni, kjer so jih že pričakovali predstavniki politične in ljudske oblasti ter zastopniki JLA. Po sprejemu štafetnih palic je imel krajši nagovor zbranemu občinstvu predsednik OLO tov. Franc Rogl, v katerem je zlasti opisal veliko vlogo in pomen maršala Tita v naši zunanji in notranji politiki.
Zatem je v imenu prebivalcev soboške občine prebral pozdravno pismo maršalu Titu ob njegovem 64. rojstnem dnevu član OK ZKS tov. Jože Vild. Zbrani so z navdušenim ploskanjem odobrili vsebino pisma, poslanega na maršalat. Predsednik občine tov. Jože Velnar pa je prečital pozdravna pisma pionirskega odreda Kajuh iz M. Sobote ter cicibanov iz soboškega otroškega vrtca, ki so se prav tako hoteli pridružiti številnim čestitkam.
Ob zvokih godbe na pihala ter ob pozdravih zbranega občinstva je štafeta nato krenila iz Murske Sobote in zavila na pot proti Radencem. Med potjo se je enkrat ustavila in sicer ob spomeniku padlim žrtvam v gozdu Črnske meje. kjer je s krajšim govorom in deklamacijo počastila spomin padlih za svobodo. V Radencih je prevzel štafetne palice štab Titove štafete z desnega brega Mure, odkoder so jih mladinci ponesli naprej proti Mariboru in Ljubljani.
V	Ljubljani je bil sprejem Titovih štafet v soboto, 19. maja ob 17. uri. V imenu prebivalstva Pomurja in belih rudarjev iz Lendave je spregovoril v mikrofon in izročil iskrene pozdrave in čestitke Maršalu tov. Vinko Svetec, načelnik
TVD Partizan iz Lendave. Razen zastopnika iz Lendave je v Ljubljani izročil pozdrave tudi član kolektiva ljutomerskega VG iz Železnih dveri. Štafetno palico je sprejel org. sekretar GO SZDL tov. France Kimovec-Žiga.
V	Beogradu pa bo jutri, 25. maja, izročil tudi naše pozdrave in pozdrave vse Slovenije osebno maršalu Titu mladinec Saša Bižal iz Kočevja.
V	Pomurju je bilo razen obeh republiških še 77 krajevnih in pionirskih prog. Skupna dolžina prog je znašala 886 km. Na republiških progah je bilo 9 postankov, na osta-
lih progah pa 36. Povsod so štafete sprejeli zelo svečano in se je sprejema skupno udeležilo preko 18.000 ljudi. Najlepši sprejemi so bili pri Gradu, v Puconcih. Črensovcih, Cankovi, v Murski Soboti. Gornji Radgoni ter na izhodiščih v Lendavi in v Železnih dverih. Pozdravnih pisem in čestitk je bilo na območju okraja Murska Sobota 120. štafetnih palic pa 39. S tem je prebivalstvo Pomurja najlepše dokazalo svojo ljubezen in spoštovanje do predsednika republike maršala Tita.
Svečanosti
ob Titovi štafeti v ljutomerski občini
Glavna proga Titove štafete letos ni potekala iz Železnih dveri, ampak iz Jeruzalema in nato preko lepih
jeruzalemsko-ljutomerskih goric mimo Železnih dveri v Ljutomer nato pa po glavni progi preko Kamenščaka proti Ormožu. Delovni kolektiv Vinogradniškega gospodarstva, ki ga tvorijo nekdaj brezpravni viničarji sedaj kolektivni gospodarji v zelenih jeruzalemskih goricah, se je že v zgodnjih jutranjih urah 18. maja zbral na prostoru, od koder je krenila štafeta.
Štafetna palica — klopotec iz medi — je predstavljala simbol ljutomerskih goric. Nosilci štafete so bili deležni najlepših pozdravov vsega prebivalstva. Zraven glavne proge so potekale v občini še proge iz Stare ceste, Radoslavec, Kokorič, Vučje vasi. Veržeja, Cvena in Razkrižja.
V	lepo okrašenem Ljutomeru je bil nadvse veličasten sprejem vseh štafet. Iz Ljutomera je nato krenila glavna štafeta proti Ormožu in druga, konjeniška, proti Mariboru in Ljubljani. Najbolj se je izkazala v sodelovanju pri štafeti mladina. Omeniti je treba predvsem primer mladincev Joška Blagoviča in Janka Glavnika, ki sta nosila štafetno palico več kot 5 km.
M. M.
Štafeta konjenikov Jugoslavije
je krenila iz Ljutomera
Skupaj z glavno republiško štafeto je 18. maja krenila iz Ljutomera tudi štafeta, ki je nosila maršalu Titu pozdrave Zveze konjskega športa Jugoslavije za njegov 64-i rojstni dan. Štafetno palico so v Ljutomeru prevzeli člani domačega Kluba za konjski šport in jo na konjih ponesli dalje proti Mariboru. Na poti čez Slovenijo, Hrvaško in Srbijo je nosilo štafetno palico čez 2000 konjenikov — članov Zveze konjskega športa Jugoslavije.
Okrog 800 Lendavčanov pri sprejemu
V	petek so prvi ponesli štafetno palico beli rudarji z naftnih polj. Pred hotelom Triglav« v Lendavi se je zbralo preko 800 ljudi z godbo na pihala. Po govoru člana občinskega odbora SZDL so preBrali številna pozdravna pisma. V smeri iz Lendave proti Lakošu so štafeto spremljali tudi konjeniki obmejne enote JLA.
Pionirsko štafeto, ki je prav tako krenila iz Petišovec preko Dolge vasi, so spremljali tudi gasilci. V vaseh so najmlajše nosilce obsuli s cvetjem.
-jo
Spomladanski motiv iz pomurske metropole
(Foto Kološa)
RAZPIS
za novi tečaj Politične šole pri GK ZKS,
ki bo od 1. septembra 1956 do 31. januarja 1957
Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se dobro uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim je zato nujno potrebno večje znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in mesečnih prejemkih pošljite do 25. junija 1956 upravi Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37, II. trakt, telefon št. 23-981, int. 206, hkrati pa tudi svojemu občinskemu komiteju ZKS.
 Šola ima internat. Natančnejše informacije dobite v upravi šole, na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega območja.
PRED 27. MAJEM -PRAZNIKOM GASILCEV
27. maja bomo že šestič praznovali Dan prostovoljnega gasilstva. Letošnje praznovanje je tesno povezano s pripravami na II. slovenski gasilski festival, ki bo avgusta v Mariboru.
V prvih letih praznovanja so naši gasilci posvečali posebno pozornost čistoči v gasilskih domovih in orodiščih, prevoznim sredstvom, orodju in opremi — pozabljali pa so na vzgojno-izobraževalno poslanstvo, katerega sadovi naj bi bili namenjeni predvsem ostalemu prebivalstvu in kmečki mladini. Premalo je bilo predavanj o požarni varnosti in vzrokih požarov, premalo je bilo poučnih razstav gasilske opreme in orodja, premalo javnih vaj, pre-
malo tolmačenja požarno-varnostnih predpisov.
Letos naj bi gasilci v naseljih in tovarnah pregledali požarno-varnostne naprave (pomožno gasilsko orodje, požarne aparate, vodne bazene itd.) in vplivali na prizadete, da z njihovo pomočjo odpravijo mo-
rebitne pomanjkljivosti. Pregledati bi bilo potrebno podstrešja, dimnike in kurilne naprave, ki lahko povzročijo požare.
Ob tem prazniku naj se manifestira povezanost gasilskih organizacij z našim družbenim dogajanjem. Boljše poslovanje društev, čiščenje domov, orodja in opreme — to naj bo vsakodnevno delo ljudskega gasilca. Javna predavanja, prispevki v našem tisku, primerne razstave, suhe in mokre vaje, strokovna predavanja o požarni varnosti na šolah, javni telovadni nastopi in izrekanje javnih pohval zaslužnim gasilcem — to pa naj spremlja letošnji Praznik gasilstva. Tudi prebivalstvo naj izve nekaj
več o tem. kako si gasilci prizadevajo, da bi prispevali svoj delež k splošnim naporom za uresničenje socialističnih smotrov. V naših časopisih ne bi smelo manjkati vzgojnih Člankov s področja gasilstva; delovne ljudi je potrebno opozarjati na požarne nesreče in pridobljene izkušnje pri gašenju kakor tudi preprečevanju požarov.
Ne smemo pa pozabiti na mladi rod — pionirje, mladince in žene. Čimveč mladega naraščaja in žena v naša gasilska društva! Obelodanimo delo tistih žena in mladine, ki jo že imamo v svojih vrstah.
Gasilske prireditve naj bodo osredotočene k našemu največjemu prazniku — gasilskemu festivalu. Sleherna gasilska prireditev naj ima to obeležje, kajti samo z aktivnejšim sodelovanjem gasilcev in ostalega prebivalstva bomo lahko uresničili našo osnovno zamisel, da bo naše gasilstvo vedno zvesti čuvar pridobitev narodno-osvobodilnega boja in občeljudskega premoženja.
Prireditve naj bodo strokovno dobro pripravljene in tudi uresničene tako. da se bo lahko prebivalstvo od njih kar največ naučilo in še bolj zaupalo naši gasilski organizaciji. S tehtnimi programi prikažimo tudi naše delovanje na prosvetnem področju!
Možnosti za dostojno proslavitev Praznika gasilstva je še mnogo. Te misli naj bodo samo skromno napotilo za nove pobude, ki lahko rodijo dobre in plemenite rezultate.
Ob Dnevu gasilstva želimo kar največ uspeha našim gasilcem in ostalim prebivalcem Pomurja, predvsem pa, da bo ta naš vzajemni praznik še večja pobuda za doslednejše opravljanje gasilskega in požarno-varnostnega poslanstva, vse z enim glavnim smotrom:	da bodo
naši državljani lahko še boli mirno spali z zavestjo, da bdi nad njihovim življenjem in imetjem budno oko ljudskega gasilca.
Karel Centrih
Zrcalo
podjetnosti in požrtvovalnosti naših gasilcev so urejeni gasilski domovi. Na sliki: Gasilski dom v M. Soboti.
(Foto Kološa)
Majhna
skupščinska kronika
Čeprav v teh dneh razen podkomisij za reformo šolstva ni zasedal noben odbor zvezne ljudske skupščine, je v bližnji bodočnosti vseeno pričakovati obširnejšo in živahnejšo skupščinsko dejavnost.
Predvsem bo oživelo zakonodajno delo. Strokovnjaki so poleg drugih zakonskih predpisov pripravili tudi več osnutkov takih zakonov, ki bodo še posebej zelo zanimali naše delovne ljudi. Gre za nekaj osnutkov zakonov s stanovanjskega področja, in sicer za osnutek zakona o lastnini posebnih delov poslopja, osnutek zakona o stanovanjskih zadrugah in za osnutke nekaterih drugih zakonov. V zvezi z omenjenima zakonskima osnutkoma naj povemo, da je v prvem predvideno, da si lahko vsak državljan pridobi največ dvoje stanovanj in ene poslovne prostore, kar vse predstavlja takoimenovano stanovanjsko lastnino (to so posebni deli poslopja).
Sicer pa bodo o teh dveh zakonskih osnutkih kakor tudi o mnogih drugih perečih vprašanjih stanovanjske graditve in ureditve razpravljali na posebnem — doslej največjem — posvetovanju strokovnjakov in predstavnikov mnogih organizacij in ustanov, ki bo te dni v Ljubljani.
Ljubljansko posvetovanje bo prav gotovo v odločilni meri vplivalo na pospešeno in skrbno reševanje aktualnih vprašanj	stanovanjskega
upravljanja in stanovanjske graditve.
Reforma šolstva je potrebna,
zlasti še enakopravnost bodoče šole
Po zgledu M. Sobote je Socialistična zveza organizirala javno razpravo o reformi šolstva tudi v radgonski občini. Razprave se je udeležilo 114 državljanov, predvsem prosvetnih delavcev. Po izčrpnem poročilu o reformi šolstva (referat je imel okrajni šolski inšpektor tov. Bela Horvat) se je razvila široka
razprava, v katero so posegli predvsem prosvetni delavci, pa tudi nestrokovnjaki. Njihova mnenja prinašamo v izvlečku.
Ravnatelj nižje gimnazije tov. Manko Golar je poudaril, da prosvetni delavci čutijo, da so sedanje oblike že zastarele in preživele, zato je težnja za reformiranje šole zelo živa. in da bodo učitelji in vzgojitelji dali vse od sebe, da bo reforma čimprej zaživela. Prav bi bilo, če bi učitelje klicali na daljše, morda enomesečne tečaje, kjer bi se usposabljali za bodoče šolsko delo. S takim delom bi morali pričeti tudi na učiteljiščih. Kot predsednik društva učiteljev je pripomnil, da se učiteljsko društvo v celoti priključuje k želji za reformo šolstva.
Sekretar občinskega odbora SZDL tov. Milan Klemenčič: nazadnjaško in reakcionarno bi bilo gledati na trenutno stanje naših ka-
drovskih in materialnih pogojev, ki bodo pri reformi najvažnejši, vendar bodo odigrali svojo vlogo šele v prihodnosti. Učiteljica tov. Sabo je imela pomisleke, če ne bo z reformo šolstva zapostavljen otrok na podeželju v primeru z otrokom v mestu. »Prav to zapostavljanje otrok hoče odpraviti reforma šol-
stva« je pojasnil tov. Bela. Predsednik obč. sveta za šolstvo tov. Jože Bezjak meni, da bi treba že sedaj strogo ločiti vzgojni smoter od vsega ostalega, kar bo vzporedno vplivalo in pripomoglo k reformi našega šolstva. Pripomnil je, da bo tudi po novi reformi veljalo glavno načelo: otroka čimveč naučiti. Za učitelje bo v bodoče šolsko delo težavnejše, ker bo potrebno spremeniti sedanjo metodo dela. Otroka pridobiti, da pride s svojim spoznanjem do pravega aktivnega razmišljanja. to bi moralo biti eno glavnih napotkov za novo šolsko delo. Skrbeti bo treba, da bo stik šole z domom čim tesnejši. Vzporedno z reformo šolstva bo dosežena celotna prevzgoja naših ljudi, zato je potrebno, da se o tem razpravlja povsod in čimveč.
Okrajni šolski inšpektor tov. Miha Veršič je govoril o glavnem načelu reforme, to je o enotnosti bo-
doče šole, katere naloga bo, dati vsem učencem osnovne šole v osmih šolskih letih potrebno splošno izobrazbo, kar bo mogoče doseči z enotnimi načeli pri izvajanju učnega načrta. Sekretar občinskega komiteja tov. Zlato Pavlica je pripomnil, da je iz razprave razvidno, da vse preveč gledamo na sedanje stanje bodisi glede kadrovskih ali materialnih pogojev, ki bodo sicer odigrali važno vlogo pri reformiranju našega šolstva. Poudaril je, da je trenutno potrebno, da prvenstveno v sebi razčistimo napake. Sedaj je treba upoštevati subjektivne sile. ki lahko že v razvoju reforme mnogo koristijo k uspešni in pozitivni prevzgoji naših ljudi.
Načelnik tajništva za prosveto pri okrajnem ljudskem odboru tov. Karel Barbarič je poudaril, da naša sedanja ureditev, naša družba, hoče vedeti kaj in kako dela naša šola, in da bo v tem vprašanju zahtevala še vedno več. V razpravo so posegli še Greta Beltram, Vera Golar, Janko Strajnšak. Bela Horvat in Milan Kocuvan. Ob zaključku razprave so ugotovili, da se v celoti strinjajo z reformo šolstva in v celoti osvajajo osnovna načela enakopravnosti naše bodoče šole.
Tudi naša šolska poslopja dobivajo primernejše zunanje lice.
Na sliki: Nadzidana šola v Rogaševcih.
(Foto Kološa)
Turistični praznik na Gomili
Letošnji turistični teden na GOMILI v Prlekiji bo od 2. do 10. junija. Priredilo ga bo domače Turistično društvo. Praznik bodo napovedali širni okolici s kresovi in streljanjem iz možnarjev. 3. junija bo na hribčku poleg razglednega stolpa otvoritvena prireditev. Čez teden bodo imeli več predavanj. 7. junija nameravajo prirediti kolesarski izlet z Gomile v Radence in Mersko Soboto, v nedeljo 10. junija pa avtobusni izlet v Ptuj in v zgodovinski Berl. Zanimivo je, da bosta Turistični teden hkrati priredila TD Gomila in Ptuj.
Posvet žena v Rogaševcih
Pred kratkim se je po dolgi molčečnosti zbralo okrog 80 žena na svojem prvem posvetovanju. Podanih je bilo več referatov; o prehrani, o poljedeljstvu, živinoreji in vlogi žene nekoč in danes. V diskusiji, ki je bila zelo živahna, so žene kritizirale nekatere matere, ki vse premalo skrbijo za svoje dojenčke — tako pri negovanju kakor pri prehrani. V bodoče bodo organizirale splošno-gospodinjski tečaj, ki bo zajel vso gospodinjstvo in ne samo pripravljanje finega peciva. V KS Rakičan pa bodo poslale eno ženo na tečaj za vkuhavanje, ki bo svoje znanje prenesla na ostale žene doma.
POMURSKI VESTNIK, 24. maja 1956
2
IZ NAŠIH KULTURNO-PROSVETNIH DRUŠTEV - OCENE - POROČILA - AMATERSKI ODRI - REVIJE - KULTURNE NOVICE
Pol leta delovanja soboškega Delavsko-prosvetnega društva „SVOBODA“

Uspehi bi bili lahko še večji če...
V decembru lanskega leta so tudi v M. Soboti ustanovili DPD »Svoboda«. S tem je prenehalo delovati prejšnje KUD »Štefan Kovač«. Svoboda je takrat ustanovila naslednje sekcije:	izobraževalno, dramsko,
glasbeno, lutkarsko, pozneje pa se je k tem sekcijam priključil še potujoči kino. V okviru izobraževalne sekcije je bila najbolj aktivna Ljudska univerza, ki je vsakih štirinajst dni pripravila po eno kvalitetno predavanje s temami Človek in družba, O šolski reformi, o religiji, bilo pa je tudi nekaj predavanj iz pravne in zdravniške vede. Vsa ta predavanja so bila vedno polnoštevilno obiskana, predavatelji so bili kvalitetni, tako domači, kakor tudi povabljeni.
Ista sekcija je tudi pripravila jezikovne teča je, predvsem za nemščino in angleščino. Pokazalo pa se je, da so s temi tečaji začeli prepozno, zato je obisk proti pomladi vedno bolj pešal, tako da je sedaj dosegel komaj 50% prvotne udeležbe. S tečaji bodo nadaljevali tudi prihodnjo jesen, le da bodo začeli prej kakor pa lani. Sekcija je organizirala tudi tečaj I. razreda gimnazije, ki ga je obiskovalo 15 udeležencev. Sedaj se pripravljajo na zaključni izpit. Poskušali so tudi organizirati popoldansko ekonomsko srednjo šolo, vendar jim to ni uspelo, zaradi pretežkega učnega načrta.
Dramska sekcija se ne more pohvaliti s prevelikimi uspehi, saj je dala komaj eno dramsko predstavo (Benedetti: Dva tucata rdečih rož). Vzrokov za tako majhno delo je več. Med zadnjimi gotovo ni pomanjkanje tehničnega materiala in dvorane. Prav zaradi tega se je tudi začela akcija za graditev nove gledališke dvorane, katere investitor naj bi bila soboška Svoboda. Akcija se je sicer začela, vendar stvar nekako počasi napreduje. Razen omenjene dramske predstave je dramska sekcija naštudirala tudi Veseli program, s katerim je razen v Soboti nastopila tudi v Rakičanu. Sekcija je tudi organizirala tečaj za mlade igralce, ki je uspel. Iz tečaja je izšlo petnajst mladincev, s katerimi bo lahko dramsko vodstvo v bodoče računalo. Sedaj pripravljajo program za prihodnjo sezono. Kakor smo zvedeli, nameravajo v prihodnji gledališki sezoni naštudirati 5 do 6 odrskih del, za nje pa uvesti abonma. Spored še ni dokončno sprejet.
Poleg izobraževalne sekcije je med najaktivnejšimi glasbena, ki ima med seboj nedavno ustanovljeni simfonični orkester (dirigenta Danijel Grum in Avgust Loparnik). sestavljen iz godbenikov z leve in desne strani Mure. Orkester se je s svojim sporedom ugodno predstavil pomurskemu občinstvu. Vprašanje njegovega nadaljnjega obstoja je zlasti v njegovem subvencioniranju. Za začetek je nudil prvo pomoč Okrajni svet Svobod, ki je nakazal orkestru 80.000 din. Približno toliko pa je orkester imel do sedaj tudi izgube. Nujno je, da orkester še nadalje subvencionirajo.
Dobro deluje tudi mešani pevski
zbor, ki nastopa na raznih proslavah (vodi ga Vlado Močan), v kratkem pa bo imel tudi svoj celovečerni nastop. (V okviru Tedna praznika mladine.) Zbor šteje sedaj 50 članov, namerava pa se še razširiti zlasti z mlajšimi močmi.
Tudi godba na pihala pridno dela. Skoraj ni javne prireditve, kjer ne bi sodelovala. (Dirigent Jože Grlec.) Tudi oni pripravljajo celovečerni samostojni nastop za Praznik mladine. Godba šteje 30 godbenikov, ki so pretežno iz vrst mladincev. Zanimanje za godbo pa je še večje in bi jo lahko še pomnožili.
če bi imeli dovolj instrumentov na razpolago.
Lutkovna sekcija se ne more pohvaliti s takšnimi velikimi uspehi. Dala je eno samo prireditev, in sicer za Novoletno jelko. Res je sicer, da je treba imeti lutke in tudi 1judi, ki z njimi znajo delati. Vendar bi se dalo z več prizadevanja tudi to doseči.
Med uspešne sekcije Svobode v M. Soboti sodi gotovo nedavno ustanovljeni potujoči kino. Do sedaj so prikazali 6 celovečernih filmov, ki jih je videlo okrog tisoč ljudi. (Operater in vodja potujočega kina je tov. Rudi Kmetec.) Predvajali so tudi zdravstvene in druge poučne fil-
me. Zanimanje za potujoči kino je zlasti močno na našem podeželju.
Taka je približno bilanca dela soboške Svobode v zadnjem pol letu. Prav gotovo ni taka. da bi lahko njeni člani in voditelji na lavorikah zaspali. Začetek je vedno težek, to je res. Tudi finančna plat je zelo važna. Važno pa je tudi še marsikaj drugega . . .
O vsem tem, zlasti pa o bodočem delu in o odpravi dosedanjih napak, pa se bo članstvo Svobode pogovorilo na bližnjem polletnem občnem zboru, ki ga bodo v kratkem sklicali.	F. Š.
Iz naših društev: Bralna vaja v Križevcih pri Ljutomeru za igro »Desetnik«.
(Foto Kološa)
Ob 4—5. številki „Utrinkov“
V zadnji številki letošnjega letnika »Utrinkov« (to je že drugi letnik) objavlja uredništvo na prvem mestu Se nekaj opomb ob zaključku letnika«, kjer ugotavlja, da je bilo težko zbrati sodelavce in da so se zaradi tega pojavljala vedno ista imena v vsen številkah. Kljub temu uredništvo upa, da so »Utrinki« vendarle postavili vsaj enega izmed poeden izmed njih že prizadevanje trebnih temeljnih kamnov za bodočo pomursko revijo in da je »morda samo«. Končno v zaključni besedi prepusti času v presojo, »ali je imelo naše delo kaj pomena za kulturno življenje Pomurja«.
Pesniški del »Utrinkov« zastopajo imena, ki so, kakor že zgoraj omenjeno, že znana v glasilu. Pesmi v tej številki (razen nekaterih izjem) odlikujejo« iste hibe in pomanjkljivosti, o katerih smo na tem mestu ze večkrat pisali: nesproščenost izraza, prevelika svoboda v rimanju, motivika, ki se vrti na mestu, subjektivistična izpoved, ki je za pesnika morda zanimiva in važna, pusti pa bralca hladnega in ne najde odmeva v njegovem srcu (Jože Olaj »Še mnogo večnih je poti«). Preproste in ljubke, naravi blizu, čeprav hkrati nezahtevne, so pesmi Milana Horvata »Hrepenenje«, Cvetje«, medtem ko je Milan Erjavec večkrat gostobeseden in umetelen v iskanju rim (»Pomladna melanholija«, »Slovo«, »Ti prišla si«). Branko Šemen objavlja tri pesmi Aprilski dan«, Pomladna misel« in »Sanjam o tvojih očeh«, v katerih je jasna misel, ki jo pesnik zasleduje. Vendar imam občutek, da je Šemen pesmi naglo napisal, sicer ne bi bilo toliko nemogočih rim. kakor je n. pr. v pesmi »Aprilski dan«:
z lista mokrega obdrsne skromno, majhno misel v srcu šenjevem odtrzne« (?!)
Obe pesmi Silve Valpatič (»Tako rada grem v gozd« in Veš?«) sodita med najboljše v tej številki. Odlikuje ju predvsem precejšnje notranje doživetje in originalna metaforika.
Tudi proza je v tej številki slabša kot v prejšnjih, čeprav je je količinsko precej. Alfred Matiš se nikakor ne more otresti erotičnih motivov, ki prehajajo ponekod v izrazu že v banalnost. V črtici »Utrinek iz vaškega življenja« piše v nekem odstavku, da jo je »s prsti narahlo ščegetal po trebuhu in prsih, in ona je pri tem uživala«, ipd. Prav gotovo je mogoče tudi najbolj erotične občutke opisati drugače, ne da bi pri tem uporabljal take frivolne izraze. »Greh na koru« je napisana boljše, četudi je tudi ta črtica neizpiljena, kar velja tudi za »Gubici« pisca Talija. Veliko težje je napisati kratko črtico kakor pa novelo, kajti prav v črtici ne sme biti nobena beseda odveč in ne premalo. Literarni izraz mora biti precizen in do skrajnosti izbrušen.
Drago Grah priobčuje črtico »Še je sijalo sonce«, ki pa je mnogo pod njegovim običajnim povprečjem. Ostalo snov v tej številki izpolnjujejo tri priložnostne pesmice »Iz beležke) (ne beleške), ki pa bi lahko brez škode izostale, poročilo o Martinu Kačurju« in še kaj, sestavek »Vprašajmo tudi dijaka« (Milan Erjavec) ter poročila o delu šahovske sekcije in o košarkarjih na gimnaziji ter članek »17 let kulturnoumetniškega dela dijakov ESŠ v Murski Soboti«, ki ga je napisal Karel Trplan.
(Ob priložnosti bomo skušali v naši kulturni rubriki napisati kaj več o celotnem letniku »Utrinkov«.)
Franc Šrimpf
„Lepo so zaigrali . . . !“
Cankarjev „MARTIN KAČUR“ na naftinem odru v Lendavi
Po predstavi sem govoril z ljudmi, ki jim ni tuja Cankarjeva beseda, govoril sem z delavci z naftinih vrtin, s kompresorske postaje, pa še s kmeti iz goric. Vsi so dejali: »Lepo so zaigrali«!
Zadovoljiv je bil obisk v veliki dvorani Nafte, kljub temu, da so se prireditelji bali, da bo obisk premajhen, z ozirom na to, da smo 5. maja 1956 v Lendavi poslušali koncert amaterskega Simfoničnega orkestra Pomurja.
Sind. podružnica Nafte je povabila dramsko skupino MKUD »Štefan Cvetko« s soboške gimnazije, da ob priliki 80. obletnice Cankarjevega rojstva prikaže Cankarjevo umetnost tudi lendavskim belim rudarjem. V začetku je goste pozdravil zastopnik sindikata Nafte tov. Rudi Piškur, nato je profesor Štefan Sedonja povedal nekaj besed o velikem Cankarju.
Razumjivo je, da je uprizoritev takega dela, ki ni pisano kot drama, zahtevna in težka, zlasti trideset slik scene, je velik problem. Toda če bi se ustrašili težav in problemov, prireditelji ne bi prišli daleč. Prav, da se jih niso. Režiser Janez Plestenjak je iz mladih igralcev naredil, kar je mogel, prav tako pa je inscenacija Franca Vrtačnika bila zelo dobro rešena.
Pri naši lendavski predstavi so se prizori v prvem dejanju menjavali v nekako »presvetli« temi, vsled okvare na reostatu, bilo je pa boljše v drugem in tretjem dejanju.
Lepa hvala požrtvovalnim dijakom in profesorjem soboške gimnazije, ki so besede velikega Cankarju prinesli med kulture žejne delavce. Igro je gledalo tudi precej dijakov lendavske nižje gimnazije, kar je vsekakor pravilno. Nismo pa videli na predstavi lendavskih prosvetnih delavcev, od katerih so nekateri pri kulturnih predstavah zelo redki gostje. Mi se pač moramo vedno bolj naslanjati na našo delavsko publiko.
Sind. podružnica Nafte je mladim igralcem po končani igri priredila skromno zakusko, organizirala pa je tudi prevoz igralcev z avtobusom podjetja, kar je vsekakor bila ugodnost za nastopajoče.
Večkrat pridite med delavce, vedno vas bodo radi gledali, ker ljubijo kulturo, nimajo pa dovolj prilike uživati jo.
Na koncu še to: kar igrate v Soboti, pokažite še našim lendavskim delavcem, ker boste naleteli na dobre, hvaležne, v glavnem delavske gledalce.
Ing. Koloman Cigit
„Gledališče mladih“ v Ljubljani
Ljubljana je nedavno tudi dobila »Gledališče mladih«, v katerega se je vključilo 250 otrok, v glavnem dijaške in vajeniške mladine. Gledališče ima svojo dvorano v Križankah, umetniški vodja pa je Balbina Battelino-Baranovič. Gledališče ima namen predvsem dajati improvizirane predstave. Tako bo med prvimi deli pripravilo dramatizacijo srbske pravljice v verzih »Car Trojan ima kozja ušesa«.
Mali
harmonikarji so vedno priljubljeni pri občinstvu.
Dobro zaigrajo, samo zelo zelo redoko ...
Na sliki: soboški mali harmonikarji.
(Foto Kološo)
»SPOMENIK PRI HRASTOVCU« NA TIŠINSKEM ODRU
Dramatska skupina IZUD v Tišini je naštudirala tragedijo »Spomenik pri Hrastovcu«, z njo uspešno nastopila na domačem odru. gostovala pa v Krajni in Cankovi. V skupini so večinoma učitelji, ki so svoje vloge dobro podali. Nastopili so v izbranih oblekah.
Igro je režiral tov. Koltaj. Moške vloge sta najbolje izpeljala Križman (Trenak) in Činč (Friderik), ženske pa Križmanova (Margareta) in Cinčeva (Agata). Pri uspešni  Uprizoritvi je imel precej zaslug tudi Fostnerič. ki je lepo uredil sceno. Želja je. da bi Tišinčani gostovali tudi v drugih podeželskih krajih.	-r
KONCERT UČENČEV GLASBENE SOLE V M. SOBOTI
Učenci Glasbene šole v M. Soboti so pod vodstvom svojih profesorjev priredili v soboto. 19. t. m. v telovadnici gimnazije celovečerni koncert. Nastopilo je 33 učencev tega zavoda. Prireditev je prikazala vsestransko delo tega zavoda. Nastopali so namreč učenci od prvega do šestega razreda z raznimi inštrumenti.
Iz programa, s katerim so nastopali učenci in iz izvajanja je bilo razvidno, da si predavatelji šole veliko prizadevajo, da bi se zanimanje za glasbeno delo močno razširilo med ljudmi.
Zelo velik obisk je jasen dokaz zanimanja ljudi za delo tega zavoda.
Izšla je tretja številka prosvetne revije ,,SODOBNA POTA“
»Sodobna pola« s težavo dohitevajo zamudo. ki so jo utrpela že na začetku leta. Čeprav smo sedaj že v petem mesecu tega leta, je izšla komaj tretja številka, sicer nekoliko povečana na 79-tih straneh. Vsebina je pestra in zanimiva. Na uvodnem mestu ponatisuje uredništvo Cankarjevo črtico »Kako sem postal socialist«. Ta in pa naslednji sestavek (Ivan Cankar kot kandidat. napisal dr. L o j z Kraigher) sta objavljena v spomin na 80-letnico Cankarjevega rojstva. Se pravi, da je revija, če že ne s tekočimi številkami, vsaj z obletnicami
na tekočem. Članek »Sejemo zavoljo žetve« Romana Albrehta je posvečen amaterski prosvetni dejavnosti in j? načelnega značaja. Podobno karakteristiko nosi tudi sestavek Franceta Popita, ki piše »O industrijskem načinu proizvodnje«. Polemičnega pomena je kurzivni »Molk ni odgovor«, ki se nanaša na nedavno »afero« okoli natečaja drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Janez Voljč je prispeval odlomke iz brigadirskega dnevnika »Deset dni ob Ukrini« in se je revija tako oddolžila letošnji proslavi 10-letnice mladinskih delovnih brigad. Zanimiv, čeprav ne povsem nov,
je pol judno-znanstveni sestavek profesorja dr. Črta Nučiča »Materialna osnova prirode«. M i tj a Švab objavlja novinarsko reportažo iz jeseniške železarne pod naslovom »Ljudje in jeklo«. Primerno informativen je članek Jelisave Čopičeve o »Odmevih delavskega gibanja v likovni umetnosti«. Sestavek, kakor tudi ostali del revije, učinkovito spremljajo primerne ilustracije.
Skladatelj Karol Pahor piše »Nekaj o koncertnih sporedih«. Praktičnega pomena je tudi članek Božidarja Hor-
vata »Odrski svetlobni park« (ilustriran z nazornimi fotografijami in skicami). Končno sledijo še razna kulturna poročila, nekrolog Jožetu Heglerju, delavcu in revolucionarju, rubrika »Za knjižno polico« kakor običajno, »Novosti iz organizacije« ter »Utrinki iz društev«.
Razen ponatisa Cankarjeve črtice tokrat revija ne objavlja literarnih prispevkov, s katerimi je v prvih dveh številkah že začela, kar je nedvomno škoda. Sicer pa bo bralec, zlasti še kulturno-prosvetni delavec na vasi, našel v številki mnogo zanimivega in koristnega materiala.
-im-
Izdelki domače obrti prinašajo pomurskemu ljudstvu prav lepe dohodke.
To vrsto dejavnosti bo potrebno še bolj razviti in razširiti, saj imamo za to vse pogoje.
(Foto Kološa)
KRATKE KULTURNE NOVICE
Pred kratkim je bil v lepem obmorskem mestecu Cannesu v Franciji zaključen tradicionalni filmski festival. Najvišjo nagrado Grand prix in obenem zlato palmovo vejico je dobil po odločitvi žirije francoski film »Svet tišine« režiserja Cousteauju. Prav tako je dobil nagrado Grand prix v kategoriji kratkometražnih filmov franc, film »Rdeči balonček« režiserja Alberta Lamorissea. Posebno nagrado žirije je prejel tudi franc, film režiserja Clozota »Picasso«. Ostale nagrade so bile takole razdeljene: za najboljšo režijo sovjetski film »Othello« (režiser Sergej Jutkevič); nagrado »za poezijo in humor« je prejel švedski film »Nasmeh poletne noči« režiserja Ingmara Bergmana; indijski film »Oče Panchali« je dobil nagrado kot »dokument humanosti« nagrado za najboljšo žensko vlogo je prejela ameriška igralka Susan Hayword v filmu »Jutri bom jokala«. Podeljene so bile tudi tolažilne nagrade, med katerimi je pre-
jel naš snemalec Franjo Vodopivec za črnobelo fotografijo. Se pravi, do je največ nagrad odnesla Francija, in to, po mnenju strokovnjakov, popolnoma po pravici, čeprav bi tudi nekateri italijanski filmi zaslužili nagrado. Jugoslavija se s svojim filmom »Hanko« ni obnesla. Upamo, da bomo v kratkem lahko katerega od teh nagrajenih filmov videli tudi pri nas.
Beograjska opera, ki je nedavno (16. maja) zaključila svoje gostovanje v Parizu, je tam doživela velik uspeh. Pariški časopisi pišejo, da je bilo njeno gostovanje eno od najboljših v zadnjem času, ki so jih Parižani lahko videli. Beograjčani so po dvakrat uprizorili Musorgskega opero »Hovanščina« in Borodinovega »Kneza Igora«.
Po dolgi in hudi bolezni je v Beogradu pred kratkim umrl skladatelj Jovan B a n d u r. Rodil se je 1. 1899 v Javnici (Dvor na Uni). Razen kot skladatelj je bil znan tudi kot dirigent in uspešen pedagog.
Po prevodu nekaterih pesmi Franceta Prešerna v angleščino pripravlja se že 3. izdaja tega prevoda! Pripravljajo sedaj antologijo slovenske lirike v angleščini. Razen Prešerna so zastopani naslednji pesniki: Jenko, Levstik, Stritar, Gregorčič, Murn, Kette, Cankar. Drugi del začenja z Župančičem, Gradnikom, Kosovelom, Seliškarjem, Albrehtom. Borom, Vipotnikom. Pavčkom in zaključuje s Kajuhom. Zn popularizacijo slovenske pesniške umetnosti v tujini ima nemalo zaslug naš belokranjski rojak prof. Janko Lavrin ter predstojnik slovenskih študij v Londonu W. K. Matthews, sourednik in prevajalec Prešernovih pesmi v angleščino.
V ljubljanski Operi je prejšnjo nedeljo gostoval slovenski rojak in sedanji član bratislavske Opere Franjo Hvastja. Nastopil je v naslovni vlogi Verdijeve Traviate.
IZ NAŠIH KULTURNO-PROSVE TNIH DRUŠTEV - OCENE - POROČILA - AMATERSKI ODRI - REVIJE - KULTURNE NOVICE
POMURSKI VESTNIK, 24. maja 1956
3
NAŠA REPORTAŽA
Radgona - v očeh bežnega opazovalca
Novinarjeva pot po desnem bregu Mure
Tokrat sem imel avtomobil na razpolago. Bilo je lepo, čeprav ne popolnoma sončno vreme, ko smo se zakadili po cesti, ki pelje iz Sobote proti Tišini in Radencem na oni kraj Mure. Za nami se je dvigal oblak prahu, kakor da bi eksplodirala atomska bomba. Gotovo več kakor kilometer ni bilo mogoče videti za nami nikogar na cesti.
Muro smo »prebredli« pri Petanjcih. Za hip sem pogledal skozi okno avtomobila. Voda je bila
umazana in črne, skoraj sajaste barve. Valila se je leno in počasi, kakor da ji je popolnoma vseeno, kdaj se bo izlila v široko Dravo.
In že smo bili preko nje, na oni strani.
Naša prva postaja je bila Gornja Radgona. Pravzaprav nisem imel v načrtu točno določeno: ta in ta kraj bom obiskal, pri tem in tem se bom ustavil. Potovanje je bilo bolj podobno križarjenju brez cilja. Zanimalo me je, kaj bom lahko vnesel na strani moje beležnice enkrat na ta način.
RAZGOVOR NA CESTI Ustavili smo se na glavni cesti.
»Toda samo za četrt ure,« je dejal šofer, ki pravzaprav ni bil šofer, temveč šoferka.
»In zakaj samo za četrt ure?« me je zanimalo.
»Ker je samo za toliko časa dovoljeno parkiranje na tej ulici,« se je glasil odgovor.
Stopil sem iz avtomobila — in koga zagledam sredi ceste? Široko, plečato postavo in dobrodušni, markantni obraz ravnatelja radgonske gimnazije in pesnika Manka Golarja! Čudovito! Prav k njemu sem bil namenjen. Zdi se, da je taka »brezciljna« pot boljša od napovedane in načrtne.
Prisrčno sva se pozdravila.
»K tebi,« sem mu odvrnil na njegovo vprašanje, kam sem namenjen. »K tebi, potem pa še kam naprej,« sem se popravil.
»Škoda,« je dejal, »da se nisi prej javil. Prav danes, ta trenutek, imam sestanek.«
»Kakšen?« sem vprašal in sam pri sebi korigiral malo prej »dokazano mnenje, da je nenapovedan obisk boljši od napovedanega.
»Razpravo imamo. O šolski reformi. Prideš poslušat?«
Odklonil sem. Toliko časa vseeno nisem imel na razpolago.
»Veš kaj,« je nadaljeval, »da ne boš čisto zastonj hodil v Radgono. Naši pionirji imajo danes »udarniško« delo. Pojdi jih obiskat. Z Bojanom, načelnikom, se pogovori. Dal ti bo vse potrebne podatke,« mi je dejal in že sva si stisnila roki in plečata, rahlo zibajoča se postava Manka Golarja je izginila med durmi Zadružnega doma.
HRUP PRED NEKDANJIM GRADOM
In res smo se odpeljali h gradu na majhni vzpetini na koncu mesta. Vsenaokrog so bila posejana
drevesa, ki So se bohotila v prvem majskem cvetju. Bil je čudovit pogled na belo in sivobelo barvo kipečega cvetja.
Še ovinek in obstali smo. Preko poti je pritekel fant s samokolnico v rokah.
Kaj pa delate?« sem zaklical.
Igrišče,« je odgovoril in že ga ni bilo več.
Nekoliko više sem jih zagledal. Kopali so, resno sklonjeni nad zemljo, drugi so polnili samokolnice, tretji jih odvažali. Malo vstran so bila dekleta, ki so urejevala park. Glasno in živahno je bilo med njimi.
»Kje pa je tov. Bojan, vaš načelnik?« sem vprašal prvo dekletce, ki se je vneto bavilo s puljenjem zelene trave.
»Nekje gori bo. Če hočete, ga pokličem.«
Prosim.« In že je odbrzela na tenkih, še dekliških nogah.
KRATKO RAZMIŠLJANJE
Medtem sem stopil malo naokoli. Z vrha hriba se mi je nudil lep pogled na spodaj valečo se Muro in na stavbe preko nje. ki predstavljajo avstrijsko Radgono. Zvonik cerkve se mi je zdel tako blizu, da bi ga lahko z roko prijel. Ljudi nisem videl. Daleč, še daleč v ravnino mi je segel pogled. Gozdovi, pašniki, zemlja. Kakor pri nas. In vendar, kako drugače! Gozdovi, da. to že. in travniki pa zeleneča trava, da, to je isto. In zemlja, ki prav tako kakor pri nas sprejema prav sedaj seme vase. da bo na jesen rodila — tudi to je isto. In voda in vse drugo. Celo hiše so si podobne. Ampak — človek? Človek pa je drugačen. Ne po telesu sicer, v grobem smislu rečeno. Poda mišljenje, čustvovanje! Tu je razlika. Tu je svoje napravila različna zgodovina, različne prilike, v katerih je ta človek živel, tu je svoje napravila narodna posebnost, različna plemenska pripadnost. Jezik, kultura, običaji. zgodovina, državni sistemi — vse to je izkopalo prepade med človekom in človekom na tej in oni strani meje. Čeprav ne nepremostljive! In meje, oh. te meje...
»HOČEMO BITI MED PRVIMI...«
»Vi ste želeli govoriti z menoj?« me je prekinil v razmišljanju mlad fant, zagorelih lic, ki je nekoliko v zadregi stal pred menoj.
»Vi ste Bojan, načelnik odreda?« sem ga vprašal, čeprav sem si mislil, da je to on.
Prikimal je.
»Novinar sem. pa me zanima, kaj tu delate.«
In začel mi je praviti ,da imajo danes prostovoljno delo, ker ni pouka. Spodaj da imajo učitelji in profesorji neko konferenco. In da se je njihov odred odzval tekmovanju. ki ga je razpisal Pionirski list«, in da zato urejajo igrišče za rokomet in košarko, park, in da tekmujejo tudi v kulturno-prosvetnem delu.
»Najbrže bi radi bili prvi, kaj? In nagrado bi seveda tudi radi?«
»Poskušali bomo, kar se da,« je smeje se rekel Bojan. »Pionirski odred Jožeta Kerenčiča prav gotovo ne sme biti med zadnjimi.«
Želel sem jim uspeha in se poslovil. Naglo je odhitel za delom.
MNOŽIČNA SMRT
Stopil sem še okoli gradu. Na zadnji strani sem zagledal ogenj. Zrak nad njim je trepetal kakor v grozi nad smrtjo, ki jo je širil ogenj pod njim. v katerem so se pekli — majski hrošči. Skupina fantov in deklet je imela svoje veselje z njimi, hrošči z bližnjega kostanja pa so umirali v množicah.
Zaslišal sem hupanje avtomobila. Pomahal sem mladim uničevalcem, ki so mi v zboru odgovorili »Zdravo!« in se odpravil.
Tako kot mi v avtomobilu, se je tudi sonce, ki je tedaj posijalo izza prehitevajočih se oblakov, radovalo nad delom narave in mladih ljudi sredi nje.
Počasi smo se po kratkih serpentinah spuščali v dolino.
(Prihodnjič — Po Apaški dolini.)
Franc Šrimpf

Tri arhaične glave
—	o tem sicer ni govora v reportaži
—	leže zapuščene ob steni radgonskega gradu. Ali jih ne bi kazalo amestiti kam drugam?
(Foto Kološa)
Blažilen pogled za oko — bujno pomladno cvetje.
(Foto Kološa)
V krojaškem podjetju „KROJ“ v M. Soboti trdijo:
Uveljavljamo se samo z dobrimi izdelki
Murskosoboška krojaška delavnica »Kroj« se je uveljavila v kaj kratkem času. Lani 1. marca so pričeli delati. Začetek je bil seveda težak in povezan z marsikatero težavo, saj niso imeli razen enega šivalnega stroja in naročil za nekaj mesecev, prav ničesar. Pač. Imeli so dobršen kos dobre volje in prepričanje, da bodo ob obletnici ustanovitve podjetja »na konju«. To je bila smela trditev, saj so le s težavo dobili prostore, o katerih ne bi mo-
gel trditi, da so najbolj primerni. Končno so se vselili v prostore stare osnovne šole na Titovi cesti. Kot nameček so dobili še del dvoriščne barake. Kljub temu, da so nekateri kratkovidneži napovedali podjetju polom, tega doslej še niso učakali. Celo nasprotno: lani ob začetku poslovanja je bilo v podjetju zaposlenih 5 ljudi, maja jih je bilo že 12, takrat so izvolili tudi upravne organe, danes pa dela pri »Kroju« 28 ljudi.
Ko sem pred nedavnim obiskal kolektiv, so se malce začudili, ko so izvedeli za moj namen. — Hm, pisati o nas! Pa menda ne kaj slabega! — me je pogledal mojster Šarotar. Ko sem mu povedal, da bi se rad seznanil z delom in uspehi kolektiva, skratka, s tem bi rad seznanil javnost, se je nasmehnil: — Veste, najraje se uveljavljamo v javnosti s svojimi izdelki. — Všeč mi je bil tak odgovor in še tisti hip sem imel o podjetju dober vtis.
Ko so lani pričeli delati, so si morali najprej izposoditi šivalne, stroje. Na pomoč je priskočila tovarna perila. Danes imajo razen izposojenih strojev tudi 3 svoje, 2 pa bodo še kupili.
Spočetka so delali predvsem srednjo konfekcijo za delavce in kmete. Vse po meri. Navezali so poslovne stike z nekaterimi trgovskimi podjetji in tako so šli izdelki murskosoboškega, »Kroja« po vsej Sloveniji. Lani septembra so pričeli izdelovati tudi odeje. Najprej tako. za poskušnjo. Oktobra pa, ko so osvojili delovni proces in popravili nekatere pomanjkljivosti izdelave, so pričeli izdelovati odeje tudi za trg.
Prostori, v katerih so delavnice Kroja«, nikakor niso primerni za mlad socialistični obrat, ki je pokazal doslej precej delovne sposobnosti. Ob takih pogojih ni mogoče uresničiti tople želje kolektiva, ki jo lahko povemo z nekaj besedami: Hočemo obrat razširiti.
Tudi modernizacija je otežkočena, saj je v dvoriščni baraki tako kot v palači Združenih narodov: nekaj prostorov ima »Kroj«, v isti stavbi so tudi pleskarji, razen tega sta še dva društvena prostora. Hodnik je natrpan s stvarmi, ki bi vsekakor spadale v skladišče. Tudi upravnih prostorov »Kroj« nima. In kot protiutež vsem tem nevšečnostim in pomanjkljivostim v podjetju lahko trdijo, da cene njihovih storitev in izdelkov ne presegajo cen drugih sorodnih podjetij, ki imajo več strojev in vsestransko boljše pogoje. To je uspeh, ki ga je treba na vsak način omeniti in podčrtati. A kar je najvažnejše: kljub težavam — volje in poguma jim ne zmanjka.
-jm
ZA MLADINO JE VAŽNA
DOBRA IZBIRA POKLICA
Šolsko leto gre h koncu. Marsikateri izmed mladincev in mladink, ki letos zapuščajo 4. razred gimnazije, izbirajo med neštetimi poklici tiste, ki bi jim bili najbolj prikladni in v katerih bi v življenju najbolje koristili sebi in skupnosti. V kratkem navajamo nekaj poklicev, za katere se bodo mogoče posamezniki odločili.
Srednja kmetijska šola v Mariboru usposablja kmetijske tehnike splošne prakse, ki pa se lahko kasneje tudi specializirajo za živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo. Absolventi Srednje kmetijske šole lahko dobijo zaposlitev kot vodje
posameznih odsekov pri kmetijskih zadrugah, referenti za določene kmetijske panoge pri okrajnih zadružnih zvezah ali kot inštruktorji za praktično delo na kmetijskih šo-
lah. Razen tega se lahko vpišejo tudi na agronomsko, veterinarsko ali gozdarsko fakulteto. Nekateri poklici te stroke so prikladni tudi za žensko mladino.
V Ljubljani je Gozdarska srednja šola, ki usposablja gozdarske tehnike, potem Usnjarski tehnikum v Domžalah, ki pripravlja mladino za usnjarski poklic. Prav tako primeren za mladino je Tekstilni tehnikum v Kranju. Na tej šoli so posamezni oddelki, ki usposabljajo učence za predilce, tkalce, apreterje in pletilce. Učenci te šole imajo možnost študija na tehnični fakulteti.
V vseh navedenih šolah je treba narediti pred sprejemom sprejemni izpit, razen tega pa morajo imeti gojenci smisel in veselje do dela v stroki, za katero se odločijo.
Opekarništvo predstavlja pomembno gospodarsko panogo v Pomurju. Med razvijajočimi se obrati se uvršča med najboljše radgonska opekarna. Na sliki: Gradnja nove peči.
(Foto Kološa)
KRIŽEM KRAŽEM PO POMURJU
Velika Polana
TITOVA ŠTAFETA
je krenila tudi iz Velike Polane. Pionirji so tekli v trojkah in to od spomenika žrtev NOV v Gomilice, dočim so tekli gasilci v smeri Mala Polana — Brezovica. Sodelovalo je 180 pionirjev in 26 gasilcev. Pred odhodom štafet je bila pred spomenikom žrtev NOV kratka slovesnost.
POLANSKI GASILCI
SE PRIPRAVLJAJO
Tudi polanski gasilci se pripravljajo na svečano proslavo Dneva gasilstva. Tega dne bo dopoldne v zadružnem domu v Polani svečana akademija, popoldne pa gasilske vaje. Ob tej priliki bodo podelili tudi priznanja zaslužnim gasilcem.
TUDI PIONIRJI SO PRIDNI
Pionirska organizacija na polanski gimnaziji zadnje čase pridno dela. Za 15-letnico ustanovitve OF so pripravili pionirji pestro proslavo. Najbolj uspel je bil nastop cicibančkov in pevskega zbora. Tudi lutkarji so želi z igrico Meh za smeh lepo priznanje. Predvidevajo še kresovanje, starše pa bi radi presenetili z dobro pripravljenim telovadnim nastopom.
Ob letošnjem šolskem zaključku se je odločilo na nižji gimnaziji v V. Polani za višjo gimnazijo 5, za srednje strokovne šole 8, za industrijske šole 2, za vojaško šolo 1, in za kmetijstvo 7 dijakov.
LENDAVSKI TABORNIKI TEKMUJEJO
Vodstvo taborniške družine »Beli rudar« je organiziralo tekmovanje med posameznimi vodi. To tekmovanje obstoja predvsem v opravljanju izpitov. Tekmovalci pa so naredili tudi 30 ličnih predmetov.
V taborniški družini je pet vodov in vsak vod ima najmanj 10 članov. Prvi rezultati tekmovanja so pokazali, da je najboljši III. vod — Hitri jeleni. Temu vodu pa sledi vod »Zvite lisice«.
S tem tekmovanjem si hočejo pridobiti lendavski taborniki naziv »Partizanski rod« kar je najvišje priznanje za taborniško družino.
KULTURNI DOM V ROGAŠEVCIH
V Rogaševcih menijo, da je skrajni čas, da naredi Projektivni biro v M. Soboti načrt za kulturni dom, ki ga bodo zgradili Rogaševčani in okoliški ljudje. Tako zavlačevanje zelo slabo vpliva na razpoloženje vaščanov, ki bi radi zgradili kulturni dom v čim krajšem času.
Pred kratkim je imela rogaševska mladina v gosteh znanega humorista »Kikiriki« iz Ljubljane. Sploh je mladina precej pridna. Pridno se pripravlja tudi na Praznik mladine, ki bo 27. maja na Cankovi.
Ljudje v Rogaševcih že težko čakajo kdaj bo pričela poslovati domača pekarna. Sedaj so ljudje prisiljeni nositi kruh celo iz M. Sobote.
To in ono iz lendavske občine
LENDAVA
Člani ZVVI v občini, ki jih je 250 po številu, so bili minulo leto dokaj delavni, kar najlepše potrjuje povezanost z organizacijami, predvsem s SZDL. Na letnem občnem zboru so sprejeli tudi več koristnih sklepov za bodoče delo. Med drugim bodo obiskali člane, ki so že dalj časa bolni in jih obdarili.
Lendavski taborniki, ki so se v Tednu Rdečega križa prav dobro odrezali pri zbiranju starega železa, papirja, cunj itd., svoje poslanstvo še vedno nadaljujejo. Za požrtvovalno delo vsekakor zaslužijo pohvalo.
DOLGA VAS
Po daljšem času se je v vasi zopet razgibalo delo mladine. Mladinci si urejujejo igrišče za odbojko.
Pionirji madžarske narodne manjšine so pripravili razstavo ročnih del in krajšo prireditev z nagradnim žrebanjem.
Glavna ulica v vasi ima tudi cestno razsvetljavo, kar si vaščani štejejo še za posebno pridobitev.
O mostu čez Kobiljski potok je bilo že mnogo govora. Mnogi sp pričakovali, da bodo zaključna dela končana že v lanskem novembru. Finančne težave so to preprečile. Delo na mostu se sedaj resnično bliža h kraju. V začetku prihodnjega meseca bo stekel promet čez novi most, in s tem bodo v tem delu Prekmurja dokončno odstranili sledove zadnje vojne.
LAKOŠ
Z dobro voljo se da marsikaj doseči. To so v razdobju zadnjega letu pokazali tudi v Lakošu. Prosvetna dejavnost je v majhni vasici z madžarskim prebivalstvom zelo lepo napredovala. O tem govore tudi kulturne prireditve. Minulo nedeljo so domači igralci dali na oder zahtevno veseloigro »Csavargolenny«. Kljub slabemu vremenu uspeh ni izostal.	-jo
Učitelji beltinske občine so zborovali
V soboto 19. maja so v Beltincih zborovali učitelji beltinske občine. Na zborovanje so povabili tov. Alfonza Koprivo, ki je predaval o temi: »Kaj smo videli na Dunaju«. V tem lepem in zanimivem predavanju je predvsem govoril o prosvetnih ustanovah (vrtci, osnovne šole, gimnazije in pomožne šole), o njihovi organizaciji, pouka in delu učitelja. Učiteljstvo je bilo s predavanjem zelo zadovoljno in si želi še kaj podobnega.
Med drugim so učitelji tudi razpravljali o šolski reformi. Živahen razgovor je dokazal. da se učitelji bore za napredek šolstva. V diskusiji se je učiteljstvo zavzemalo za enotno šolo, vendar s takim učnim programom, s katerim ne bomo zavirali zmožnejših učencev. To bi se dalo storiti z neobveznimi predmeti.
Učitelji so tudi sklenili, da bodo imeli
v mesecu juniju skupno zborovanje z učitelji v Ljutomeru.
Društvo učiteljev v Beltincih je doseglo lep uspeh, saj je v tem šol. letu naredilo strok, učiteljski izpit 15 učitel jev-pripravnikov. Vsem tem je predsednik društva, kakor tudi vse učiteljstvo, iskreno čestitalo.
-zek.
Ljutomer
Pred kratkim je organiziralo vodstve osnovne šole v Ljutomeru ogled gasilskega orodja in opreme. V gasilski dvorani se priredili gasilski voditelji kratka predavanja o pomenu gasilstva. Pionirji so z velikim zanimanjem poslušali predavatelja tov. Janeza Blagoviča in Jožeta Zavratnika. Marsikateri pionir, ki si je ogledal gasilski dom, je sklenil, da se bo vključil v gasilske organizacijo.
I. POMURSKI ZLET
PARTIZANA
3. junija 1956 v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK. 24. maja 1956
4
Važen nauk iz soboške kmetijske zadruge:
Uspehi so popolni le tedaj,
če stoje za njimi tudi upravljavci
Po gospodarskih uspehih se Kmetijska zadruga v M. Soboti prav gotovo uvršča med najboljše pomurske vrstnice. Ta ocena pa je popolna šele tedaj, če te uspehe motrimo s pravega zornega kota: koliko so ob njih rastli zadružniki in se uveljavili pri upravljanju v svoji gospodarski organizaciji. Potreben odgovor naj posredujejo bralcem nekateri bistveni podatki, ki so bili predmet precej živahne razprave na letošnjem občnem zboru zadružnih delegatov — zadnjo nedeljo.
Najprej se ustavimo pri upravnem odboru. Če rečemo, da se je redno sestajal (17 sej), pa moramo takoj pribiti, da je bila vsebina teh sestankov preveč omejena v ozke okvire zadruge in da so bile razprave v upravnem odboru premalo posvečene kmetijstvu in ukrepom, ki jih je zadruga sicer uveljavljala na tem področju. Rezultati teh ukrepov (razni poskusi, novi stroji in orodje, odbira plemenske živine itd.) so bili premalo približani članom, zato se slednji niso mogli ob njih učiti in si pridobivati potrebnih izkušenj. Posledica tega je bila. da so zadružniki prav na tem najbolj občutljivem, a hkrati najvažnejšem področju preveč oddaljeni Od svoje osnovne celice; odtod tudi premalo pobud in predlogov, ki bi lahko koristno služili upravnemu odboru pri opravljanju odgovornega poslanstva.
Drugi vzrok zaostajanja družbenega upravljanja za gospodarskim napredkom zadruge pa je prav gotovo v obširnem poslovnem okolišu, ki ga je bilo težko obvladati. Posamezni člani UO iz vasi so bili na sejali premalo aktivni (na občnem zboru je bilo rečeno: »... če so prišli spat, niso mogli kdovekaj pomagati ...«) ali pa so imeli prste preveč obrnjene k sebi, ko so razdeljevali ugodnosti, pri tem pa se niso potrudili, da bi z uveljavljenimi ukrepi (gradnja gnojišč in silosov) vzgojno vplivali na svojo okolico.
V upravnem vodstvu je bilo tudi premalo doslednosti proti uslužbencem, ki so kakorkoli izkrivljali poslovno in gospodarsko linijo zadruge; to je dokaj kritično ugotovil tudi nadzorni odbor. Na zboru je obširno poročal delegatom in prikakazal tudi senčne strani v poslovanju zadruge. Po njegovem poročilu je moči sklepati, da je dokaj dobro opravljal svoje naloge in se živo zanimal za probleme v zadrugi, njegova slabost pa je bila v tem, da da je imel premalo zastopnikov, ki bi mu posredovali kritične pripombe in predloge članstva s podeželja, odkoder bi moral pravzaprav črpati največ za svoje delovanje. Tudi to pomanjkljivost so delno odpravili na nedeljskih volitvah.
Lepi uspehi, ki pa so premalo približani kmečkim ljudem
Pri kmetijski zadrugi delujejo štirje pospeševalni odseki, ki so bili lani precej aktivni (na zboru smo pogrešali poročila treh vodij, čeprav je bilo njihovo delovanje opisano v poročilu UO).
Poljedelski odsek: Lani je 45 kmetov izboljšalo svoje naravne travnike. Za gnojilne poskuse na travnikih je dala zadruga po 5000 din podpore za ha. Prav tako so imeli gnojilne in sortne poskuse pri krompirju in koruzi, specialni poskus pri krompirju z novim umetnim gnojilom (kalimagnezija), poskusno so poleti sadili krompir, poskušali so z bugelandsko sončnico, krmno peso itd. Poskusi so pokazali, da so umetna gnojila rentabilna tudi ob sedanjih cenah, niso pa povsem dosegli svojega namena zaradi tega, ker so bili vse premalo posrednik novih izkušenj za večji krog zadružnikov. V bilanci sadjarske ga odseka je na prvem mestu škropljenje sadnega drevja. Skupina škropilcev je lani poškropila domala vse sadno drevje v zadružnem okolišu (15.000 dreves) in krompirjeve nasade na 45 ha. Imajo motorno škropilnico in 8 prevoznih škropilnic. Injektor za gnojenje v sadovnjakih pa je še vedno premalo poznan večini članov. Za svoje uspešno delo je dobila skupina škropilcev zasluženo priznanje na I. zboru pomurskih sadjarjev. — Živinorejski odsek se je trudil, da bi v okolišu vzredili čimveč plemenskega naraščaja dobre kakovosti in pasme. Sedaj imajo 8 plemenskih bikov in 4 merjasce. Nadzirajo molznost krav. V nekaterih vaseh so se odločili tudi za umetno osemenjevanje. — Strojni o d -s e k upravlja s tremi desetinami kmetijskih strojev in večjega orodja za obdelovanje, med njimi s 3 traktorji in mlatilni-
co. Lani so kupili 8 strojev. Preorali so 248 ha zemlje in opravljali s traktorji in stroji tudi druga kmečka dela. Z mlatilnico so namlatili 281 ton žita. Traktorske storitve pa so pri današnjih razmerah (odplačila, amortizacija in druge obveznosti, prevelika razkosanost zemlje) še zelo drage in zato težko dostopne kmetovalcem. Lani so s traktorjem orali tudi 1,5 ara velike parcele. Na večjih kompleksih pa bi lahko z njim dosegli 100-odstotno večji delovni učinek. Na občnem zboru so delegati predlagali, naj zadruga nabavlja predvsem take stroje, ki so najbolj praktični in jih je moči ekonomično uporabljati tudi v naši pokrajini.
Komercialni napredek in prizadevanje za
osamosvojitev zadruge
Zadruga je lani prevzela domala ves odkup na svojem območju, čeprav je imela pri tem občutne kreditne težave. Po ustanovitvi Zadružnega trg. podjetja »Plavica«. ki je prevzelo vse zadružne trg. poslovalnice v M. Soboti, je zadrugi ostalo okrog 8,5 milijona kredita, ki ga pa pozneje niso povečali, dasi je zadruga odprla nove poslovalnice v Kupšincih, Predanovcih in Brezovcih in se je njen poslovni delokrog znatno povečal. Kreditna sredstva (namreč večja) pa so onemogočali tudi neizterjani dolgovi in primanjkljaji iz preteklih let (dolžniki okrog 12 milijonov din, povzročitelji primanjkljajev v letu 1954 pa še vedno dolgujejo zadrugi okrog 1 milijon in 250 tisoč din). V trgovskih poslovalnicah so dajali potrošno blago tudi na upanje, kar je bila
velika slabost. Čisti računi pa so vedno dobri prijatelji! Tudi v tem pogledu so že prišli bolj na čisto: izterjujejo dolgove, zabranili so prodajo blaga na upanje itd. Ta posel pa bodo morali vztrajno izpeljati do
koncu, da bo bilanca že enkrat čista, zavzeti  pa ge bo potrebno tudi zn večjo ažurnost knjigovodstva.
Prva seja Kmetijskega sveta pri OLO M. Sobota
Čez 120 milijonov din za napredek kmetijstva
v Pomurju
Naši bralci se še prav gotovo spominjajo živahne razprave naprednih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov v Pomurskem vestniku o potrebi ustanovitve Sveta za kmetijstvo pri OLO M. Sobota. Utemeljevanje — Pomurje je izrazito kmetijsko območje, ki terja zaradi pestre kmetijske problematike temeljitega študija in samostojnega vodstva — ni naletelo na gluha ušesa: Na zadnji seji je OLO ustanovil Svet in imenoval njegove člane, pred dnevi pa je Svet imel že tudi prvo sejo. Nekaj o njegovem prvem, zastavljenem koraku!
Za izrazito vinogradniška območja so določili vinogradne predele na desnem bregu Mure in Lendavske gorice, kjer prevladujejo strnjeni ali nestrnjeni nasadi žlahtne vinske trte. To so storili zategadelj, da bodo znali pravilno usmerjati sredstva za smotrno obnovo vinogradov.
Tudi letos bo kmetijstvo deležno izdatne pomoči; člani Sveta so bili enoglasni v tem, da je potrebno prvenstveno pomagati kmetijskim zadrugam in kmetijskim posestvom družbenega sektorja. Od 3 in pol milijona din za poljedelstvo bodo okrog 2 milijona din uporabili izključno za apnenje zemlje. Zadružniki bodo dobili pomoč s prispevkom za vsak prevoženi tonski kilometer; taka pomoč je najbolj učinkovita zaradi tega, ker je bodo lahko deležni tudi oddaljeni kraji. Z izdatnim gnojenjem bo mogoče izboljšati plodnost zemlje in povečati pridelek.
 Na kmetijskem gospodarstvu v
Beltincih že vsa povojna leta apnijo zemljišča; pašo so izboljšali za 82 odst., pridelek lucerne povečali za 68 odst., rži pa za 30 odst. Podobne uspehe so zabeležili tudi kmetovalci v Martjancih, na Goričkem in v okolici Gor. Radgone. Za živinorejo bo letos pri roki 8,750.000 dinarjev. Sredstva bodo uporabili za nakup dobrih plemenskih bikov in merjascev, za vzrejo mlade živine, odbiro itd.
Za obnovo sadovnjakov in vinogradov predvidevajo okrog 1 in pol milijona din, precej sredstev pa tudi za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, travništvo, škropilnice, varstvo živine itd. V okrajnem skladu za pospeševanje kmetijstva se bo letos predvidoma nabralo okrog 45 milijonov din, če pa k tej vsoti prištejemo še sredstva, ki jih bodo imele za ta namen kmetijske zadruge in kmetijska posestva, potem lahko zaključimo, da bo letos pri roki okrog 120 milijonov din, kar bo vsekakor izdatna podpora našemu kmetijstvu.
PO VZGLEDU IVANJKOVČANOV -
zavarujmo kolektivno našo živino!
Pomurski živinorejci se ponašajo z izbrano govejo živino. Kot izrazito dobri živinorejci so znani Verženci. V Veržeju je bilo pred desetletji ustanovljeno prvo živinorejsko društvo v Pomurju. Njihovemu vzgledu so sledile tudi druge vasi. V preteklem letu pa so v Veržeju prvi osvojili kolektivno zavarovanje goveje živine. V tem
jim sledijo tudi drugod, tako Bučečovcih, Lemerju, Žepovcih in še ponekod. V Ivankovcih pa so jih celo prekosili. Bivša ivanjkovska občina, ki zajema okrog 17 vasi, se je vsa združila v kolektivno zavarovanje goveje živine. V zavarovanje bo stopila velika večina gospodarstev z nad 1000 glav goved. V teh dneh se priprave zn zavarovanje končujejo in na predlog zavarovalnega odbora, v katerem je 29 najboljših tamkajšnjih živinorejcev, bo tehnična izvedba zavarovanja sklenjena v polovici prihodnjega tedna.
Pred zavarovanjem bo vsa goveja živina, ki je predvidena za zavarovanje, veterinarsko pregledana na stroške Državnega zavarovalnega zavoda. Zavarovalni odbor v Ivanjkovcih bo dobil brezplačno postajo prve pomoči z najnujnejšimi sredstvi in zdravili za zdravljenje, a za zdravljenje vseh bolezni, ki se bodo pojavile med živino v času trajanja zavarovanja, bo dajal sredstva Zavarovalni zavod. To je nova oblika zavarovanja, ki se uveljavlja samo tam, kjer je množičnost res velika. V manjših skupinskih zavarovanjih pa je brezplačno samo zdravljenje epidemičnih pojavov obolelosti. Tako je bilo v Veržeju porabljenih za zatiranje metiljavosti 40.000 din.
Skupinsko zavarovanje je od običajnega
posamičnega zavarovanja živine enkrat cenejše in zajema zavarovano živino povprečno — enako. Predvideno je, da bo Državni zavarovalni zavod osvojil tudi kolektivno zavarovanje konj, svinj in ostalih živali, za katere takšno zavarovanje pride v poštev. Trenutno je ta oblika še vedno v pripravah, medtem ko je v primeru goveje živine že preizkušena in se zares množično uveljavlja. Zanimivo je, da se kmetje sami zelo zanimajo za pogoje in obliko zavarovanja ter sami sklicujejo živinorejske sestanke, katerim sledi ponavadi tehnična izvedba zavarovanja.	VŠ
Plemenjake uvažamo iz inozemstva. Toda: ali smo že storili dovolj, da bi si od njih vzgojili plemenski naraščaj, ki bi nekoč napravil kraj neprestanemu uvažanju in izdajanju deviz? Razmislimo tudi o tem!
(Foto Kološa)
Še dalje: potreben je skrbno pripravljen gospodarski načrt, ki bo rezultat volje in hotenj članov
Na občnem zboru soboških zadružnikov so sklenili še marsikaj drugega. Ko so pregledali zaključni račun (promet: trgovina in odkup okrog 154 milijonov, gostilna okrog 2 milijona, strojni odsek okrog 5 in pol milijona din), so spregovorili o delitvi dobička, ki je znašal v preteki i poslovni dobi okrog 4,5 milijona din. Določenega dela dobička ne bodo delili medse, marveč so ga namenili skladu za pospeševanje kmetijstva in štipendiranje gojencev kmet. šol. Iz tega sklada bodo krili tudi morebitno izgubo strojnega odseka, ki bo letos opravljal članom kmečka dela nekoliko ceneje kot ostalim kmetovalcem. Za to in podobne ugodnosti so se zavzeli številni delegati.
Letos bodo generalno popravili traktorje in mlatilnico. Pri glasovanju (če ga smemo tako imenovati, saj so šteli glasove kar »povprek«) o nabavi novih strojev so bili delegati preveč ozki, ko so odločali o dveh mlatilnicah, ki so v okolišu potrebne in so tudi rentabilne (glas-
ni so bili zasebni lastniki mlatilnic); odločili so se le za eno mlatilnico,
4 drobilce, garnituro Za siliranje krompirja, nahrbtne sadne škropilnice itd., skratka, za praktične stroje, ki naj bi jih vodstvo zadruge omislilo v okviru finančnih možnosti. Odločno so se izrekli proti nameščanju uslužbencev, ki so že bili kaznovani zaradi poneverb in primanjkljajev, za prenehanje poslovanja zadružne gostilne v Rakičanu (v njej naj bi bila kuhinja s potrebnimi prostori za gospodinjske tečaje), za modernizacijo in higiensko ureditev zadružne mesnice in odprtje zelenjadne trgovine v M. Soboti, za predavanja in strokovnoizobraževalno delo po vaseh — Sekcija žena - zadružnic bo na primer imela podružnico v vsaki vasi, v M. Soboti bo uredila poskusni vrt, po vaseh bo prirejala vzgojne tečaje in predavanja — in za vključevanje kmečke mladine v organe zadružnega upravljanja.
Kakor je videti, je bilo delova-
nje upravnega vodstva in uslužbenskega kadra zadruge precej uspešno, če odštejemo v skopem opisane slabosti in pomanjkljivosti. Ob koncu pa še ena dobronamerna pripomba. Na bodočem občnem zboru bomo prav gotovo slišali še več dobrega, če bodo očitni tudi uspehi zadruge v tem smislu, da bo za njimi čutiti tudi človeka — zadružnika. Potem prav gotovo ne bo v imenu upravnega vodstva poročal upravnik zadruge, za Sekcijo zadružnic pa komercialni direktor — kakor se je to pripetilo zadnjo nedeljo. S. K.
V Veliki Polani bodo kupili traktor
Pred nedavnim je bil v Veliki Polani občni zbor kmetijske zadruge. Obisk je bil precejšen, poročila dobro pripravljena, prav tako je bila tudi razprava po poročilih precej živahna. Lani so odplačali nekaj dolga za zadružni dom, kupili kinoaparaturo, ob vsem tem pa je ostalo 960 tisoč dinarjev čistega dobička. Ta sredstva so razdelili v sklad za pospeševanje kmetijstva, v investicijski in kulturno prosvetni sklad.
Lani je kmetijska zadruga prodala zadružnikom in ostalim posestnikom 19 ton umetnih gnojil več kot leta 1954, se pravi, da je vodstvu KZ uspelo vzbuditi pri kmetovalcih zanimanje za umetna gnojila.
Letos bo treba, tako so sklenili na občnem zboru, narediti analizo zemlje, oskrbeti dobra semena ter kupiti traktor.
Brezhibno delujoč stroj je pogoj za nemoteno proizvodnjo. To velja enako tudi za kmetijstvo. Na sliki: Delavnice soboškega »Agroservisa«.
(Foto Kološa)
V rogaševski zadrugi:
napredek, a premalo za gospodarsko krepitev
Predzadnjo nedeljo je okrog sto rogaševskih zadružnikov pregledalo in ocenilo delovanje svoje zadruge v minulem poslovnem letu.
Upravni odbor je uspešno opravljal svoje poslanstvo: uresničeni sklepi, ki so jih sprejeli lani, to najbolje potrjujejo. Tako so tudi pripravili potrebne prostore za klavnico, vendar pa še niso dobili dovoljenja, čeprav so že zdavnaj zaprosili za njega. Lani je zadruga prevzela poslovalnico »Prekmurskega magazina« in kmalu za tem so se odločili tudi za specializacijo trgovin (manufaktura, špecerija, železnina).
Zadruga je dosti pomagala kmetovalcem: plačevala je polovico skočine za krave, brezplačno je poškropila svojim članom sadno drevje in
omislila si je plemenskega bika vprašanje je: ali ni s tem preveč podpirala posamezne kmetovalce, premalo pa krepila svoje gospodarske pozicije, op. ur). Imela je 66 milijonov din prometa in 564 tisoč din dobička. V primerjavi s predlani so zmanjšali stroške za 1 in pol odst. Zadruga ima tudi traktor, vendar ga vse preveč uporablja za prevoze, premalo pa služi kmetijstvu. Splošno mnenje je, da ima zadruga preveč uslužbencev, zaradi česar je zabeležila tudi pičel dobiček. O tem bo moral upravni odbor v kratkem razpravljati.
Zadruga se bo morala bolj povezati s kmetijskim gospodarstvom v Kramarovcih. Mlečni nadzorniki ponekod preveč navijajo cene mleku in tako odvračajo kmetovalce od tega, da bi ga nosili v zbiralnico. Kontrolorjem nameravajo odpovedati službo. Štipendirali bodo tudi dva učenca, ki bosta obiskovala kmetijsko šolo v Rakičanu, pomagali čebelarjem in uredili slatinski vrelec v Nuskovi.
Misliti bo potrebno tudi na samostojne poslovne prostore in skladišče. In še marsikaj drugega čaka novo upravno vodstvo. Na občnem zboru so izvolili tudi hranilno-kreditno komisijo in vodstvo sekcije mladih zadružnikov.
KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU
Letos pripravlja Klub za konjski šport v Ljutomeru vrsto konjskih dirk na novem dirkališču v Ljutomeru. Spomladanske dirke bodo v nedeljo, 27. maja. Konjerejci že pridno trenirajo, čeprav je letošnja pomlad precej hudomušna in je bilo doslej kaj malo časa ukvarjati se s treniranjem konj.
V Ljutomeru, zibelki kasaškega športa in toplokrvnih konj pa je konj potreben tudi pri poljskem delu in to predvsem v hribovitih predelih. Konjske tekme so prava preizkušnja v moči. vzdržljivosti in lepi rasti naših konj.
Klub za konjski šport ni pridobitno podjetje, ima namreč precejšnje izdatke v nagradah konjerejcem, ki z veliko ljubeznijo gojijo dobrega in hitrega muropoljskega kasača. Leto za letom prodajo naši konjerejci precej plemenskih konj v različne kraje države, posebno pa v Vojvodino.	V. P.
O semenu je vredno vedeti
Od dobrega semena je odvisen pridelek. Zaman se trudimo pri obdelovanju zemlje, zaman gnojimo, plevemo in okopavamo, če nismo posejali dobrega semena. Z dobrim semenom lahko povečamo pridelek žit za 15 do 30 odst., krompirja pa celo za 30 do 60 odst. Dobro seme pridelamo doma, če rastline skrbno gojimo in izberemo za seme samo pridelek najboljših rastlin. Če ni tega mogoče storiti, potem zamenjamo seme. Seme naj bo očiščeno, razkuženo in tiste sorte, ki najbolje uspeva v naših podnebnih in talnih razmerah.
POMURSKI VESTNIK, 24. maja 1956
5
Ob 35-letnici telesnovzgojnega dela
v Murski Soboti
Že marca leta 1920 so dali nekateri napredno misleči ljudje pobudo za ustanovitev telesnovzgojnega društva v Murski Soboti. Kljub temu, da novoustanovljeno društvo ni imelo niti telovadnice, niti sredstev, se je v kaj kratkem času zbralo okrog 123 članov in članic ter 50 šolskih otrok, ki so pričeli pridno vaditi. Na prvem nastopu, ki je bil v parku in si ga je ogledalo okrog 5 tisoč ljudi, so nastopili kot gostje tudi telovadci iz Varaždina, Ljutomera in Radgone. S tem nastopom je bil položen temeljni kamen telesnovzgojnega dela v M. Soboti, pomeni pa ta nastop in sploh delovanje društva narodnostni preprod v najsevernejšem predelu naše domovine.
Novo obdobje soboškega telesnovzgojnega društva se pričenja
nekako z letom 1932. ko je bil dograjen telovadni dom. Društvo je takrat že imelo svoj orkester in marionetno gledališče, telesnovzgojna dejavnost pa se je v teh letih tako močno razvila, da telovadci soboškega Sokola zdaleka niso imeli tekmecev. V društvu se je utrdila tudi politična zavest, ki je vse bolj iskala vezi z ilegalci KPS. Tudi soboški dijaki so zapuščali gimnazijo kot dobri telovadci in politično pravilno usmerjeni bojevniki za socialno in nacionalno prostost našega naroda. Znani so kot dobri telovadci, kasnejši politični delavci: Zoran Velnar, Dane Šumenjak. Edi Brajnik,
Franc Šumak itd. Pravilna politična usmerjenost soboške mladine se je odražala tudi pri delu v šoli. Javno so odkrivali nekatere meščane, ki so bili pristaši Kulturbunda in bojkotirali protislovenske filme. V tem politično razburkanem razdobju je
vodil soboško telovadno društvo Jože Velnar, načelnika pa sta bila Franc Flegar in Janko Ahčin.
Prava zgodovina soboškega telesnovzgojnega dela pa se pričenja šele z letom 1941, ko so mladi telovadci soboškega Sokola dali življe-
nja za svoje politično prepričanje. Cela vrsta jih je, in med njimi tudi narodni heroj Štefan Kovač, ki je bil vse do vojne ne samo politični delavec temveč tudi priden telovadec.
Danes je naslednik nekdanjega telesnovzgojnega dela Sokola telesnovzgojno društvo Partizan.
Naša zgodovina telesnovzgojnega
dela je častna, potrjena s krvjo najboljših ljudi, ki so šli skozi vrste murskosoboške telovadnice. Telesnovzgojno društvo Partizan nadaljuje s tem delom v smislu množične telesne vzgoje, ki mora dati naši domovini krepak in zavesten rod.
Telesna vzgoja pridobiva tudi pri nas ose bolj na množičnosti in kakovosti — kar je tudi bistveni pogoj za dobro delovanje organizacij »Partizan«. Na sliki: Množični nastop na soboškem letnem telovadišču.
(Foto Kološa)
V četrtek, 24. maja ob 20. uri zvečer v dvorani TVD »Partizan« M. Sobota: Telovadna akademija v počastitev rojstnega dne maršala Tita in proslava 35-letnice telesnovzgojnega delovanja v M. Soboti. Vljudno vabljeni!
MED PIONIRJI LENDAVSKE OSNOVNE ŠOLE...
Bila je sobota. Pionirji so bili zbrani po cestah na šolskem dvorišču. Pred njimi je stal odredni štab. Ko je odredna načelnica Marija spregovorila: »Otvarjam današnji sestanek. Za domovino s Titom naprej!«, je med pionirji nastala velika tišina. Sledila so poročila po četah, ki že več tednov tekmujejo v raznih športnih disciplinah v počastitev rojstnega dnevu tov. Tita. Načelnik druge čete je s ponosom poročal o izboljšanju posameznih pionirjev v disciplini. Poročila so bila kratka, vendar po vsebini bogata. Iz mladih in nasmejanih obrazov pa je bilo razbrati zadovoljstvo, saj so v zadnjem tednu zopet uspešno delali. Upanje za osvojitev ene izmed nagrad, ki jih je razpisal »Pionirski list«, je vedno bližje.
Pa še nekaj besed v številkah, kaj so pionirji lendavske osnovne šole v zadnjih tednih izvršili in kaj bodo še izvršili. Na šoli je bil ustanovljen krožek mladih risarjev, ki je več svojih slik o prometu in nesrečah poslal tudi v Ljubljano. Dopisniki dopisujejo v Pionirski list, Ciciban, prav tako si dopisujejo s številnimi odredi iz Slovenije in Hrvatske. Krožek za ročna dela ima okrog sto ročnih izdelkov: cekarje, copate, dežnike itd. Pridno se pripravlja dramatska skupina, ki bo na predvečer rojstnega dne tov. Tilu nastopila z igrico »Pionirji - borci«. Nič manj ne zaostajata slovenska in madžarsku folklorna skupina. Številni pionirji sodelujejo v drugih skupinah in krožkih. Že dober mesec uspešno deluje na osnovni šoli poskusni gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje čez 40 učenk iz četrtih razredov. Pionirke se vsakodnevno pri kuhanju učijo naprednega gospodinjstva. V odredu je 35 mladih tabornikov, ki se redno sestajajo in izobražujejo. Tedensko dvakrat redno vadijo tudi mladi glasbeniki-harmonikarji. V odredu je pričel tudi tečaj prometnih miličnikov - pionirjev. Pomemben uspeh je bil dosežen v šahu. Pionirke so ostale okrajni šahovski prvak, pionirji pa so zasedli tretje mesto. Na republiškem šahovskem prvenstvu v Ljubljani pa so pionirke častno zastopale noš okraj in osvojile drugo mesto. V odredu se je naučilo igrati šah 50 pionirjev.
V zadnjih tednih so pionirji izvršili še vrsto sklepov in nalog, ki so jih sprejeli v tekmovanju. Obiskali so grobove padlih borcev proti fašizmu, vojaško obmejno enoto v Dolgi vasi, kjer so ostali v daljšem razgovoru z našimi čuvarji meja. Preko 250 pionirjev je sodelovalo pri nošenju pionirske štafetne palice. Za vse pionirje v odredu so nabavili pionirske rute.
Velike priprave v odredu se vrše za svečano prireditev, ki bo na predvečer rojstnega dneva tov. Tita v veliki dvorani Nafte. Pester program bo trajal dve uri. 25. maja se bodo pionirji zbrali pred svojo, šolo in v strumnih vrstah odkorakali skozi mesto pred zgradbo Občinskega ljudskega odbora, kjer jih bodo sprejeli predstavniki oblasti. Tu se bo vršil tudi sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Po sprejemu se bo ves pionirski odred odpeljal z vlakom v Mursko Središče- kjer bodo s pionirji iz bratske republike Hrvatske skupno proslavili »Dan pomladi«. Pionirji obeh odredov se bodo tudi pomerili v raznih športnih disciplinah, nakar se bodo posamezne čete med seboj obdarile.
Za vse pionirje pripravljajo tudi pogostitev na prostem.
To je samo delo, ki sem ga zapisal v beležnico. Pionirji lendavske osnovne šole so storili še mnogo več. Res, lepo bodo proslavili dan svojega velikega učitelja in voditelja tov. Tita.	-jo
Radomerski gasilci
so razvili društveni prapor
Že v zgodnjih jutranjih urah so 13. maja prihajali gasilci v Radomerje, kjer je pripravila ljutomerska občinska gasilska zveza gasilski nastop, ki je bil združen z razvitjem nove zastave gasilskega društva Radomerje.
Ob 8. uri so sprejeli radomerski gasilci goste. Godba na pihala ljutomerske Svobode je zaigrala dobrodošlico. Med gosti so bili tudi: predsednik ObLO Ljutomer tov. Rado Pušenjak, nadalje član UO Gasilske zveze tov. Karol Samastur ter zastopniki sosednjih občinskih gasilskih zvez.
Po kratkem sprejemu so pričeli s programom. Kombinirana praktična mokra vaja na požarni objekt z vgrajeno motorno brizgalno — ognjeni zublji so zajeli poslopje posestnika Koseja. Operativna desetina je dobila nalogo, s štirimi izlivi izvesti napad in obrambo. Gasilci so vajo zelo dobro izvedli.
Za člani so nastopili pionirji z ročnimi brizgalnami. Na Pevčevem travniku so postavili tri lesene hišice, ki so jih morali pionirji obvarovati pred požarom. Nastopilo je 41 pionirjev iz Radomerja, Ljutomera in Podgradja. Sodelovali so tudi pionirji bolničarju Občinstvo je bilo zadovoljno s programom. Tako se pripravljajo v ljutomerski občini na proslavo Dneva gasilstva, ki bo 27. maja.
Praznik gasilstva se bo letos odvijal predvsem v pripravah na II. gasilski festival, ki bo meseca avgusta v Mariboru. Okrog 100 gasilcev in gasilk iz Pomurja se že pripravlja za nastop na tej osrednji gasilski prireditvi. Nastopili bodo s simbolično vajo. ki jo bodo izvedli ob spremljavi godbe na pihala.	-rih
TELOVADBA
ŠPORT
ŠAH
DESET GOLOV
pa je le preveč
Tekstilac (Varaždin) — Sobota 10:2 (3:1)
Zadnjo nedeljo so nogometaši Sobote gostovali v Varaždinu in se pomerili z vrstniki tamkajšnjega Tekstilca. Na kratko: čeprav niso slabo igrali, so jim Varaždinci nasuli v koš 10 golov, kar je le malce preveč, čeprav je bilo srečanje na tujem terenu. Domačini so si zagotovili vodstvo že v prvem polčasu. Gostje so večkrat prodrli pred njihova vrata, vendar se jim nekajkrat ni posrečilo poslati zrelega usnja v mrežo. Sodil je Jančič iz Maribora.
SAMO MALO BOLJŠE... Kladivar (Celje) — Nafta (4:1) (3:0)
Drugi predstavnik Pomurja v varaždinsko-mariborski nogometni podligi je moral v nedeljo na blatno igrišče v Celje. Vreme je bilo zelo neugodno. Naftovci niso imeli na igrišču tako podrejene vloge, kakor bi lahko kdo sklepal iz rezultata, toda priznati je treba, da so bili domači boljši in bolj zanesljivi. Častni gol je dal za Nafto igralec Kladivarja Marinček (avtogol). Napad gostov je bil prepočasen, da bi bil lahko kaj več dosegel.
Drobec o radgonski strelski družini
Strelska družina »Kovačič Ivan — Efenko« v Gornji Radgoni je precej močna saj ima okrog 60 aktivnih strelcev članov in 20 pionirjev. V ustanovah in podjetjih so organizirali posamezne sekcije, ki so izvedle pred kratkim člansko tekmovanje za izbiro najboljših strelcev, ki so zastopali radgonsko strelsko družino na okrajnem strelskem prvenstvu, ki je bilo 20. maja v Ljutomeru. Izbrali so 6 najboljših, med njimi so tudi že znani radgonski strelci: Davorin Kuga, Vili Dibelčar, Hinko Jaušovec in Frunc Kolarič.
Radgonski strelci imajo tudi težave. Radi bi uredili strelišče pa nimajo sredstev. Menijo, da so tudi na Občinskem ljudskem odboru premalo seznanjeni z delom, uspehi in težavami domače strelske družine.
Športno srečanje lendavskih in polanskih pionirjev
Pred kratkim so v Lendavi tekmovali pionirji lendavske in polanske gimnazije. Pomerili so se v odbojki, rokometu in v igri med dvema ognjema. V odbojki in rokometu so tekmovali samo pionirji, v igri med dvema ognjema pa so se pomerili pionirji in pionirke. V odbojki so zmagali pionirji iz Lendave z rezultatom 2:0, prav tako v rokometu z rezultatom 5:2, dočim so zmagali v igri med dvema ognjema tekmovalci iz Polane: 1:2 (pionirke), 0:1 (pionirji).
Košarka - šport štev. 1 na soboški gimnaziji
Košarka je v M. Soboti iz dneva v dan vse bolj popularna igra, posebno med mladino, saj je tudi središče košarkarskega športa na gimnaziji. Njegov pionir je nekdanji profesor telovadbe Bregant, ki je pred leti zbral »četo« petošolcev (sedaj osmošolci — žal!) in začel z rednimi treningi.
To bodo nekoč dobri igralci, je dejal takrat; da	morda bi se zares danes lahko
pomerili s katerimkoli slovenskim moštvom, če on takrat ne bi bil odšel.
Potem so ostali sami in igrali so pač tako, kakor so kje videli. Toda osnovni način so že obvladali, zato se jih je vse vedno bolj »prijemalo« in sedaj že lahko s ponosom ugotavljamo njihove uspehe (čeprav imajo težave z denarjem, saj si igralci včasih tudi sami plačajo pot).
Vsako leto je v Sloveniji tekmovanje zn mladinsko košarkarsko prvenstvo in letos je KZS zaupala organizacijo tega prvenstva prav gimnazijskim košarkarjem. To je vsekakor lepo priznanje in sklenili so, da ga bodo organizirali in tako prispevali k popularnosti tega športa v M. Soboti.
Pa poglejmo na kratko njihove uspehe! Lani marca so bili na prvenstvu »Štajerske« in so zasedli 4. mesto, več tekem so uspešno odigrali tudi s celjsko in ptujsko gimnazijo. Pred kratkim so igrali v Mariboru proti KSŠ in zmagali 57:49.
In kaj se godi na šoli?
Precej dni je poteklo od zaključka tekmovanja za gimnazijsko prvenstvo. V telovadnici ni več slišati sodniške piščalke niti udarjanja žoge ob tla, pač pa dijaki VIII razreda mirno sedijo na lavorikah 1. mesta.
VIII. razred je najpopolnejša ekipa, ne samo v M. Soboti, pač pa v vsem mariborskem okrožju, kar smo lahko videli takoj v začetku tekmovanja za prvenstvo. O kakovosti tega moštva nam pričajo naslednji rezultati: 140:6, 140:41. 168:33, 168:17 in zadnji s VI. razr. 70:34. Tekma s VI. razr. je bila zadnja in je odločala o prvaku. Toda VIII. razred je zaigral tako, kakor še v M. Soboti menda nihče ni; nasprotnik je bil, ob silovitih napadih in čvrsti obrambi, popolnoma razbit.
Kako popularna je košarka na soboški gimnaziji, nam priča število nastopajočih igralcev na tekmah — 41. čeprav v vsakem moštvu lahko igra naenkrat le 5 igralcev.
VIII. razred je z igralci Ferjanom, Velnurjem, Šumakom, Krajčičem. Kočarjem in Ivaničem I. dosegel 686 košev, dobil pa jih je samo 131. Lestvica strelcev pa je naslednja: Ferjan (VIII.) 183, Velnar (VIII.) 180. Miloševič (VI.) 180, Ivanič I. (VIII.) 179, Miholič (VI.) 143, Šumak (VIII.) 130. Koren (VII.) 125 itd.
Lestvica:
VIII.	5	5	0	0	686	:	131	10
VI.	5	4	0	1	476	:	178	8
VII.	-	1	5	3	0	2	332	:	331	6
V.	5	2	0	3	250	:	419	4
IV.	5	1	0	4	107	:	426	2
VII.	—	2	5	0	0	5	147	:	496	0
To je nekaj rezultatov in skoraj bomo lahko videli, ali bodo gimnazijski fantje tudi v tekmovanju za prvenstvo Slovenije dobro reprezentirali Pomurje in njeno metropolo. 	-n
Košarka, šport, katerega pionirji so v Pomurju resnično soboški gimnazijci
(Foto Kološa)
TEKMOVANJE NA VODI V KROGU V nedeljo, 15. maja je bilo v Krogu na Muri meddruštveno kajakaško tekmovanje. Nastopilo je 6 tekmovalcev iz domačega kraja. Prvo mesto je zasedel Koloman Titan (1,45) sledijo Avgust Lukač (1,55), Alojz Rakuša (1,85), Alojz Damjan (2) in Franc Rakuša (2). Proga je bila dolga 800 m.
Jovo
Smotrno čiščenje mladih gozdov
Ni ga posestnika, ki ne bi vsaj enkrat segel s sekiro v mlado goščavo in po svoji preudarnosti skrčil nadležni plevel, ki duši in uničuje dragoceno drevje. Pač pa mnogokje trebijo prepozno. Kjer se plevelne rastline bujno razvijajo, je treba zgodaj poseči vmes. Pogozdeno zemljišče — naravno ali umetno — večkrat preraste v prvih letih gosta, visoka trava, ki mladi naraščaj posebno če potrebuje mnogo svetlobe, n. pr. bor. jesen, brest, kostanj itd., tu in tam popolnoma zaduši. V tem primeru moramo še nedoraslo travo požeti in žetev večkrat ponoviti. dokler ne dosežejo sadike zadostne višine. Tako delo opravljamo z najmanjšimi težavami tam, kjer smo sadili v vrste. Prirodne, a pogoste setve tudi redčimo, populjene rastline pa posadimo na praznih prostorih in pozneje travo previdno odžanjemo. Zgodaj tudi odstranimo vsa nezaželena, malovredna drevesca, ki hitro rastejo ter kradejo svetlobo in hrano spodnjim, počasi rastočim kulturam. Takšni škodljivci so n. pr. breza, topola (trepetlika), vrba (ibovec) in drugi.
Prvo glavno čiščenje opravimo v času. ko se utegnejo strniti krošnjice mladih kultur — t. j. v 8 do 12-letnih sestojih. Takrat izrujemo ali zasekamo: kopinje, srobot, krhljiko, lesko, ibovec — skratka, grmičevje vseh vrst. Ostali malovreden les (trepetlika, breza itd.) posekamo, v kolikor niso ta drevesa potrebna za obrambo nekaterih glavnih kultur. To velja zlasti za slabo obrasle nasade hrasta, bora in bukve na hladni ilovnati zemlji.
Nadalje odstranimo vse nadrasle, slabe in vejnate posameznike, ki ovirajo rast spodnjih, lepih dreves. Malovredni so tudi poganjki iz hrastovih, gabrovih. bukovih, lipovih in drugih štorov. Prirastek takih poganjkov je seveda v mladosti izredno velik, toda pozneje močno zastane.
Prav tako izločimo iz mladega gozda bolna in v rasti zaostala drevesca, od katerih ne moremo pričakovati vrednejšega lesa.
Najbolj koristi spomladansko trebljenje. Spomladi otrebljen gozd se do poletnih vročih mesecev toliko opomore, da mu žgoče sonce ne more več škodovati. Poleti čistimo izjemoma samo tam, kjer se porajajo pleveli v veliki množini. Tudi to, sicer koristno delo ne smemo opravljati v vročih in suhih letih, ker bi lahko tako mladim rastlinam več škodovali kot pa koristili.
Mladi gozd čistimo v presledkih vse dotlej, dokler glavne kulture same več ne dopuščajo, da bi se v njihovo škodo razvijale manj vredne plevelne rastline.
DROBNI KMETIJSKI NASVETI
Čimveč zelenjave
Med najmanj zahtevno zelenjavo prištevamo kapusnice:	zelje,
rdeče zelje in naravni ohrovt. Zadnje sorte so zelo zaželene poleti, nekatere med njimi pa se ohranijo tudi pozimi. Ohrovt je zelo odporen proti mrazu.
Vse kapusnice potrebujejo dobro pognojeno zemljo; gnojiti je treba s preperelim gnojem ali kompostom. Izmed gnojil uporabljamo superlosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat, vsakega po 4 do 5 kg na 100 kvadr. metrov. Ta gnojila nadomesti po 10 kg nitrofoskala na ar. Hlevski gnoj podkopljemo že v jeseni, gnojila trosimo spomladi in jih rahlo zagrebemo. Najboljšo zemljo zahteva cvetača. Tudi belo zelje se najbolje razvije na dobri zemlji.
Vsak teden eno škropivo ...
Pantakan DDT prašek je učinkovit za gosenice, hrošče, rastlinske stenice in druge zajedalce na rastlinah, ki jih moramo zaprašiti. V hiši učinkuje na ščurke, bolhe, uši, stenice, muhe itd.
...in eno umetno gnojilo
Čilski solter vsebuje 16 odst. dušika (hranilne snovi), deluje zelo hitro in je bela sol.
TUBERKULOZA ŽIVINE
Za njo lahko zbolijo vse domače živali, najbolj pogosto pa goveja živina. Goveja tuberkuloza je za nas najbolj nevarna zategadelj, ker jo lahko prenesemo tudi na človeka. Okužimo se, če uživamo neprekuhano mleko tuberkuloznih krav.
Znaki goveje tuberkuloze so različni. ker se bolezen lahko pojavi na raznih delih telesa. Pljučna tuberkuloza povzroča predvsem kašelj. TBC vimena povzroča otekline na vimenu, črevesna TBC hudo drisko in hujšanje, TBC maternice jalovost krav itd. Pri vseh oblikah pogosto otečejo bezgavke v bližini obolelega dela telesa, žival počasi hira. Večkrat pa ne pokaže vidnih znakov. V tem primeru je edini zanesljivi znak takoimenovana tuberkulinizacija (preizkusno cepljenje).
Obramba: Tuberkulinizacija vseh goved in izločanje bolnih. Čimbolj naraven način vzreje goveda (paša, gibanje na prostem, nepretirana vzreja za mlečnost), zdravi hlevi,, zadostna krma. Izločanje zdravih telet iz kroga bolnih mater, napajanje z mlekom zdravih krav. Prekuhavanje mleka za človeško hrano.
Zdravljenje: Praktično ne pride v poštev. Zato bolne živali koljemo. Bolezen je treba prijaviti.
Okrajna zveza za telesno vzgojo
»Partizan« Murska Sobota
obvešča:
Začetek tekmovanja v ljudskem mnogoboju bo 27. V. 1956 ob 8. uri na telovadišču TVD Partizan v M. Soboti.
Pozivamo sodniški zbor in tekmovalce, da se udeležijo tekem ob določenem času. Vodniki vrst naj prinesejo s seboj seznam tekmovalcev s sledečimi podatki: ime in priimek telovadca, letnica rojstva in v katerem razredu tekmuje.
Tekmovalci tekmujejo v predvideni tekmovalni obleki in v copatah.
OKRAJNI ZLET 3. JUNIJA 1956
Po navodilih že poslane okrožnice načelništva morajo prijaviti vsa društva število udeležencev zleta po posameznih oddelkih.
Glede prevoznih sredstev naj društva takoj prijavijo število kamionov na naslov: Milan Petauer, TNZ M. Sobota zaradi skupne registracije in izdaje dovoljenja za prevoz ljudi.
Tekmovalci, ki potujejo v M. Soboto z vlakom, naj na vstopni železniški postaji prijavijo število udeležencev, da postaje lahko pravočasno naročijo dodatne vozove.
Letni program in vsa podrobna navodila bodo objavljena v prihodnji številki Pomurskega vestnika.
V nedeljo ob 15˙30 v Murski Soboti:
Tekstilac: Sobota
(OROSLAVJE)
POMURSKI VESTNIK. 24. maja 1956
6
NEKAJ DROBNIH O BELTINSKEM PARKU
Pred vojno sta bila v Beltincih dva parka: veliki in mali park. Po osvoboditvi smo pričakovali, da bosta oba zaščitena kot zgodovinska spomenika, toda, zgodilo se je tako, da so nekateri ljudje pričeli podirati starodavna drevesa. Prejšnji ljudski odbori so kaj malo skrbeli za park. Zasadili so le nekaj akacij, ki naj bi predstavljale »eksotična« drevesa in uredili nekaj klopi.
Zadnje čase je v Beltincih več zanimanja za park. Občinski ljudski odbor je odo-
bril nekaj kredita za urejevanje nasadov, precej delaven pa je tudi odbor za urbanizem. Kljub temu je treba omeniti nekaj pomanjkljivosti, ki jih moramo odpraviti.
Ob vhodu v park so tablice, ki opozarjajo obiskovalce na 7. člen Uredbe o varstvu javnih nasadov in kulturnih spomenikov. Menim, da bi bilo treba take prepovedi bolj določno napisati. Pri nekaterih poteh so tablice z napisom: Prehod prepovedan. Ali je prepovedano nadalnje sprehajanje
v tej smeri? Vprašal sem člana odbora za ureditev parka, ki mi je pojasnil vso stvar nekako takole: prehod je prepovedan le za ljudi, ki hodijo skozi park na delo, no obisk izven območja parka itd. Mislim, da ta prepoved ni umestna. Kdo pa bo kontroliral vsakega posameznika s kakšnim namenom se je napotil v park!
Drevored v velikem parku je bil nekoč že spremenjen v vse drugo, samo v park ne. Toda kaže pa, da so se tega na Ob LO tudi zdaj premalo zavedali, saj so dali pred kratkim drevored kot parcelo privatniku, ki je že pričel zidati. Čudim se, da odbor za varstvo spomenikov ni prav ničesar ukrenil proti teinu. V Beltincih gotovo ne primanjkuje stavbenih parcel tudi izven parka.
Pred kratkim so podrli tudi grajski balkon in to samo zato, da so uredili zelenjadni vrt. Grad je zaščiten kot zgodovinska znamenitost in z gradom prav tako tudi balkon. Kakšen je odnos nekaterih ljudi v Beltincih do javnih nasadov in zgradb mi pač ni treba posebej komentirati. Upam, da bo ta dobronamerna kritika naletela na razumevanje prizadetih, ki bodo te kričeče napake popravili.	REMI
Opozarjamo prebivalstvo Pomurja, da bo v prvi polovici meseca junija izšla prva številka revije
,,SVET OB MURI“
V času, ko se bomo spominjali 20-letnice izida »Mladega Prekmurca«, bo ta spomin kulturna javnost Pomurja počastila z izidom nove revije, prve v Pomurju od časa, ko je Mladi Prekmurec prenehal izhajati. Prepričani smo, da ne bo javnega in kulturnega delavca, ki ne bi segel po tej novi reviji, saj bo v zajetni obliki in s pestro vsebino nudila bogato čtivo vsakomur.
Obmurska založba
Cankova
Društvo »Partizan« iz Cankove je pred kratkim priredilo telovadno akademijo v Rogaševcih. V obširnem in zanimivem programu so sodelovali večinoma pionirji, ki so s svojim nastopom zelo navdušili številne gledalce. Rogaševčani si še želijo takih akademij. Upajmo pa. da bomo v kratkem tudi v Rogaševcih imeli podobno društvo.
Zvečer pa je društvo IZUD iz Cankove nastopilo z veseloigro »Ženitev«. Gledalci so bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni, posebno jim je ugajala igra tov. Orešnika.
Ne smemo jih prepustiti
škodljivemu okolju
Svet za splošne zadeve pri Občinskem ljudskem odboru v M. Soboti je na svoji zadnji seji med drugim obravnaval tudi probleme mladinskega kriminala, tatvin in beračenja.
Razveseljivo je dejstvo, da mladinski kriminal močno upada; oblastni organi so zabeležili od jeseni do sedaj le štiri težje primere. Vse drugo so pa bili manjši prekrški, ki so jih zagrešili mladi kolesarji, ker niso upoštevali prometnih predpisov. Šola in dom bosta lahko tudi takšne prestopke močno omejila.
V štirih primerih pa so se šoloobvezniki v starosti od 11 do 15 let pregrešili, ker so izvršili hude tatvine. Da so se otroci že tako zgodaj pokvarili, je treba pripisati slabi vzgoji doma in delno alkoholizmu. S kaznijo teh otrok ne bomo mogli spraviti na pravo pot in tudi šola je skoraj brez moči. Najboljša rešitev bi bila, če bi jih izročili kaki dobri družini, kjer bi se vzgajali skupaj z domačimi otroci. Najti dobre rajnike, pa je zelo težko. Če pa bodo ti otroci ostali doma v istem okolju, je zelo verjetno, da bodo še globlje zabredli in da jih ne bo mogoče več rešiti. Družbi bodo potem v breme in sramoto.
Tatovi koles so še vedno pri poslu, ki jim kar dobro uspeva, pri tem pa jim last-
niki koles sami največ pripomorejo; ugotovljeno je, da puščajo ljudje 97 odst. koles nezaklenjenih ob hišah, pri trgovinah, gostilnah in uradih, kar je vsekakor zelo slaba navada in malomarnost. Večino tatvin koles bi lahko preprečili, če bi kolesa zaklepali. Ko pa je kolo ukradeno, potem naj bodo organi Ljudske milice kar vsemogočni, takoj naj ugotovijo, kdo je kolo ukradel, kam se je z njim odpeljal itd.
Vožnje s kolesi ponoči brez luči so še precej v modi, čeprav vsak kolesar ve, da to ni dovoljeno, kakor ni dovoljeno obesiti na vsako stran vodila cekar ali kaj podobnega.
Na seji so predlagali, da naj bi ObLO takoj zaprl Bolniško ulico za avtomobilski promet, ker prodirajo v bolnišnico oblaki prahu, kar pogosto povzroča gnojenje ran.
Napisi pri podjetjih, opozorila, obvestila itd. imajo pogosto očigledne slovnične napake, kar je M. Soboti v sramoto. Morda bi olepševalno društvo pregledalo vse javne napise, ugotovilo napake in poročalo ObLO. da bi slednji lahko zahteval od prizadetih njihovo odpravo?
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 12. do 19. maja 1956.
Poročila sta se v M. Soboti Ivan Janež, učitelj iz Babnega polja pri Rakeku in Vera Avtomonov, uslužbenka iz M. Sobote, ter v Gornjih Petrovcih Ludvik Kerčmar, uslužbenec okr. sodišča in Olga Kovač, uslužbenka Narodne banke, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Marjeta Cug iz M. Sobote, dečka; Marija Sraka iz Lipovec, deklico; Terežija Donša iz Bakovec, deklico; Jožefa Janežič iz Veržeja, dečka; Cilka Kozar iz Boreče, dečka; Rozika Knapič iz Petrovca ma moru, dečka; Ana Kelenc iz Gornje Bistrice, deklico; Žita Režonja iz Turnišča, deklico; Stanka Špenger iz Vuzenice, dečka; išarika Zadravec iz M. Sobote, deklico; Gizela Sedonja iz Vaneče, dečka; Apolonija Gomboši iz Bakovec, deklico; Marija Grah iz Petanjec, dečka; Helena Horvat iz Črnelavec, deklico. Vse so rodile v soboški porodnišnici.
Umrl je Matija Rajnar, prevžitkar iz Veščice, star 79 let.
Nesreče in nezgode
Ana Venceljberger, 49 let stara vinogradniška delavka iz Ilovec pri Ljutomeru je pri delu v vinogradu tako nerodno padla, da si je zlomila desno nogo pod kolenom.
Franc Landi, 75-letni dimnikarski mojster iz Križevec v Prekmurju se je peljal z vozom. Ko se je konj nenadoma splašil, je padel z voza in si izpahnil levo roko v ramenu.
Rogaševci
Minulo nedeljo je bil roditeljski sestanek. Okrog 70 staršev je z zanimanjem poslušalo predavanje tov. Petekove »O vzgoji otrok«. Pomenili so se tudi o učencih, ki končajo letos šolsko obveznost.
KUZMA
Preteklo nedeljo je bil v Kuzmi roditeljski sestanek. Udeležba je bila dobra. Razen o učnih uspehih so govorili tudi o šolski reformi ter o gradnji novega šolskega poslopja, pri katerem bodo zgradili tudi nekaj stanovanj za učitelje.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Kino v Križevcih pri Ljutomeru lepo napreduje, saj je tudi križevska kinodvorana ena izmed najboljših v Pomurju. Da bi ustregli večini kinoobiskovalcev, bodo v kratkem uvedli kino abonma.
OBVESTILO
Okrajna obrtna zbornica v M. Soboti poziva vse privatne obrtnike na območju okraja M. Sobota, da se udeleže obrtniških konferenc, ki bodo na sedežih bivših občin. Sestanki bodo zelo važni in je zaradi tega udeležba obvezna.
Razpored konferenc je naslednji: Murska Sobota, 7. junija ob 8. uri: Martjanci, 31. maja ob 7. uri; Prosenjakovci, 31. maja ob 14. uri; Beltinci, 31. maja ob 7. uri;
Črensovci, 31. maja ob 15. uri;
Velika Polana, 7. junija ob 15. uri; Lendava, 1. junija ob 9. uri;
Gaberje, 1. junija ob 16. uri;
Bogojina, 1. junija ob 7. uri; Dobrovnik, 1. junija ob 12. uri: Turnišče, 7. junija ob 7. uri;
Cankova, 2. junija ob 7. uri;
Kuzma, 4. junija ob 17. uri;
Rogaševci, 2. junija ob 13. uri; Bodonci, 4. junija ob 7. uri;
Grad, 4. junija ob 12. uri;
Puconci, 4. junija ob 7. uri;
Mačkovci, 4. junija ob 13. uri;
Petrovci, 5. junija ob 7. uri;
Šalovci, 5. junija ob 12. uri;
Križevci, 5. junija ob 17. uri;
Tišina. 4. junija ob 17. uri;
Gor. Radgona, 5. junija ob 15. uri: Slatina Radenci, 5. junija ob 7. uri; Apače, 6. junija ob 8. uri;
Ivanjci, 4. junija ob 7. uri;
Videm ob Šč., 4. junija ob 13. uri: Bučkovci, 4. junija ob 17. uri;
Ljutomer, 5. junija ob 7. uri;
Križevci pri Ljut., 5. junija ob 14. uri; Cezanjevci, 6. junija ob 8. uri; Razkrižje, 6. junija ob 15. uri.
Naprošamo vse obrtnike, ki so dobili vabilo za konferenco, da o tem obveste ostale obrtnike v vasi.
RAZGLAS
Prleški študentski klub ja razposlal letos februarja vsem osnovnim šolam v Prekmurju in vsem učiteljem v Prlekiji spominski zbornik »Prlekija«, ki ga je izdal ob 10-letnici osvoboditve. Ker nam še vedno dolguje za zbornik okrog 60 osnovnih šol v Prekmurju in okrog 30 učiteljev v Prlekiji, vljudno prosimo, da dolg takoj poravnajo. Prav tako prosimo tudi tiste, ki so zbornik naročili, a ga doslej še niso plačali, naj to store čimprej. Vse naročnike, ki so zbornik naročili, a ga niso dobili, prosimo, da oprostijo, ker nam je naklada že pošla. Zbornik stane 175 din (vračunana je tudi poštnina). Denar nakažite na naš tekoči račun:	60-KB-l-Ž 1239, Prleški štu-
dentski klub. Miklošičeva 5a, Ljubljana.
Podpredsednik PŠK:
R. Jaušovec
Upravni odbor Kmetijske zadruge Crnelavci razpisuje službeno mesto
POSLOVODJE
v svoji trgovini v Črnelavcih. Potrebna je odgovarjajoča strokovna kvalifikacija. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno v zadružnem domu. Pismene ponudbe dostaviti do 1. VI. 1956 na naslov:
Kmetijska zadruga Črnelavci
Nuskova
Gasilci v Nuskovi se pripravljajo na svečano otvoritev novega gasilskega domu. na Zaloškem hribu. Dom so zgradili prebivalci G. Založ.
Predvsem pa je treba pohvaliti tov. Rozalijo Bertalanič, ki je dala prostor za novozgrajeni gasilski dom in prispevala nekaj materiala za gradnjo doma.
Zadnji teden tudi v Nuskovi nismo spali. Popravili smo lepo število cest. Vaščani so se dela udeležili v lepem številu.
K. V.
V NORŠ1NCIH (Prekmurje) se je prebudila mladina. Tov. V. B. in Š. H. sta pred diplomskim izpitom, kljub temu pa pridno pomagata mlad. organizaciji. Mladi vaščani so se odločili za uprizoritev Molierove komedije »Scapenove zvijače«. Reži jo je prevzel Štefan Horvat, ki bo izpeljal tudi glavno vlogo. Izbrali so si torej precej zahtevno delo, v katerega bodo morali vložiti mnogo truda in časa — kar še posebno velja za kmečke igralce. Krstna predstava naj bi bila že 3. junija.
IZPRED SODIŠČA
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
Štefan Celec je 16. januarja 1956 na začasni cesti čez razbremenilni kanal v smeri proti Črnelavcem hotel prehiteti Marijo Gomboc, delavko tovarne Mura iz M. Sobote, ki se je peljala s kolesom. Prehiteval pa je tako nerodno in nepravilno, da je s prednjim kolesom svojega voza zadel v kolo Gombočeve; slednja je padla pod voz, ki jo je občutno poškodoval. Celec je bil od okrožnega sodišča v Mariboru, ki je obravnavalo njegovo pritožbo, kaznovan na 6000 din kazni in na plačilo stroškov.
Orehova jedrca in jajčka v nedovoljeni trgovini
A. M. iz Odranec je v novembru lanskega leta nakupila od kmetov v okolici večjo količino orehov, iz katerih je naluščila 30 kg jedrc, ki jih je nameravala prodati v Ljubljani in zanje dobiti nad 14.000 dinarjev. Na Pragerskem so ji jedrca zaplenili. Okrajno sodišče v M. Soboti jo je kaznovalo z 2000 dinarji. Zaplenjeni orehi so pa zanjo še bolj občutna kazen.
Tudi M. Z. iz Odranec je hotel po svoji 14-letni hčerki v Ljubljani prodati 34 kg orehovih jedrc, ki pa so jih na Pragerskem zaplenili. Kaznovan je bil z denarno kaznijo 5000 din.
T. M. iz Odranec je vozila v Ljubljano 860 jajc. Približno polovico jih je nakupila od sosedov. Upala je na lep izkupiček, a je prišlo drugače. Na Pragerskem so ji jajca odvzeli. Zaradi nedovoljene trgovine je bila kaznovana s 3000 dinarji.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota obvešča:
Mladinska parada. 10. junija dopoldne bo mladina Pomurja s povorko počastila Praznik mladine. V tej paradi bo sodelovala tudi mladina, vključena v gasilsko organizacijo. Sporočamo vsem ObGZ, da je zbirališče za povorko pri gasilskem domu v Murski Soboti ob 8. uri 30 minut. Gasilci naj se udeležijo povorke v uniformah.
Vaje za pionirje. V Biltenu GZ LRS štev. 2 z dne 15. maja t. L je objavljen »vežbovnik« za vaje pionirjev z vedrovko. Priporočamo referentom za mladino v gas. društvih, da organizirajo pionirske desetine ter jih vadijo po omenjenem »vežbovniku«. Prav posebej priporočamo nastope pionirjev na sektorskih vajah in drugih prireditvah. Štiri najboljše desetine v okraju bodo nastopale na II. gasilskem festivalu v Mariboru.
Vaje za festival. Naša zveza bo na IL festivalu v Mariboru nastopila s samostojno točko t. j. s prostimi vajami. Občinske gasilske zveze imajo izvežbane vaditelje, katerih naloga je, izvežbati čimveč članov. Vsako društvo mora dati za Maribor po dva telovadca ali telovadki, zato pohitite z vajami.
V soboto, 26. maja gostuje v Murski Soboti KUD Tone Magdič iz Križevec pri Ljutomeru s tragedijo Friedricha Schillerja
»KOVARSTVO IN LJUBEZEN«
Predstava bo v domu TVD Partizan v Mladinski ulici ob 20. uri.
Sobočanci, vabljeni!
Prostovoljno gasilsko društvo Polana pri M. Soboti priredi 27. maja
PLESNO VESELICO
Vljudno vabljeni!
PRODAMO PO PRIMERNI CENI: VEČJE POSESTVO
—	vinograd, sadovnjak, gozd in orna zemlja — poslopje s stanovanjem in lokalom, primernim za kakršnokoli obrt — vse v bližini Maribora. posestvo in poslopje ustrezno tudi za dva kupca.
Istotam prodamo
ŠE ENO POSESTVO
—	6 ha zemlje — stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem.
Naslov in točnejše informacije dobite v upravi Pomurskega vestnika.
Tedenski koledar
Nedelja, 27. maja — Janek Ponedeljek, 28. maja — Vili Torek, 29. maja — Majda Sreda, 30. maja — Milica Četrtek, 31. maja — Angela Petek, 1. junija — Bogo Sobota, 2. junija — Marja
Lunine mene: 1. junija ob 20. uri 13. minut zadnji krajec; Gibanje sonca: 1. junija vzide sonce ob 04. uri in 10 minut, zaide ob 19. uri in 45 minut. Dolžina dneva: 15 ur in 30 minut.
KINO
MURSKA SOBOTA — od 25. do 27. maja ameriški barvni film »Hitreje Joe«, od 29. do 31. maja italijanski film »O. K. Neron«.
LENDAVA — od 25. do 27. maja ameriški film »Izgubljeni«, 29. in 30. maja švedski film »Plesala je eno samo poletje«.
GRAD — 27. maja ameriški film »Ljubezen in strup«.
ČEPINCI — 27. maja jugoslovanski film »Rdeči cvet«.
RADGONA — 30. in 31. maja italijanski film »Volk z gore Sila«.
RADENCI — 26. in 27. maja jugoslovanski film »Krvava pot«, 31. maja nemški film »Svetloba ljubezni«.
VELIKA POLANA — 27. maja ameriški film »Skrivnost jezera obsojencev«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 30. maja belgijski film »Spet sva tu«.
MALI OGLASI
NOVO ZIDANO HIŠO, takoj vseljivo, v neposredni bližini Ptuja z lepim vrtom in njivo — prodam. — Janko Rajh, Brstje 36, p. Ptuj.
POSESTVO, v velikosti okrog 4 ha v Slovenskih goricah, prodam. — Janez Druzovič, Čukova, p. Cerkvenjak v Slov. goricah.
SUH TESAN LES za ostrešje, 12 X 8 m, ugodno prodam. — Naslov v upravi lista.
5 ORALOV ZEMLJE, njive, v Krajni — prodam. — Informacije: Odvetniška pisarna dr. Šijanca, M. Sobota.
TRAČNO ŽAGO, štirikrat kombinirano — prodam. — Naslov v upravi lista.
GOZD, 40 oralov, v Vanča vesi, prodam. — Vprašati:	Karolina Gergek, gostilna.
Rankovci.
MANJŠE VINOGRADNIŠKO POSESTVO z novozgrajeno hišico, blizu Kapele — ugodno prodam. — Naslov v upravi lista.
PRODAM STABILNI MOTOR, 8 KS, na petrolej, dobro ohranjen. Cena po dogovoru — Naslov: Bokan Karel, Prosečka vas št. 4.
ŠIVALNI STROJ »Singer« skoraj nov -prodam. Vprašati, Titova ul. 12.
Kmetijska zadruga Črensovci sprejme v službo POMOŽNEGA KNJIGOVODJO
Plača po kolektivni pogodbi. Ponudbe dostaviti do 1. VI. 1956 na naslov:
Kmetijska zadruga Črensovci
Pozor!
Novoustanovljeni fotoatelje
HOCHSTÄDTER F.
M. Sobota — Trg zmage 5

izvršuje vsa fotografska dela na terenu. Slike za legitimacije v 24 urah!
Klub za konjski šport v Ljutomeru vabi vse ljubitelje konjskih
dirk na
SPOMLADANSKE KONJSKE DIRKE
ki bodo v nedeljo, 27. maja na novem hipodromu v Ljutomeru.
Izletniki, izrabite ugodno priliko! Oglejte si metropolo zelene Prlekije in tradicionalno prleško prireditev — konjske dirke!
OGLEJTE SI RAZSTAVO
»STANOVANJE ZA NAŠE RAZMERE«
ki bo od 26. V. do 3. VI. 1956 v Ljubljani.
URBANIZEM - ARHITEKTURA - TEHNIKA - EKONOMIKA - IN KULTURA STANOVANJ!
Stanovanjska oprema, električni stroji za gospodinjstvo — gradbeni material.
Na železnici 25 % popust!
RAZSTAVNI PROSTORI	KOMERCIALNI DEL:	
in poučno-propagandni del:	Gospodarsko razstavišče,
Palača »Gradis, Titova 19	Ljubljana, Titova 50
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina:	četrtletna 100, polletna
200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
POMURSKI VESTNIK, 24. maja 1956
7
Turizem
in še neizkoriščene
možnosti
v naši pokrajini
Počasi se uveljavlja turizem tudi pri nas v Pomurju. Čeprav še naši kraji ne nudijo obiskovalcem takih vsestranskih ugodnosti kot priznana letovišča, privablja naša pokrajina, pokrajina žitnih polj, gozdov in valovitih goričkih predelov, ki se tako močno skladajo z značajem našega človeka, iz leta v leto več domačih in tujih turistov.
Kljub temu. da Pomurje nima izrazitih naravnih pogojev za vsestranski razvoj turizma — tako nekako smo navadno prepričani — je treba upoštevati turizem kot važno gospodarsko panogo, ki skriva še precej neizkoriščenih možnosti tudi v naši pokrajini.
Ena izmed osnov dobro razvitega turizma je med drugim tudi promet. Današnje prometne razmere v Pomurju pa nas ne morejo zadovoljevati, saj n. pr. Ljutomer, in z njim del Pomurja, nima niti avtobusne zveze z Mariborom; prav tako neugodne so prometne zveze med Ljutomerom in Lendavo. Letos so uvedli že po vseh glavnih pa tudi nekaterih lokalnih progah motorne vlake. Motorni vlak, ki ga v Pomurju trenutno še nimamo, ne bi ugodil našim ljudem samo iz splošnih prometnih ozirov, temveč bi precej vplival tudi na razvoj turizma. 
Tudi notranji promet, gledan s stališča turizma, prav tako ni zadovoljiv. V Pomurju je nekaj lepih turističnih postojank, ki pa so na splošno zelo malo znane in to največ prav zaradi tega, ker turistov ne privabljajo sodobnim razmeram primerne pro-
metne zveze. Take izletne točke so n. pr. Lendavski grad, Jeruzalem, Bukovniško jezero, Kapela, Gomila, Koča na Tromejniku itd. Najboljša propaganda za obisk teh krajev bi bila ta, da bi iz središča našega turizma t. j. iz Radence organizirali v letni sezoni stalne kratke avtobusne izlete do posameznih turističnih postojank. Nekaj v tej smeri je že ukrenilo Turistično društvo Radenci, ki je markiralo vse poti na Kapelski vrh. Murščak in Janžev vrli. Ti kraji sami, razen Kapelskega vrha, ki nudi lep razgled po Panonski nižini tja do Blatnega jezera, ne pred-
stavljajo kaj posebnega, če jih ocenjujemo z običajnimi turističnimi merili. So pa v okolici Radenec (Murščak, Janžev vrh) vinogradi naših priznanih vinogradniških po-
sestev, kar je zanimivost posebne vrste tako za domačega kot za tujega obiskovalca radenskega zdravilišča. Obiskovalci Pomurja se s tem nehote seznanjajo tudi z gospodarsko rastjo naših krajev, zato je taka neprisiljena turistična propaganda primerna še za vse ostale izletniške točke. Na Kapelskem vrhu bodo prihodnje leto uredili tudi moderno točilnico.
Posebno vprašanje turizma so ceste. Letos še najbrž ne bo čutiti izboljševalnih ukrepov, ki izvirajo iz novega načina zbiranja sredstev za urejevanje cest. Krepkeje bo prišlo to do izraza šele v nasled-
njih letih. Je pa načrtna ureditev cest vsekakor ena izmed ugodnih perspektiv turizma, posebno še zato, ker vključuje vso to problematiko tudi regionalni načrt Pomurja.
če bi bila omogočena tudi zimska sezona o čemer smo, v zvezi z zemeljskim plinom, že večkrat pisali.
Okrajna gostinska zbornica v Murski Soboti, ki ima posebno propagandno komisijo, je že lani pripravljala turistično-propagandni prospekt, ki bi seznanjal obiskovalce Pomurja z vsemi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi naših krajev. Prospekta niso izdali in isto mu preti tudi letos. Kljub temu pa bi bil tak prospekt odlična vaba za izletnike, pa tudi naši izseljenci, ki skoraj vsako leto obiščejo domače kraje bi z veseljem segali po njem.
Bučkovci
Slatina Radenci — naše turistično središče.	Foto Bračko
Dve anekdoti
KJE JE POKOPAN
JAKA AVŠIČ
Skupina ljudskih poslancev iz Slovenije je pred kratkim potovala po Srbiji in Kosmetu. Med drugim so si ogledali na Kosovem polju tudi prizorišče tragičnega poraza srbske vojske iz leta 1389. Kraj, kjer je bil umorjen turški sultan Murat razkazuje izletnikom stari Čiča, ki ve povedati marsikatero pripovest in celo podrobnost o boju med Turki in Srbi. Razumljivo je, da si večkrat tudi sproti izmišlja kake podrobnosti, ki jih spretno opleta med svoja pripovedovanja, Ko stari tako vneto razklada poslancem o umoru sultana Murata in njegovem grobu, vpraša nekdo izmed prisotnih, hoteč se pošaliti: — Čujte, kje pa je pokopan general Jaka Avšič! — starega to vprašanje ni vrglo s tira, ampak je korajžno odgovoril: Ja, veste, do sem ni prišel. Najbrž je pokopan kje tam zgoraj — in je pokazal z roko na bližnja brda. Seveda je ta odgovor zbudil precejšen smeh, kajti med poslanci je bil tudi ljudski poslanec rezervni generalpolkovnik Jaka Avšič.
ŠIFTAR MED ŠIFTARJI
Zvezni ljudski poslanec Vanek Šiftar je imel na tem potovanju smolo s svojim imenom. Na potovanju po Kosmetu so poslanci obiskali tudi Šiptarje. In kadar se je poslanec Vanek Šiftar pozdravljal in seznanjal z domačini, kakor je to navada, je povedal tudi svoje ime. Domačini so se čudili, zakaj da jih tako neobičajno naziva, svojega imena pa ne pove.
Tudi od aktivnosti turističnih društev je odvisen razvoj turizma
Če govorimo o turističnih društvih moramo omeniti, da ni namen društev v samem neposrednem propagiranju turizma. Posamezna turistična društva težijo tudi za čim sodobnejšo komunalno ureditvijo kraja, v katerem delujejo. To pa je končno tudi način utrjevanja turizma. Ta-ko ima radensko turistično društvo v letošnjem načrtu ureditev zdraviliškega parka, predvsem pa planiranje prostora med zdraviliškim parkom in železniško postajo. Prav tako so pričeli urejevati park pred železniško postajo tudi v Gornji Radgoni; dokončali bodo letno kopališče na Muri. med drugim pa predvidevajo še mlečno restavracijo. Vsa ta, in še mnoga druga dela, so seveda odvisna od sredstev, ki jih bo imel občinski ljudski odbor v turistično-komunalne namene.
Turistična propaganda v obliki urejevanja komunalnih naprav, je v Gornji Radgoni še važnejša prav zaradi tega, ker spada Gornja Radgona v neposredno turistično območje Radenec. K razvoju turizma v tem predelu doprinaša precej tudi Putnik s svojo
gornjeradgonsko poslovalnico. Sedaj, ko je na vidiku reorganizacija Putnika, bo radgonsko poslovalnico prevzel občinski ljudski odbor kot zavod s samostojnim finansiranjem.
Čeprav so Radenci pravzaprav turistično središče Pomurja, predstavljajo resen problem pri nadaljnjem razvoju turizma pri nas. Od leta 1954 je zdraviliško podjetje združeno s slatinskim. To je bila spojitev dveh, po dejavnosti zelo različnih podjetij. Dočim je slatinsko podjetje visoko rentabilno, zdravilišče le stežka shaja. Težave so predvsem zaradi obsežnih gradbenih objektov, ki zahtevajo za vzdrževanje precejšnja sredstva, kljeb temu, da so družbene obveznosti za poslovne prostore v gostinstvu v primerjavi z ostalimi dejavnostmi sorazmerno nizke. Razen tega bremeni podjetje tudi del osebja, ki je polno zaposleno le v 6 mesečni letni sezoni. Čeprav se je število gostov od leta 1945 do leta 1950 popetdesetorilo, dosega zdravilišče še vedno kaj nizek letni promet. Stanje v zdravilišču bi se vsekakor izboljšalo.
Odlomek iz soboškega potopisa
Uradno je bila pomlad priznana že 20. marca točno ob 16. uri 21 minut (po srednjeevropskem času), toda toplo je postalo šele pred nekaj dnevi. Zunaj je povsod vse tako razgibano, živo, in prijetno je hoditi po soboških ulicah posebno sedaj, ko že vozi po cestah dolgo pričakovani škropilni avto. To moram zapisati, ker sem avto kar v dopoldanskih urah trikrat srečal na ulici. Če bi pisal moj potopis v »velikem« stilu, bi moral zapisati, da je Murska Sobota mesto izrednih kontrastov. Pa je, čeprav ne v takem smislu kot če pišemo to o kakem zapadnem velemestu, kjer imajo ti kontrasti močan prizvok socialnih razmer. Na tak kontrast naletiš n. pr. v Kolodvorski ulici, če gledaš poslopje Narodne bane in zraven stoječo — lahko bi rekel miniaturo stanovanjske zgradbe. Ne bi morda niti opazil tega kontrasta, če si ne bi s postaje grede ogle-
dal temeljev novega stanovanjskega bloka, ki ga gradijo v Kolodvorski ulici. (Podobnega pripravljajo v Kardoševi ulici le s to razliko, da bo eden nekoliko večji, ni pa mi znano kateri). Na postaji sem si ogledal skupno z mnogimi sobočani velik žerjav (buldožer), ki so ga z vlakom pripeljali v Mursko Soboto. Kasneje sem ga videl tam ob razbremenilniku in menim, da ni treba podrobneje pojasnjevati čemu sploh služi.
Sploh moram reči, da postaja Murska Sobota snažno mesto. Z veliko naglico urejajo park in popravljajo grajsko stavbo. V Kovačevi ulici je že precej časa zaprt prostoren in lep lokal. Ker se mi je
zdelo to čudno — upošteval sem stanovanjsko stisko — Sem dobil odgovor, da bo Pomurski tisk v kratkem odprl v teh prostorih svojo papirnico. V soboškem parku pa je zadnje čase še bolj prijetno zaradi tega, ker je v bližini gostilna oziroma točilnica negotinskega vina.
Na Trgu zmage so kar tri stvari, ki vam jih moram omeniti. Razgalili so spomenik zmage, kar je bil skrajni čas! Razgalili so ga namreč tako, da so strgali z njega ploščice, ki so zadnje čase grozile, da se zrušijo na glavo tega ali onega sprehajalca ali človeka, ki je moral po opravkih mimo spomenika. Druga taka stvar je novi kiosk pred Agromerkurjem, ki je dolgo časa kazal Sobočanom in tujcem svoja suha rebresa. In tretja stvar? To je velik vprašaj ali trafika na Trgu zmage. Tisti, ki so v Murski Soboti že precej časa so mi pripovedovali, da so imeli še bore malo pri-
ložnosti, da bi kupili v tej trafiki tobak. Mogoče stoji na trgu samo zaradi lepšega.
Zapisal sem, da urejajo park. Pri tem pa sem pozabil omeniti tisto smrdečo gnojnico s tremi crknjenimi podganami in različno ropotijo v Ciril Metodovi ulici, se pravi tik ob parku.
Mlečna restavracija, ki je bila
dolgo časa predmet vsakodnevnih debat se lepo razvija. Pred kratkim so pričeli prodajati razen mleka tudi jogurt.
S tem bi končal ta del potopisa. Bencinske tanke v Kolodvorski ulici sem namenoma izpustil, ker upam, da jih do prihodnjič še ne bodo odpeljali na prikladnejše mesto.
Lepo Vas pozdravlja Potnik
Tako sta se srečala velikan in pritlikavec v M. Soboti. Postajno poslopje se kar sramežljivo stiska k tlom ob velikem potniku, ki so ga iztovorili na postaji.
(Foto Kološa)
RAZPOKE NA MESECU
Pred kratkim so strokovnjaki opazili dve veliki razpoki na mesecu, ki jih prej ni bilo. Razpoki se nahajata v žrelu Vendelinus. Neko tako razpoko so strokovnjaki odkrili že v prejšnjem stoletju, potem pa je brez sledu izginila. Vse to je dokaz, da se na mesecu nekaj dogaja. Seveda je še uganka, kaj in kako. Učenjaki pa upajo, da bodo z znanstvenim raziskovanjem v observatorijih prej omenjenega žrela Vendelinus počasi odkrili skrivnosti me-
seca. Tako odkritje bi bilo seveda zelo zanimivo, saj hi potem zvedeli, kakšne sile delujejo na površini tega večnega Zemljinega spremljevalca.
70 CM DOLGE CIGARE
Najdaljše sigare na svetu kadijo Indijanci. Njihove cigare so dolge 70 cm, težke pa tako, da jih morajo držati z obema rokama.
ZLOŽLJIVE GRABLJE
Neka britanska tovarna kmetijskih strojev je izdelala nove zložljive grablje, ki so montirane na traktorsko ogrodje. Grablje imajo polkrožne ploščice, prikovane na gibljivo ogrodje. V celoti so široke 4,8 m, zloži jih pa lahko en sam človek. Na razstavi so nove grablje vzbudile precejšnjo pozornost obiskovalcev.
NAPIHNJENE KOPALKE
Američan Mughes Jone je izumil kopalke, ki jih je mogoče napihniti. Segajo do pasu, kjer imajo stabilizacijski obroč. V teh kopalkah lahko človek hodi tudi po najgloblji vodi, ne da bi se zmočil ali da bi utonil.
„Pomurski vestnik“
v vsako hišo
S poti po Afriki
FRANC ŠRIMPF
1
Srečanje z vojaki »Legion étrangere«1
Gostilnica, ki je nosila naziv »Café du douane«2, je bila polna vojakov, ki sem jih takoj spoznal po belih, visokih kapah, z velikim črnim ščitnikom, po znanih rjavih uniformah in po blesku v očeh. Četudi ne bi prebral prej všitega napisa »Extréme Orient3, na zgornjem delu desnega rokava, bi takoj vedel, da so to vojaki proslule francoske Tujske legije.
S prijateljem sva sedla v kot sobe in naročila pivo. Sam pri sebi sem sklenil, da bom na vsak način skušal govoriti z njimi, ali vsaj z enim izmed njih.
Naj me stane, kar hoče!
Na visokih barskih stolih so sedeli trije. Bili so pošteno okajeni. Pili so pivo, le eden je imel pred seboj kozarček z neko črno pijačo v njem. Najbrž je bil aperitiv.4
Vlekel sem na uho, da bi slišal, v kakšnem jeziku se pogovarjajo. Toda bil sem še predaleč od njih.
»Jaz grem k njim,« sem rekel Miralemu. »Rad bi se pogovoril z njimi. To je edinstvena priložnost, da zvem od njih samih, kako žive.«
»Ti kar pojdi,« je odvrnil Miralem nezainteresirano. »Jaz pa grem na ladjo. Ne bi rad zamudil kosila.«
In je šel in jaz sem tudi šel.
Vsedel sem se še jaz na visoki stolček blizu njih. Kljub temu, da nisem ravno najmanjše postave, so mi noge neprijetno bingljale in mi niso segle do tal. Zaradi tega se nisem najbolje počutil. Naročil sem steklenico piva.
Premišljal sem, kako bi se jim pridružil. Govorili so nemški, vsak z drugačnim naglasom. Zdelo se mi je, da je moral biti vsaj eden med njimi Avstrijec. Pojoči dunajski dialekt mi je takoj udaril na uho.
Tedaj sem se domislil. Potegnil sem cigarete iz žepa, vtaknil eno v usta, potem pa začel brskati in se delati, kakor da iščem vžigalice. Ker temu mojemu iskanju ni nobeden posvečal posebne pozornosti, sem se odločil. Vljudno sem se obrnil do prvega in ga v nemščini poprosil za ogenj.
1	Tujska legija.
2 »Kavarna pri carinarnici«.
3	»Daljni Vzhod«.
4	Neka vrsta žgane pijače.
Moj nagovor v njegovem jeziku tu v Afriki ga je očividno iznenadil. Z okrvavljenimi, pijanimi očmi se je obrnil k meni in me vprašal, ne da bi mi ponudil vžigalice:
»Woher kommst du denn in Nemours?«1
Pri tem se je nevarno zamajal na visokem stolčku, da sem mislil, zdaj zdaj bo zgrmel s stolom vred na tla. Pa ni.
Povedal sem mu odkod prihajam. Nekaj je zamomljal, da pozna ta kraj in da je že njegov oče bil tam. Potem je rekel.
»Kaj boš pil?«
Ni me preveč začudilo in tudi jezil se nisem, da me je tikal, čeprav se seveda še nikoli nisva videla, Bil je pač vojak in navsezadnje je bil tudi za najmanj dvajset let starejši od mene. Veselilo me je le, da sem ga hitro stalil.
Zaželel sem si piva, potem pa previdno, da se mu ne bi zdelo vsiljivo, začel s tipanjem:
»Kako pa kaj vi tu?«
Zamahnil je z roko in pri tem podrl kozarec pred seboj. Na srečo je bil že prazen. Takoj je naročil drugega, spremljaje svoje naročilo s krepkimi kletvicami v materinem jeziku. Z natakarjem je govoril v odlični francoščini.
Tudi odgovor, ki mi ga je končno dal na moje vprašanje, je neponovljiv.
»Odkod pa ste, če dovolite vprašanje?«
Zakrohotal se je, da so mu solze prišle na oči.
»Če dovolite,« se mi je začel rogati. »Se ti takoj vidi, da še nisi povohal našega življenja, ko si tako neznansko vljuden. Pri nas se nič ne vpraša, če se kaj dovoli ali ne, ampak se vzame, četudi ni dovoljeno vzeti. Iz Wiener Neustadta,«2 je končno le odgovoril. In ti?«
1 »Odkod pa ti tukaj v Nemoursu?« 2 »Iz Dunajskega Novega mesta.«
Povedal sem mu še enkrat. Najbrž je že pozabil, da sem mu že pravil o svojem bivališču, in to komaj pred nekaj minutami.
»Ah, saj res,« se je nazadnje spomnil. »Na zdravje! Pa pošteno ga cukni! Ne morem govoriti s teboj, dokler boš tako idiotsko trezen!«
Trčila sva in jaz sem res krepko potegnil. ,Saj je samo pivo, sem si mislil. Takoj mi je spet natočil.
»Kaj pa delaš tu?« Zdaj je bil on tisti, ki je vpraševal.
»Potujem.«
»Zakaj potuješ?«
»Študiram kraje in ljudi.«
»Pa da ne misliš še mene študirati, kaj?«
Zarežal se je tako hrupno, da so legionarji pri ostalih mizah-postali pozorni, čeprav tudi oni niso sedeli povsem tiho.
»Ne, vas ne bom,« sem se gladko zlagal. »Zanimajo me samo tukajšnji kraji in tukajšnji ljudje.«
Besedici »tukajšnji« sem nalašč močneje poudaril. Bal sem se, da bi bilo zanimivega razgovora v hipu konec, če bi mu povedal resnico.
»No, to je dobro,« se je pomiril. »Če bi rekel, da boš tudi mene študiral, bi te brcnil v rit in te v trenutku vrgel skozi
vrata.«
»To mi niti na misel ne prihaja,« sem pohitel. »Pisati pa sploh ne znam.« Prepričan sem bil, da bi svojo grožnjo tudi uresničil, če bi me zulotil na laži.
»Ali ste že dolgo z doma?« sem skušal preusmeriti nevarni razgovor na drugi tir.
»Ah, Mensch,1 takrat si ti še v plenice kakal,« je rekel in se nekam zamislil. »Šestindvajsetega leta je bilo, ko sem šel na pot.«
»Zakaj pa ste šli?«
»Eh, kaj ti razumeš.« Zvrnil je spet čašico in samo z očmi pomignil natakarju, ki je takoj postavil polno pred njega.
»Očeta nisem poznal, mati je bila perica. Živela sva pasje.. Slišal sem, da tu dobro plačajo in sem šel.«
1 »človek«
POMURSKI VESTNIK. 24. maja 1956
8