St. 29. V Gorici, 20. julija 1883. „Soca" izhaja vsak petek in Telj* po poSti k -ejemana afi v florin n» dom poiiljana: Vse lets.....f. 1.40 Pol leta.......\'.20 Cetvrt leta ......l-H» Pri oznanilib in tako tudi jn-i ,./>(•• lunicah" se placujo za uava trtstop- no ivwtot 8 kr. to se tiska I krat 7 2 6 " " " ", 3 " Za veLe ct k« j»<> prostoru. Teeaj XIII. Po?nmezne itevilkeBe dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah y goiposfci ullci liTiyu ..irch kriin", na stares trgu in v tiUn^ki ulici ter v Train, Va Ca-senna, 3. r>o|.i-i naj so blagovoljno pobUjajc uiTihiistvu ,,Sode" v'Gorici y "Via Ascoli 8, I., iittiocniua paopravniStvu „So8a" Via della Croce gt. 4. II. Kokopisi se no vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcem in tlnighii Mepreuiognini ae uaroCniaa miiia, akoue oglMd pri oprovnibtvii. Cesarjevo potovanje po slovenskih deZelah. | V Ljubljani 13. jul. | 0 mraku drlo je tjudstvo na veltki cesar Jole-fov trg, kjer se je vrejevala velikanska bakljada. Raz-vrstilo se je kacih 1800 baklja^ev z YoSceninii ba« kljami, njim na eelo je stopila vujaSka godba doraa-Cega polka in za njo zbor slovenskih peveev, njili 200 na Stevilu, Kakor ogromna ognjena kaca vila Be je bakljada skozi mesto, & inej posamtcmrai oddelki so bile uvrLLene Se druge gbdbe, Na Narodnem trgu pred vrtom ceF?*rjeve residence razsHvili mo Be ba-kljaSi v tri kolone z godbo in 8 pevci v sredi, Ko odsvira godba, stopi cesarski pridvornik k slovenskim pevcem in jib povabi, da bi na cesarjevo zeljo pri-stopili blize k vrtu. Ko fie je z veliko tezavo nagne-iuuo ljudstvo toliko razrinilo, da sejenaredil prostor pevcem, zapoj6 ti mladega skladatelja Fr. Vilbarja nalasc za ta dau po besedah vasega -— pa tudi na-Sega — 8. GregorSiCa zlozeno kantato, a pelt so tako uavduSeno in dovrseno, kakor le nasi stari izurjeivi pevci morejo peti. Ko odpojd, stopi cesar tned-njt', poda roko navzocetnu skladatelju in mu ce-stita na lepi skladbi, i/razi svojo zadovoljnost pevo-vodji Vaienti in pohvali pevca Medena (tenorja), da itna poscboo lep in 'raocen glaa. Nemike pevce, ki bo potein pelt jedno nemSko pesen, pozdravii je cesar z vrtuih vrat po vojaSki in odlel v svoje dvore. 12. Jul. Ob 8. uri zjutra peljal se je cesar v prekrasoo opravljeno stolno cerkev. Na vsem potu ga je na tisofie zbrano ljudstto vikarno pozdravljalo, a razna druitva so delata Spalir. Na velikih vratih vzprejtnt* cesarja in njega sijajno spremstvo kaez in §kof z vsem stolnitn kapitulom ter ga odvede k veli-kemu altatju pod dragocen baldahiu, kjer je bil zanj aedei pripravljen. Od vrat do sedeia hodil je cesar pod nebom, katero so nosili fitirjc Ijubljanski pekov-ski uiojstri, ki imajo pri nas uze od starine to pra-vico. MaSo, kstero je bral §kof z mnogobrojuo asi-etenco povzdigovalo je izborno petje in godba v ceci-lijanskem duhu. Po koacant sluZbi bofjt ogledal si je doleojske mestne garde, ki so se svojo godbo in pod dragoceno, od cesarja jim darovano zastavo stale v paradi pred cerkvijo. Cesarja, vrmviega se potem v svoje dvore spreraljab je zopct zane§e«o iivio kli-canje, pa tudi grofa Taaffe-j? je ljudstvo demonstra-tivno pozdravljalo. LISTEK. B R K I N I. CFiie Ivan Bjrs^ak.) Ban pred poroko pride 2enin po balo, katero naloife vaSki mladenifii. Posebno spretno obvezujejo vozove. Pred vsem skrbe\ da konca vrvi dobro skri-jejo. Mladeniii aosednih vas^ morajo iesto vrv pre-rezati nedobivSi koncev. Vrbu bale prive2e nevesta oplcteno kokoS, v znamenje, da ona poSlje u^e naprej plod v zeniuovo hi§o. Ko mladeniei balo ualo26, dobe jedi in pijace. Zenin pa jim podari par belifiev. Nevesta upreie opletene voli ter je pozene, ali pa se vsede na zadnji kouec voza. Tudi velika inati nc sme ostati brez dostojnega daru. Naslednji dan priCne pravo ienitovanje. ObiCajno v nedeljo po poludne pride ienin se svojimi svati na neves tin dora. Pred vasjd obesijo va§ki mladeniei na visok kol verhu kacega drevesa start s prstjd ali s pepelom napoiojen lonec. Tega mom zenin ali pa vojCin (voditelj neveste) prestreliti, sicer je svatom velika sramota in zasmeh. Do nevestine hiie pri§ed§i dobe duri zaprte, Saljiv godec, brez katerega ni no-benega zenitovanja, ima dovolj posla, predno se od-pr«5. Ko mu je proSnja uslisana, dobi mesto zahteva-ne nesvete kacega netelina, psa, kako staro baboitd. Kopcem pride oevesta, poda lemou roko in potem V rezidenci je cesar vzprijemal razne zbore in poslauritva, ki so priSli zaveravat se in poklaujat svo-jcniu premilostivnerau vladarju. Pivi na vrsti je bil kranjski dezt'lui zbor. Grof Thurn, de^elm glavar, prebral je najpred slovenski in potein nemSkt tidreBO, katero je dez\ zbor dan prej vzpiijelv tretjem bratiji, Ob jedneui tnu je tudi poklonil prekrasno, ba§ za lest* stoletnico pinano Dim^evo delo: Dejanja Habsbur^a-hov v Kranjskej 1282—1882 v nemSkem in sloven-skem izvodu in pa Mspoinenteo" namenjeno vsem ljud-skim solam kranJBktin, Za de^. zborom poklouila se je hrvatska depu-tacija, in precej za njo poslanstvo goriSko. Prvo je vodil ban grof Pejafievi^, drugo del glavar vttez Pa» jer. Potem so bili na vrsti dvorni dostojaitstvcniki, m njiini duhov§cina, kraiijsko plemstvo, (Sastniki, zastop Ijubljanskega mesta, potem rnxui uradi, kup^ijska zbor-ntca itd. itd. Prostor no dopusca, da bi priobciii vse nagovore in odgovore, le toliko bodi reCcno, dajece* sar odgovarjal preblagostno in preprijazno, De^einemu zboru, mcstuemii zastopu in kupdijski zbornici odgovarjal je mwMl in slovenski. V poveHeauje Hlavnostnih dnij napraviia je de-Ma dve razstavi, natnre6 kulturuo zgodoviusko zdru* Leno z izdelki domace obituije in pa razsHvo goveje divine in poljedelskih strojev. Prva je zmuscena v lepi palafii velike roalke, druga pa v poaebnem, na-la§6 za njo postavljenem poslopji v Latermauovum dre-votedu. V prvo je cesar pdUl ob 8. uri p. p. Zani-male so ga tu posebno prazgodovinske izkopauine z Ijubljanskega barja in pa stariue z Vac, s Tabora iu iz St. Marjete. Z razstave prestopil je v realko, kjer ga je pricakoval ufiiteljski zbor z ucenci, ki so zapeli cesarsko himno. Pregledal je nekatere razrede in dal izprasevati nekaterc uCeuce, ki so prav dobro in srfino odgovarjali, kar je cesarju vidno ugajalo. V VII. raz-redu dal si je predstaviti dva najboljsa ufienca, nam-rec Slovenca Fabijanija iz Kobdilja ua Krasu in Kor-dina iz Ljubljane. Pra^al ju je, od kod sta, katere uarodnosti in kaj mislita Studirati. Ogledal si je se bogate zbirke in telovadnico, ki jv oih okraSena s portreti vseh habsbur&kih vladaijev na Kranjskem, katere so risali ufrmci sami. OdhajajoCemu cesarju so uCenci v prostorni ve^i zapeli slovensko Fdrsterjevo slavnostno pesem. Cesar je postal, da se je izpcla vsa pesem, potem je od§el izrazivsi svojo popolao zadovoljnost. Odtod se je peljal v poljedelsko razstavo, kjer po vrsti drugtm svatom. Svatje dob6 bele robce in umetnecvetlicc. Sedaj pricne pies. Vse, kar je zlvcga, ple§e. Se le okolo 10. ure zvecer prlcue gostovauje, katero vodita stareSini. Zenin in nevesta imata pri obe-du prvo mesto. Prva jed jim je v poskuSujo, kisla surova repa, in potem slede" diuge. Umevno je, da je mej obedora v obilji smeha z raznimi burkami. Posebno kak godec ima tu glavno ulogo. Gostovanje traje vso uoL. Naslednji dan peljejo nevesto k poroki. Pred odhodom je ne'znosen jok in stok neveste v matori-nem naroCji. VaSki raladeniCi pa jej poj6 pesen v slo-vo. Nevesta poslovivsl se, yroci jim velik, cesto tudi 20 funtov te2ek kolac, ki nosi toliko, s testa umesenih pe6enih ticev, kolikor je mladeniCev v doticnem selu. V cerkev priSedsl mora nevesta paziti, da jej 2enin na krilo poklekne, kajti s tern si za vse zivlje-nje zagotovt mo2evo ljubezen, sicer je v vedni nevar-nosti izgubiti mozevo zvestobo, in jo zameniti s pali-co. Po poroki se pred nfarov2emK parkrat zasu6ejo in potem odrinejo na 2euinov dom. Tu dobe zopet zaprte hi§ne duri in Saljivec ima dovolj posla, predno je odprd. Veliki oce in velika mati stopita na hisni prag in vojftn pripelje nevesto, koja nosi velik ko-la5 obvezan z taodrim robcem. „Kaj 2eli§ od na§e hi§e Ptt vpraSa v. mati nevesto: „Sveti Bzegentt in mir bo2ji,tt odgovori ta. hTega tudi 2elimo,K beseduje prva. Sedaj dobi v. o6e kolac\ a v. mati nevesti iz majolike napije. V tern ko v. mati pije, vr2e jej nevesta v majoliko srebren denar. Ko tu4i O^Yestft pije, Yf& jej prva okolo vratu | si je najpred ogledal krasno 2ivlno in potem tudi dru- ge oddelke. V pokusalnici je vzprijel Mo Kozlerje- • vega piva in se delj fam mudil pri razstavi siapske I viuogiadarske sole ter tudi pokusil Crnega burgundca . in belega rulandca, ki mu je posebno ugajal, tak6 da ' si ga je dal pred odhodom Le jedenkrat natofiit!. Tudi navznena niintKtia in drugi dostojanatveniki so priteg- nili, da je slapski rulandec dobra kapljica. Na potu proti domu razgledal je Be na tanko deMuo bdlnico. K cesarskemu kosilu je ta dan bila povabljcua tudi goriska deputacija. ZveSer ob 8. uri je bila napovedana slavuostntv predstava v obnovljeuem ter vkusno ukr&Sonom in ni-jajno razsvetljeuein gledali^i, ki so je bilo uze prod Casoin napolnilo t izbrauo gospodo. Cesar jo bil vz-prijet z navdulenimi i^ivio klici, ki m m zopet in zopet ponavljali. Godba, petje slovenskih in potem tudi itemskih pevcev, deklmnuoija in ?dvo alike h kranjake zgodovino — vso je bilo unietno dovdono. GoapodiS-na kehmanova govorila je S. Grogorfiliiav -po-zdrav" a krepkim, a ob jednem ljubkim glasom in s takim obautkom, da je vso obajala. Izborno je zopet slovenski povski zbor pel S GrogorCicovo kantato, katero je vglasbil in tudi vodil prof. Grbec z Ivovskega konsoi vutoriju. Co.sar jo ostal pri predstavi do konca. Stopivwini iz gledali^a zastala jo noga na pragu. Zdelo se nam je, kakor da bi se bila oatvarila kaka bujka iz tisog in jedne no5i. Ljubljana je svojemu vladaiju ua Cast napraviia razsveto, kakerduo lie satno ka Ljubljana ni §e vldela, teravec* je sploh malokje videti. Tako vsaj govore vsi, ki so bili po svetu in so imeli priliko tu in tarn videti kaj lepega. Tu je bil le jedon glas: Ljubljana se je proslavila in Gsra- > motila mnoga druga, tudivecja mesta. Niti poskusati ucCem, da bi Vain opisaval razsveto posamicnth po- ; slopij. Zastonj bi se trudil. NajvernejSi popis vam . nc more podati prave slike. To je bilo treba gledati j na svoje o6f. Cesar se je vozil po mestu in zgol za- ; dovoljnost mu je bila brati na obrazu. Ko se je po- ! vrnil v svoje dvore, dal je poklicati zupana in mu je I izrazil svojo popolno zadovoljnost. Razsvetljeno pa j ni bilo samo mesto do zadoje hiSice, temvefi tudi od- ! daljene vasi in trgi, po hribih in gorah pa so goreli ! velikanski kresovi. Lehko reCcrao, to not je b;'a vsa { Kranjska rezsvetljena. ; Ljubljauski casopisi izhajajo vsi v pra2nji obleki. umazano brisalko, ter jo v hiSo potegne. Mnogokrat pa jo pred v hi§o spravi, in Se le potem jej napije. Naposled dobi nevesta v narocje malega otroka, v znamenje, da prifiakujejo tudi od nje zaroda. Sedaj odlozi nevesta venec in ienitovansko obleko, ter dobi metlo in §kaf, s tern se jej priporofia clstost, delav-nost in pridnost v novemu domu. Tu se pricne novo gostovanje. 2enin in nevesti stre^eta svatom. Burke se ponavljajo kakor prej§nji dan. Konci obedase po-tegujejo za pogaio, koja je nalaSC v to peceoa. Sle-herni svat dene pod robec skrivaj na mizo denar. ! Kedar to vsi store, pregledata stare§ini posami5ne darove, ter vroCita pogaco onemu, ki je naj bolj glo-boko segel v moSnjo, Ta pa ponosno in z najvecjim veseljcra odide. Tudi ostali svatje se poslove in razidejo. S tem je 2enitovanje koncano. Oglejmo si nekoliko Kurenta. Kakor poysod tako ga tudi pri nas ne prezirajo. Nekaj dni pred tem „norim" praznikom berd na§i mladenifi,Cesole- tos kak kolac dobili, pevajoS v zenski obleki naiem- ljehi klobase, §peh, jajca i. d. Stem se potem, goste* in kolaC jim slu2i v prigrizljej. Na pust treba je vsa- ki dru^inivsaj 9 krat ijestt. Zenein dekleta obiskujejo se isti .dan izvanredno, ter.v vsaki bi§i ^oste^ Tudi maskerada pri nas ne izostane, a ta posel imajo z , vecine otroci. Hi§ni gospodarji pa se zberd pri 2upa- . nu, kupijo par 6ebrov viua, ter se skupno vesele. . j Cvetno nedeljo nosijo otroci bremena lovorja • (lorberja) z oljko k,blago§lovu. Topoleti predhiSami aa|igajo ia a %m Qim^ M$ YJ^OWfc Vwm ^Slovenski Narad* v dan 11. jul. je prinesel lepo S. Gregorgtcevo pesen, a v dan 12. pa J. Stri-tarjevo, M je ta dan vse navdusevala in povzdig-nila. ,SloveuecK je ponatisoil Koseskega „Siove-nija <„esarjn Ferdinandu* z 1844. leta. Tudi „Noyicefc in ,Danicaft so izSle v elegantni svatovski ofeleki. ^ Ljudstvaje sila privrelo od vseh 3tranij, tudi s Primorskega, Stajarskega in Hrvatskega, cold Bosn* je poslala nekaj zastopnikov. Vsi trgi, vse dice so polne Jjudstva, izlasti onde, kjer pricakuje cesarja. I Burni zivio razlcgajo se ves dan po mestu. Staoom-! Dja ni nikjer ve6 dobiti, uze vfieraj se je za sobo pla-ievalo po 15 gld. Hrvatska deputacija placa w I. nadstropje pri „SlonuB nu Stiri dni 1000 gld, Kw-sveta se je na mno/ih krajih vzddevate do belega dne. Ijudstvo se je se le proti jutru umirilo. Mnogi so proti jutru iskali pocitka po trgih na tMh, po stop-nicah in po klopeh. Pa navzlic temu silneniu naval« ni bilo nikjer niti oajnianjSega nereda. — 15. jul. V petek 13. jul. zgodaj peljal se J3 cesar na Fuzlne, kjer se je uzo o zoru na velikcm vojaskoin vezbaUSfti nastavila vsa tukajSnja garnizija. V prvi vasi zunaj mesta v Vodmotu pri iepem slavoloku ca-kalo ga je vodmotsko staresinslvo se zupanom na fielu, potem vodmotska dekleta vsa jednako napravljena in z bclimi pecami na glavi in na tisoee kmetskega Jjudstva. Cesar se ustavi in se zahvali 2upauu, ki ga je slovenski nagcvoril, La Ijabeznjiv vzprijeni in zu-panovi hccrki za Kiasen Sopek. Ko si je ogledal vo-jastvo, ki je na najvecjo njegovo zadovoljuost zvrse-valo nviw vaje, odpeljal se je dalje na Studenee v delelno blaznfco. Dasi je bil najvisji pohod tukaj le malo ur poprej napovedan, na§el je cesar vender ves zavod ? najIepSem redu in veckrat se je tzrazil o na-ravni lepoti in prikladnosti kraja v ta namen. PrisedSi domov vzprijemal je razne prosilce, ki so prihajali v deputacijah in pasamic'ai. Mej drugimi Sredstavila se je deputacija dolenjskih raest proseca fajvrije blagohotnosti zastian dolenjske zeleznice. Vzpiijeta je bila tudi deputacija Slovenske Ma-tie et ki mu je v umeteljno izdelani skiinjici poklo-nila prekrasni „Spoiueuik\ ki ga je izdala v spomin ieststoletnice. Cesar je rekel: „Vescli me, da uiorem vzpiijeti ta novi izraz patrioticuega misljenja mojih ivestih Sloveneev.8 Po poludne je razglcdoval novo, nekaj dnij poprej blagoslovljeno cerkev in mnoge dobrodelne in ufievne zavode. Prisel je tudi v gimnazijo, kjer so ga uccnci in ucitelji sosebuo lepo vzprijeli. Itavuatelj in h krati tudi soiski nadzornik g. Smolej zahvali se ma, da je blagovolii nstanoviti sloven-ske paralelkena ni^ji gimnaziji, ker jestemodprl pot doom ike tudiuSen-cem slovenske narodnosti. Cesar je pozve-doval, ce je stovensSina tudi Nemcem obligaten predmet. Doticui profesor odgovori, da nf, a da se je vender uSe malo ne vsi in solski nadzornik teuiu §e pristavi, da v leto§DJera La razredu uLe se je razen trch vsi. Na to pravi eesar: To je prav dobro. Ta odgo-tot ma je bil tem bolj po volji, ker je na realki opa-zil, dase Nemci slovengdini nekako odtegujejo. Cesar je§el tudiporazredihinje ukazal izpra§evati iz raznih predmetov. Pri tern jeveckrat pobvalil Slovence, da govore blagoslovljene oljke nazoanja nam dolgo zivenje, Le nad ognjem ple§e. ue pa ono takoj zagori, nazoanja nam biiznjo smrt O velikcno^nem blagoslovu nemamo posebnosti, le to bodi omenjeoo, da ista deklica, ki od. blagoslo-to pirhov i. d. prva v vas pride, omo2ila se bode go-tovo istega leta prva. Zato druga pred drugo z jerbast na glavi iz cerkve hit^, da ne bi katere za-dela britka osoda — vednega devi§tvat Blagoslovljene piruhe pokusijo ^enske prve, da bodejo njihove ovce, bodoiega leta imele mnogo samic. Jajcje lupine po-trosijo okolo hi§e, da nebi bodogega leta kafie v hi§o zahajale, ali pa je potrosijo na njivo, da s e bode ko-renje bolj debelilo. Na BviIijo* sv. Ivana, ko se oglasd iz zvonika crkveni zvonovt, oaznanjajoc praznifc sv. Ivana, mora vsaka hisna gospodinja ali gospodar na Stiri vogle sleherne njive zabosti v zemljo zeleoo jelkovo vejico, da ne bi „strigeB (carodejnice) klasja obirale. Tudi etreha in hisna okna morajo biti z vend opletena. Celo kup gnoja na dvoriSci ne sme biti brez zelene veje. Kakor po vsem Slovenskem, tako tudi pri nas tisti vefer krese za2igajo. Okolo vaSkega kresa mlade-niel in dekleta pesni prepevajo, ter se skupno vese!6. PogumnejSi skafiejo 6rez kres. Cerkveni zvonovi pa se gkse vso noS v znamenje radostnega veselja ter pove!iLujejo slovesnost. Neko posebno skrivnostno mo5 pripisoje na§e ljustvo sv. Ivanu, kateri narareC varaje, da tistega vedera nobeua poslopje ne pogorf. Streha slamnata se ne nname — ee bi kres tudi podnjo zakurili ?! — Ko kres pogori, prines6 dekleta vode, ter sledojo iskrico pogasS, kajti z ostalih iskric »§trigeB med le* torn $oLo delajo, ter ibjooqesreCujejo ubozega kmeta. iionec pride, dobro nemSki. V III.& se je udelelil pouka v nem-§5ini. Ko je neki dfjak deklamovai prvo kitico Sehii-leijeve balade: Der Graf von Habsburg, omcnilje cesar; ,Ta dijak je Nemee, a rad bi slisaf, kako Slovene! govore neniSki." N» to ga§. nadzornik opozori, da ta dtjak in vsi v tem razrodo so Slovenci, ki od svojega doma uiso prine^li niti besedice ueaiake. Cesar pravi: Dijaki govore pra? dobro nem§fei. V I. b dal je izpraSevati prirodopis v slov. jeziki a ko je bil jeden vpra§anih dijakov ves hripav, opomnil mu je cesar dobrovoljno: Vi ste gotovo hnpaviofl same-ga zivio klicanja. Fotern je pohodil streliMc-, kjer je bilo vse to dni slavnostno streijaiye. Hitro po 4. nri pa se je pripeljal k ljudski vesnlici ua m^tue travniice tik prekrasntga Latterowaovega drevweda. Ydeleiitev prt tej veseM je Wl* ogr«>ra 11, kajti tudi ta daa je ie vtelo ijudstvo v mesto in v-Ak viak je pripeljal silne mnolice. Blizu 59-000 Ijady j« bilo ta i«bra«ih. Za cesarja je bil postavljen krasea pavilijoa, a po vaeni razbodnem prostorn m b:Sf r;izpo*tavljcne krcmet pi-varue, godbe, plesiSca, ketgljisca, obrtala i» druge zabave vsake vuste. Groiiioviti zivio Klici ozaatijali m pribod cesarjev. Pred cesarskint pavilijonom sejesdaj ra2vil ve-licansk sprevod. Na Wm je'jahalo 30 kmetskih mla-deniLev, vzraslib kakor smreke, vsi v itarodni bagati no§i, a pred ujimi zustavonus i. Jabali so ua velelepih bkrib konjsh brez sedla in btez ostrog. Z.i njitui *o Btopale dolenjske garde se svojo godbo, porem nSokoi*f uoraski turuerji, povci, razua dni^tva i. t. d. Zdajii uastopi dolga vrstu iii(>z, ki mt p^cbrto z.tiiim.iH ce-sarja in njegovo spromstYo. To so biii zupaitt in stit» re§ine s vse delete. Bib j« okolo 1000 m&z, vsi v visocih Skornih, it has tik hlaOab, z debid.iui srebruimt gumbi na zametastih brcziokavtiikih. Na kiobukih so imeli uarodue trakove, a crez prsi cruo rumcue p:e-voze. Krasuu so bile tudi skupine j-oijedelccv, ribiLev in lovcev. Poljedclct z raznim orodjetn stopali so za velikira 2itnim vozom. Skitpiuo ribicev predstavijali so Krakovci in Truovci (fjublj. preduteslji) v Mvoji siarinski noai, uamruc v kiatUih iilacah in do\/.ih suk-njali s §irokokrajnimi klobuki m z rude^o ua^ico. So-boj so nosili obiluo ribjega plena. Goreujci so btli lovci. Tudi oiu so nosili mnogo vsakovrstiie^a plena, ki se dobf v deftdi, mej ost.kliui tudi zive orle, a soboj so vodili veliko mtioziiio lov-skih psov vsake pasme. i'oscbau pozoraost, so obtmblt na se tudi rudokopi, Bi-Ii Kranjci in Krnnjice v svoji osobitnt no si, poti'in pevci in pevkiuje giSeuske cttul-nice in dekleta Ijubljari&u okolice. Lfpi obrazi v le-pt noSi, v crnib krtlih in belih peCab. NajlepSi pa je bil kouec. Blizal sc je itvo pisan sprevod kranjskili svatov. Na velikem, po stari S«_«gi izdelanem vozu je vozil kra^en voznik neveatitio balo s kolovratom in se zibelko na vihu. V voz so bili vpre2eni §tirje 2rebci, za katerimi so sc obracale oci vseh konjarjev in vseh tistih, ki znajo ceoiti lepega konja. Za vozom so stopali svatje z vaSko god bo na Celu. Najpred vojvoda, za ujim staresina s teto, potem zenin in nevesta, drag in druzica irk dolga vrsta svatov, vsi v bogati, staro kranjski nosr. Obraz lep§i od obraza, obleka drazja od obleke, da je cloveku po-biralo vid. Oko ni vedelo, na kom bi pocivalo, koga naj bi gledalo. Cosarja je viduo obradoval velekrasui Slavnostne pesni Simona GregorclCa za leto§njega prihoda Nj. Vel. presvetl. cesarja. Fratica Jo^efa I. na Kraojsko. Prvo prinesel je „Slov. Narod" v svoji slavnostni Ste-vilki 11. julija; tretjo deklamovala je g.^na H. pi. Lehman uova pri slavnostni predatavt v kraojskeiu de-2elnem g!:di§ci 12. julija; drugo deklamovai je g. Ign. Gruatar pri ljudski veselici 15. julija v Logatci. Zapustil zlati si presto! In svetlo stolno mesto, Na Savski svet si stopii dol Med Ijudstvo svoje zvesto. Pozdtavljen sredi nasih trat, Oj svetli car, oj mili car, Pozdravljen nam stotisockrat Na§ ofie in vladar t Pozdravlja stari Te Triglav, Pozdravlja bistra Sava; On ded pravicen, 6vrst in zdrav, In ona ziva, zdrava. Pozdravlja Te, proslavlja Te Triglava siva glava, In hci mu, bistra Sava. Pozdravljen sredi na§ib trat, Pozdravljen car stotisockrat. Ta krasni svet, ta vrli rod Pad zlate vreden je osode, Od Tebe, carski na§ gespod, Na§ rod naj zlate doi dobodel Zaupno kot na dede ded, Na Te mi vpiramo pogled, OsreCi, mili car, osrecl,j NaS narod Te srfrio Ijubt-ei. sprevod in veekrat je pouavljal, da je Skoda, da so se te lepe nose opustile. Nevesta se mu pokloni ter mu izrofii osobitno kitico nezuih planinskih cvetic, ki so bilo pred dvema dnevoma utrgane ob Tiiglavu. Ko je sprevod minul, stopii je cesar iz pavilijo-na ter 3el mej narod. Rcdatelji so van hteli delat i prostor in uapraviti Spalir, a cesar je dal znamenje, da tega ni treba. Gibal se je mej razdraganim ljud-stvom slobodno in neprisiljeno, kakor ofic v svoji dru-ziai. Takrat se je ljudska veseiica §e le prav vnela in obcaa radost je prikipela do vrhunca in je vztra-jala tudi §e potem, ko je cesar od§el, vztrajala je pozao v uofi, da, do beluga, belega du6. V miaku zazigali so se umetalui ognji in ua konci velikauskt ogujemet, ki je kazal imeni Nj. V. cesarja in cesari-ce, potem dizavui in kranjskt gib. Due 14. jul. zjutra jo cesar ogledaval razue vo-jarne in ihuge voja^ke zavode, a ob 10, uri se je po-lo*»l v njcgovi uavzocnosti tcmeljni kamen novemu de2eluemu muzeju wUod)lftnumtt. Na^ inuz'j jo bil iwmrec do zdaj upravljeii v tvsuih in neprikiaduib prostorib, a sedaj dobi lepo palacoob Lattermauovtsm drevoredu. Tudi tej svecattosti prisostvovali so vsi do-htojanstveuiki, razue deputacija in vsa druStva s6 svo-jiuii zastavauu. V tem, ko je kuez iuSkofdr. Pogacar opravljal cerkveue obrede, peli so sloveoski pevci: OCe naS. Po dovrseui svedanosti pofiastil je se svojim po-bodoio bhzii onde »tojeco palaco kranjske hranilnice, ki je tie hvojim darom od 100.000 gold, uajvec pri-pomogla, da se je zidanje uove^'a inuzeja moglo pri-ceti. Zateui si jo ogledal Se mnoge diuye zavode, mej ostalitui tudi kazuiluico na grailu, Ijuisko obednico, mestue Jjud.ike sole, zenske in inoske, in uajzname-nitejStt tovame, eesar vain pa ue bodem ua tanko opisaval. Tudi ta dan je bilo iiu-sto Se polno ljudstva, kt je cesarja povsod spremljalo in grouiovito pozdrav* Ijaio. Njegovo Vclicanstvo, giuiMio po tacem tiavduSe-nem vzprejemu, htido je svoji zadovoljaosti dati vid* no znamenje ter je Ijubljauskemu mestu podarilo svojo, po umetuiku Til^uerji izdeluno, z broua nlito po-dobo v pravi velikosti. Ta previSnji dar se smatra povsod kakor znak posebue cesarjeve milosti in pvi-jazue naklonjeuosti. — 17. jul. V nediljo 15. jul. bil je resar ob 5*/* pri sv, maSi v stolui c-rkvi, potem pa se j". odpeljal na ko-lodvor, ker daues je bil nameujen, osrectti tudi vile Notraujce su svojim pohodom. Kakor vso dni pozdrav-ljali so ga ob potu ia ua kolodvoiu vihami zivio kli-ci na tid»6e zbranega ljudstva, a daluji pot po No-tranjskem je bil velesvecani sprevod zinagovcn^aucga slavodobituika. Vse postaje, vse vasi, vsaka posamifitia bUa ob potu je bila okraseua, a praznje oblefienega naroda se je povsod vse trio. Sosebuo lepa je btla Borovnica. A kaj cemo icci o Logatci 'i Tako presrfino, s tiiko iz dua du5e privrelo navdusenostjo morejo le slovcnski mozje pozdraviti svojega pravicnega vladarja. Ia ta je razumel svoj narod. Ou, ki je ptijazen in Ijubezujiv z vsakim, tukaj je bil uajprijaznejsi, naj-ljubeztiivejSiv Za vsacegajeimelniilostno besedo, oCa-ral je vse. Zeuskc so jokale in videl sem tudi trde mozake, ki so si, prevzeti ailuih Cutov, brisali 061. _ _ — (Daye v pgfo^i) Da srecen rod nas in nal svet Slavil Te bo §e poznih let. A mi Ti zdaj prisegamo, Da za Te radi tvegamo Blago in kri. Ce vstane kje vibar Srdit, Le naj brand, le naj besni, ReSilen mefi, branileu Skit Ti bomo mi. Srcno mi planemo na boj In zmanemo sovralai roj PojoC sred bojnega viharja: Bog zivi dom, Bog iW\ carjal 2. Privreli, oj bratje, ste semkaj veselo, Da skupno preredek praznujemo g6d, Ko Das obiskuje in naSo deielo Dobr6tni na§ ofie, cesarski gospod. Prisli ste se klanjat cesarju- ocetu, Ki blag je gospodi, a boljsi be kmetu I Vtadarjev je maogo na zemlji prostrani, Od naSega vender milejSega ni, In Njemu vsi narodi zvesto so udani, A vender od nas mu zvestejSega ui 1 Godujmo tedaj o Njegovem prihodi, Ki srcno nas ljubi, ocetovsko vodi t A kakor smo danes v veselji jedini, Jedini bodimo povsod in vsegdar, Jedini in siozni v korist domovini, Jedini za sleherno vzviseno atvarl Ta misel na veke nas mora voditi, la s tem mi pozdravljeui, gostjo custitil 71 Priloga k 29. številki „Soče" Legatee, doleuji kakor gorenji, zavil se je ves j v cesarske in narodne zastave, in tudi Se drugace so bile hise vse prav vkusno nagizdaue. Ob cesti so bila | zasajena drevesca, a prek pota so bili razpeti jako I lepi slavoloki, katerih siao mej Logatcem in Idrijo naSteii crez dvajset. Vsi so nosili slovenske uapise. Hot6derSLica io Gadovifi z bljSnjimi vasmi storila sta kar je bilo mogoee. Posebtio pra&ije se je zaodela slwollsvna Idrija, Ki se je morebiti pcvikrat pri taki priliki pokazala v svojetn pravem, uamrec uarodnem lieu Zato je bil ,)a vzprijem tudi tako prisrceu, ker se je narod sinel pokazati kakerieu je. „Idrija, ru-darsko mesto. — Bilo, je iu bode zvesto l* glasil se je napis na glavnem slavoloku, in isto moglo se je brftti tudi se sleherncga liea. Cesar si je ogledal cer-kev, Solo, rudnik, igaluieo in druge naprave ter se je skoro povrnil zopet ua Logatec, kjer so ga sprcm-Ijevali tisocerui Livtu kiici na ljudaki veselici zbrane-ga naroda. Pa nobeuo veselje ni popoluo. V Idriji uie je dobil cesar telegram iz Postojiue, da je bliznja vas Veliki Otok vsa v ognji in da pri silnem vetru ni utislitt na re&itev, tein ineuj, ker so doma ostali same j otroci u\ slahotni starei, vse drugo je liitelo v Posto-jiuo gledat cesarja. Zacel je goreti se senom naloion voz konci vasi. Sploh se sumi, da je poduetila zlobna roka. Marsikaj se govori. Tukaj naj se ouienim, da so na potu v idrijo in Postojino zandarji pazili ua Bumnc ptujce, ker je baje italijauska vlada nasi na-migaila, da so sit neki hredtmtovci eiez mcjo. Na vso sreco so bili vsi Otucaui zavarovaui, ce tudi pre-malo glede velike skode. Od 34 gospudarjev pogorelo jib je 28. V Postojino se je zgruilo sila naroda, kakor morebiti se uikdar, odkar stoji. Mesto samo se je nakitilo, da je clovek skoro ni vee poznal. iu ua cast mu bodi receno, pokazalo se jet da je vreduo biti na celu krepkib, vedno uaroduik Notranjcev. More se reti, Postojiua je po svojih moceh tekniovala z Ljubljana. Dvlgo pot od kolodvora do trga stall sti dve vrati visocih kuluv s cesarskiint in naiodnimi zasta-vami, Takisto lepo je bila opravljeua cesta od trga do jame iu vttod v jauio. Ko je cesar uekaj pred 3. uro p. p. dospel ua kolodvor, je, stopivSi z vo/a in ue cakavsi pozdravov, tekoj naguvunl okrajuega glavarja in pozvedaval ob ognji. Vrocil mu je tekoj 1500 gold., kakor je rekel, za prvo silo. Vhod v mesto je bil volieasteu. Da ue* ba w goneli uavduSeiu zivio klici iu so glusili topove iu zvouove. V jauii so ga pozdravili sloveuski pevci ljubljaiiski a cesarsko pesmijo, ki se je svecano raz-tegala po neiztneriuli prostonh, ki so bili daues raz-svitljeui, kakor Se ctikoli poprej. Tudi elekttiiiua lu6 je v ujth pri tej priliki prvikrat zagorela. Na plesi^i, kjer je mladiua v narodui uoSi plesala o godbi nove-ga 97. peSpolka, mudii se je cesar deij Lasa in vz-prijei od iepe Yipavke pozirek vipavskega pikolita. Pevci so v tetn hiteh naptej in ko se je cesar blizai Kalvariji, zapeli so IyavCevo vedno lepo BDomoviuotf, ki je v teh prostorib vse poslusaice o^aiaia. Cesar iu vse njegovo spremstvo je biio polno bvale. Cesar se je zabvalil ptvcem rekoc: .Neizmeino me veseli, da ste se gospodje iz Ljubljaue pottudili." la Medenu 3. 0{6tov carskih slavni sine, Bedic njih kron in njih vrlin, Oj car tirzave neizmerne, Tladar mogoCaih Ti dezel, Vodnlk neitetih Ti krdei, \Fiadar in oce Kraoje v6rne, Pozdravljen bodi nam gorkd, Pozdrav^en bodi tu srfin6, PoDOsna in junaska Kranja, Z Ijubedjui srcem se Ti klanjal — Drzava Tvoja je prostrana, A. vecje Tvoje je srce; Za liudstva vsa, ki v skerb Ti daua, Obfiutke v njem gojS gorke\ Kot oce vladas nad roUovi, A ti so zvesli Ti siutivi! Sin4ve te kot ravnopravne la polnoletne si prozvai, Pravice vstavne in naravne In narodne si jim podal. Nam tudi zlati zor vstajenja Pod zezlom Tvojim sinil je, la 2ar veselega Sndjenja Slovenski svet proSmil jet Kakd bi paL caS rod ves& OCeta — Tebe ne vsprijel? NavduSeco Te v svoji sredi, Oj mili car, pozdravljamo, Ogojeno v materni besedi Srca Ti »;ute javljamo: Bog ftvi, carski Te gospdd, ^fa v$k caruj Tvoj slavni rddl se piistavi: nVeseli ine, da sem Vas lepi glas zopet I slBal." Ko je priSel iz jame, zahvaiii.se um je stareSi-na z Otoka gmen za veliki dar. Cesar je govoril pri-jazuo i njim iu g*a tuiazil, da bode z uozjo pumocjo zopet vse dobro. Nazaj gred6 vozil ^e je skozi trg in pred slavolokom ob putu na strelisce obzalpval, da ue I utegne iti na streljisce, a dai je 10 cekiuov kot na-grado najboljSemu strelcu. • I Okolo 6. ure dubpei je zopet v Ljubljano. j V pouedeljek 17. jul. je bila Ljubljana zgoda na nogab. Veljalo je pteljubljeuega cesarja pozdraviti j zaduji krat, Pri reztdeuci so so zbrali visji dostojau- I stveniki, uraduiki, castniki, kup6ijaka zburmca, a ob \ cesti skozi nicatu ju &a dulec zuuuj mustu se je na- | stavila ogromua nmuzica, glava pri glavi. Vsakdo je zelel se jedenkrat videti cesarjevo milo lice ter mu | zavikuiti: L Bogom I Kakor pri nj ego vein vbodu gr-meli so tudi zdaj topovi z grada iu po vsem meatu so zvouili vsi zvouovi. Na mestni ueji iakal ga je zuyan z vse iu mestunn staresmstvom ter mu se lepo zabvalil, da je blagovolil dsrecitt mesto se svojim po-hodoui. Cesar se mu prijazuo zahvali za ptesiOui uz-prijem iu za izvrstui red, ki je vladal ves cas iu ga zagotovlja, damuduevi, kijihje p revival v Ljubljana, ostauejo v uajpiijetnej-h (i in b p o in i u u. Se jedeu zivio iu odpelje nam ga hitri voz. Pa skoro se je moral zopet ustaviti. Na Je^tci so bile mej mlajivv spalir postavljeue citaluice siSeuska, bezoviska iu .St. Vidska, gastlci iz tfuiarija in solska mladiua iz bliznjili vasij, vsak otrok so za-stavico v roki. Pod koSato lipo pa so so postaviii zu-paui ljublj. okolice, dubov§6iua s cerkvenimi prapori in kmetska dekleta v narodui uosi. Cesar stopi z vo> za, pevci zapojo" cesarsko him.no, ^upau ga poairavi iu njega hcerka mu podari sopek cvctlic. Cesar se je so zupaai, z duhovniki iu u&telji prijazuo razgo-i varjal. To vse se jo ponavljalo v CruovCah iu v Meu-guSu, ki je srecud lekmovul z drugimi trgi iu wcsUi all tu mi ni mogoCu vsega na drobno opisovati, ker bi se moral vedno iu veduo pouavljati. Kaj porecem o Kameuiku? Nemum besedi, ki bi niogle dostojno opwati, kako je to lepo mesto vzprijelo visocega go-sta. Tu je bilo vse vkusuo, krasuo, slikpvito. 2upau dr. Samec je pozdravil cesarja iu no tar Krsuik ga je nagovoril v imenu kmetskih zupauov. V odgovoru lival; cesar lepoto kraja in pravi, da se bode so dpi-go spomiual prelepega vzprijema. Pozveuaval je, ko-liko ima mesto i>rebivalcev iu ima li kaj lasti, a ko mu zupau odgovoii, da ima mesto velike gozde, vpra-Sa cesar, da li se stori kaj za kultivirauje. ^upan odgovoii, da je cesarski gozdni uadzornik nasel vse vr<.'du, cemurjetudi okrajui glavar piitrdil, kar je cesarja viduo razveselilo. Zupauom je rekel: PriSel sem rad iu te2ko se iocim, ker me je ta udanost in lju-bezeu gauila. Vzprejmite mojo zahvalo za toliko Iju-btien. llvala vam 2upaui. Ko si je ogledal cerkev, I kopeljiSce, tovamo za smoduik i. t. d. je bil zajutrek, h kateremu so bili povabljeui mej drugimi tudi de-I kan, Samec, Krsuik., okrajni glavar. I Od Kamuika do Kranja ga je cakalo novo sla- I vje. V Komendi, v Mostah, Lahovcah, na Brnikih, v I Cerkljah, v Sv. Jurji povsod ga je pricakovalo sila I ljudstva. A podrobnosti ne morem opisovati. I Starodavni lepi Kranj je tekmoval s Kamnikom. j Clovck res ne ve, katero mesto je bilo lcpse oprav-I Ijeno iu kje je bil vzprijem prisrcnejSi. Jedino ta I tazlika je, da je bilo v Kamniku se lepo vreme, a I uze pred Kranjem je jelo silno liti in jako rarzel in mocan veter je pihal s planiu. Navzlic temu se je cesar vender vozil ves cas v odprti kociji, pa tudi I Kraujci se niso ustrasili neugodnega vremena ter so, I ce tudi do ko2e premoceni, vztrajali in vladarja nav-I dusfiuo pozdravili. Samo gospe in belo oblecene de-j klice umaknile so se v cerkev, v katero je §el tudi I cesar. Odtod uaprej vozil se je cesar zopet po Mez-j nici do Lesec. j Dalnjo voinjo od Kranja in vefier na Bledu opi- I gem vam pozneje, ker se bojim, da Vam bode uze j tesno nodilo s prostorom. Le to Se povem, da je ce-I sar pri odbodu iz Ljubljane podaril 5700 gold., in I sicer ljublj. ubogim 2500, pogorelcem v KaliSCi pri Selcih 500, otroskibolnici 600, otroSkemu zavodu pri I sv. Florijanu 400, gasilcem 300, ljudski obednici 200 I in se nekaterim drugim dobrodelnim zavodom po 150 I in po 100 gld. Vsemu narodu pa je podaril pismo, v j katerem se a premilostnimi in prisrcnimi besedami I zahvaljuje za lep vzprijem, ki ma ga je uapravil slo-I venski narod na Kranjskem. Dopisi. V GoriGI, 18. julija. — (S k u S n j e z r e 1 o s t i na c. k. genskem izobr.a2evalf§5i) skle-nile bo se preteklo aobato z lepo Bioveanofttjo. Dopo* I ludne trpele. so Se sku§nje, a potem je bila koj za- dnja seja uiiiteljev in uclteijie o izidu letoSnjega iz- I prasovanja. Na to zberejo 3e kandidatinje, katerim I je bila od skuSenj in od pricakoyauja konefine raz- I sodbe glava nekoliko te2ka in vrofia,.da izvejo,.kako I cemjo sad njih Stiriletnega truda mo^je, katerim gre o tern soditi. Splo&ua.tihota nasta)a je v aobi, ko J de^«!ini Solski nadzornik viivz Klodic, v krogu vseh ufiiteljev iu uditeljic, vzaine v roko polo papirj?., na katerem je nil pisan izid letoSnjih skuSenj. Vse je bilo tiho, vse je bilo uho. Izined 12 italijaaskib kan- didatinj, ki so delate izpit, potrjeui sti bili 2 z odli- ko, a druge brez odlike. Slovenk je bila potrjena 1 z odliko, 6 brez odlike; 2 pouoviti skuSnjo iz sloven- saine 6qz dvy, meseca. PrivAtnim udeukam, katerih je 1 bilo 5, uaznauil se je izid pozneje posebe (1 jo po- I trjeua, 1 je zavrnena na 2 meseca, 3 na 1 leto.) Dasi so si bile kandidatinje ze prej v svosti, da so skuSnjo dobro opravilo, dobile so veudar Se )o zdaj prav trduo prepuicanjo, da njih Stiriletni trud ni bil zastonj. Njih obrazi so se izvedrili, radpBt preBi- nila je njih o5i, postale so gibone in i/govorne, pa tudi bolj sprejemljive za besede, katero jim je govoril Solski uadzornik. A te besede so bile vreduo, da so j se kandidatinje — zdaj uciteljtoe -~ na nje pripru- vile. Zacel je g« nadzomik s pohvalo na erefiuo iu castno dovi'Seno skuSnjo, preSei je na to, da b sku- Sujo ni ucenja iu dela kouec, temvefi da Se le po skuSnji za^ue pravo, neumoruo in nepretrgano delo do druge in zadnje skuSnje, ki bo ob konci sSivIjenja vsak- I tere uciteljice. Prestaua skuirtja naj jim bo vzglud I prihodnje; na to naj veduo delajo, da ne bo druga I slabia od pive. Zanaiase trduo, dabodo izpolaovalo, I kar so se uaufiile, in da jim ne odide veaec zivljoiga za trud v prid cloveitvu. Na to nastopili sti dve kandidatinji in zahvaHli ! sti sa za nauke, katere so prejele ir zavodu, ki ga zdaj zapuScajo, Prva je go von la italijauski, druga slo- veuski. Slo'. cuki tekla jo beseda k«j gladko; videlo I se je, da ji pi ihaja m srca, kar jo imela na jeziku; zuala je besede tako lepo zavijati, da jo bilo veseljo posluSati jo. Zahvalila se je uajprej dezeluomu Sol- skemu nadzorniku Antouu vitezu Klodicu za skrb, b katero je njih napredovauje uadzoroval, za trud, 's katerim se je njih skuSenj udelezil, zaofietovsko lju* bezeu, s katero je njih uapredek po^peSeval. Z abvaljla I se je Solskemu vodstvu, kl je vso svojo skrb na to ] obra&alo, da bi njih delo, kolikor mogoce, olajSalo in uspeSno uaredilo, ki jib je pri vsaki priliki ua to spomiujalo, da so, Ce tudi tazlicue uuroduoati, veudar hCeic ene dezele, podanice eue vladarske hi|e, da se morajo tedaj med saboj spoStovati in ljubiti. SledujiC I zahvali se navzoeiin uCiteljem in uciteljicam za uxno- I goletnitrud, ki so gaimeli ^ njimi, za potrpezljivost, s katero so njih Sibkosti preuaSali, za mooge nauke, s katcrimi so jib obogatili, za srecni dan ia <5asti- tljivi stan, do katerega so jib privedli. Telesno se lo- I ciuio od uCiluie in uCiteljev, reklaje nazadnje» all J nauke, ki ste nam jth tukaj podajali, vzamemo seboj, I in v dulm se zopet prepogosto povcnemo v te posye- I cene prostore. Te besede so naredile na priCujoCe uCi- I teye, kakor se je videlo, prav doner vtis, Slednjic poprime besedo vodja namestnik xnon-sigbor Jozef Mai uiic in razprav^ja v daljSem govoiu prelepi izrek francoskega kanclerja Geraoua; Ljubite mladino iz ljubezui do Boga. Lepim ravnateljevim be-I dam bi vzeli veliko vreduosti, ako bi hoteli le neka-tere iz celote navcsti; zato jih rajSr opustimo. Kdor le nekoliko premisli globoki pomeu navedeuega izrcka iu kdor pozua spretuost gospoda ravnatejja, kadar je I treba visoko resuico z zivinn barvarai staviti pred oCi posiu§alceve, lahko si misli, kako so morale njegovo besede globoko segati do src navzocih posluSalcev. II koncu je omenil, da v nasi dizavi je mogoCe rav-nati se po omenjenem naLelu, ker imamo vladarja, ki je po bozji milosti cesar postal, ker imamo cesarja, katerega nazivljemo c. k. apostolsko Velicanstvo, ker imamo cesarsko hiSo, ki izsdoa stca ljubi vse narode in ki je bila vedno zvesta katoliski, veri. Temu c.e-sarju in tej vUdarski hiSi, poziylja g. vodja, naj nav-zocl vskliknejo trikratni zivio 1 Trikratni zivio Be je pa spremenil v cesarsko pesem, katero so kandidatinje z zmin navduSenjem pele in tako slovesno kon-cale svoje bivanje na c. k. izobrazevali§& v Gorici, V Gorici, 15 julija 1883. — Baznesla Be je, kakor ogenj, vescla vest, da goriSki nadSkofiji je 2e imenovan viSi pastir, milostljivi gospod Alojzij dr. Z o r n, dosedanji Skof; poreSki. Kakor je bila ta no-vica v srCno radost vsem, ki prosijo Boga, naj jim kmalu podeli Skofa, tako je bilo zanimivo opazovati obraze onib, ki so 2eleli dobiti vrhuSkofaJe nekaj. Ko je sedanjt poreSki Skof preteklo zitno odhajul iz Gorice na svoje mesto, tekle so solze iz marsika-terih goriSkih o6ij in sliSali soseglasovh „Ne odpu-§6amo Te iz laesta, kakor bi se ne imel ve6 vrniti, ampak poslavljamo Be od Tebe kot od moza, ki je poslan za nekaj Casa v Juiuejao de^lo, jia se ptlYWU tani,!^^ stirsM palici, s katero bo vodil o svojem casa &do Kriatovo v goriSki nad§kofiji. Greukost, ki nam jo na-pravlja Tvoj odhod, bila bi ncpopisijiva, ako bi se ne tolaztli z mislijo, da niso dalec" oui dnevi, ko Te poM veselja in radosti vpeljemo kot visjcga pastirja v mestu, katero zdaj zapnscai. NajlepSi dan naSega ^ivljenja bo tisti, ko se v dejanji izpolni, kar zdaj le prtcaku-jemo, za kar 5e le prosimo, kar mora priti, kar ne mme izostati." Tako in enako se je govorilo v Gorici s solznimi ocmi, ihteclm glasom in prepadenini obrazoru. Luna ni bila po tem dogodka premeufla §e po-poln* svojega obraza^ ko zadene goriSko nadSkotijo Mm% m katero so bill verniki zavoljo sive starusti svojega riSjega pastirja sicer pripravijeni, katere pa niao tako Wtro pRcakovali. Tedaj so se vseh niisli obracale na nathdnika niarlega nadSkof*. Govordo se je tie in sera. . , GoriSki ^Cotriere8, ki men s?et po svojeoi vatlu, je Ml zavil ?so svoj© modrost gled6 goriikega nad-SkofijakeRa sedeia? zahtevo, da bodoci nadskof mum bit! — Kalijun, kakor da bi bilo s tern Bog ve kaj pridobljeno, kakor da bi italijanski skof dobival v ve-Ci meri darove sv. Doha, nego sdoveoski, kakor da bi italijaostvo naredilo koga bolje sposobnega za §ko-ijski sedel. Po naSero ranenji je vsak Skof dober, ki se ravna povzgledu apostolov, ki so bdi vsem vse, samo da bi Bogu du§e pridebili, — naj bo rojen pod Triglavom ali ob jadranskem morji. Omenjeni list je pa trdil, da swvensko rojstvo kakega moza je p o-dedovani greb, ki ga dela nesposobnega ali manje sposobnega za goriski nadskofijski sedel Taka modrost bo dopadala morda drugod; pri nas nc so-dirao, da bi prisla do zmage. Ali raisel, ki je bila enkrat izgovorjena, ni po-polnoma zamrla; na§la je bila rodovitua tla, v kate-rib je zaSela kaliti. NavduSenje za odiSlega Gorifiana ae ni moglo slovesno preklicati z nasprotno proSnjo, ker tega bi se Wis stavei sraraovali, ako bi bili pisavci toit sraraozJjivosti ˇ sebi zatajili. Zato je nastopil javni molk in tiho pogovarjaoje, katero ni vedelo, kako bi izrnzilo srSne iclje, ne da bi se izpodtaknilo in ne da bi si zaprlo pot v prihodnosti, — ki je negotova. Nekc znnanje okolidcine oznanovale so, da ne bo treba kazati veselja, ki je bilo obeSano; zato je notranja lelja poganjala veduo globokej^e korenike in dobivala je Ted no glasneji izraz na voC straneli, tako da ko se je raznesla vest, da Mods. dr. Zorn pride kot nadskof v Gorico, bila je ta ielja tako bitro zadeta, da se ni mogla zatajiti, ampak da se je do danaSnjega dne ohranila bote ali nehot6 skoro nepremenjena. Na prvo poro6ilo zdela se je novica nekaterim neverjetna in nekdo se je drzal, kakor neverni Tomaz, ko se ir.ii je od veC strani prigovarjalo, da stvar je resnitaa. Ko je fide!, da res je tako, tedaj ni bilo drngafc, ko poslaziti se telegrafa, ki naj bi objavil novemu nad-Skofa neizmerno veselje, ki navdaja zarad prevesele novice porocevalca in vse one, katere on zastopa. Te-legraf je slu§al ter odnesel izroSeno vest; ali doma ni bilo pokoja. nUbogi PoreCani", tarnali so mozje, katerim stvar ni bila po volji izSla, nkedaj ste se to-liko pregreSili, da Vam odjemljejo ie tretjega §kofa.? Da bi Vam bili vendar sedanjega vsaj toliko Casa pu-stili, da bi se bil utrdil proti hvalisanju, prilizovanja in bin&vifiini, da bi bil spoznal pnhlost cloveskib fraz itd. itd.a Potem so zaCeli presojevati, kako bi moral novi nadskof vladati in ali bo tako vladal, ali ne. Tako nekako so bile stvari v zadujih doeh. Do akofovega prihoda imamo pa §e nekaj tednov; v tem casn se marsikaj premeni. Na§e Citatelje prosimo, naj opaznjejo obraze opisanih moz zdaj, v casu do sko-fovega prihoda in ob njegovem prihoda. Glavo hogemo staviti, da mozje, ki zdaj Poregane poinilnjejo, bodo prvi, ki bodo novemu nad§kofu roko poljnbovali in, ako bi jim pustil, tudi 5evlje zgora in spoda. Zakaj to pi§emo? Ali liofiemo koma nagajati? Ali se dotikamo castite osebe na cela na^ega duhov-atva, katero novi nad§kof nad vse visoko Lisla? Nika-kor ne; na§e besede ne merijo na njo. Ali obsojuje-mo one, ki so zeleli, da bi se bila stv&r drngage re-iila, nego se je? Ali smo jim za zlo vzeli njih zeljo ali pa njih malo ali veliko nevoljo, da se jim zelja ni izpolnila? Tndi ne. Kaj torej hogemo? Izredi smoho-teli na§o nevoljo iez tako vedeaje, ki prigujofiemu gospoda solznimi ocmi toko poljubnje in trdi, da ne bo moglo sre€no umreti, dokler ne bo videlo veselega dneva gospodovega povratka v domacijo, — ki v zepu pest stiska, ko vidi, da je mogoCe, da bi se gospod resnicno v kratkem povrail v svoj kraj, — in ki se bo delalo pijano veselja, ko se pribliza dan, da sprej-memo vnaSo sredo novega visjega pastirja. Nezna-fc a j n o s t, prikritost in zvijanje na vse strani je torej ouo, kar grajarno; oseb ne grajamo in tudi ne njih 2elj kot takih. _______ Jz goriske Okolice, 18. jnlija. — Paraetna je ona beseda, katero si rekla v Tvoji zadnji Stevilki o druStvib 2npanovt predraga BSoca*. Zdru^enje in delo z zdruzenimi mocmi je dandanes neobhodno potrebno Da vsako stran j le & njim se dose^e dober uspeh v Jiaterem koli ozirn, brez njega pa prav te2ko. Kar je sploSne veljave, ne more biti neveljavno za naSe 2n-pane, Najbr^e le zarad tega nimaiaa Se druStev ^una- nov v posanieznib politicnih okrajih, ker do zdaj uf '- te stvari se nikdo resno v roke vzel. Ako bi se na§li j mozje, ki bi na pravi podlagi osnovali tako diu§tvo, | premenilo bi se v kr&tkcm marsikaj v prid narodu in J zupanfttu. Z euakomernim po-.topanjetn bi zapant do- J aegli, da bi se uiarsikatera ceprilifiuost odstranila, ki | jih do zdaj vCasih prav feado tiSfi. 0 podrobnostib v j tej zadevi nofiem govoriti, ker veliko bi bilo povedati | in pretresovatt; eee reel pa vendar ne moresn zamol- | cati, ker je prav zdaj ali ker bo v kratkem na dnev- ) nexn redo. j Citateljein ^Soginim* je znanfe, da dezelai odbor | goriSki podaje vsako leto porocllo delelnemu zborn o j tem, kar je uelovai po zadnjera zasedaojt zborovem. j To poiocilo se ruzpo^tlja tudi na zupaustva po e**Si di'ieli. Ko je bila pred 10 leti v uaSi deleli Se veli- I ka tema v primeii z dnnalnjo lucjo, ki nam sveti, | kakor pravijo, takrat je bib umuvno, da se je to po- J rofiilo tiskato v obeh deielnib jezikih in da se je raz-poSiljalo .S!ov»-t;c( m slovennko, Italijandm italijansko. V zadujih letih, odkar ii^iii sijejo in »vetijo na razuih I inestih razoa aolnca in luuet se je stara in hvalevredua j uavada opustila. Porodila se sieer tttcli zdaj pripravljajo v obeh | jezikih in nekaj tudi tis&tjo, ali razpo^iljajo ae tie. J Slovenske tiskuvine IeZijo zaprasene pri defelnwn od- | born in slovcaskitn zupanom se poSitjajo italijanski; j porociia, katerih ^npaui ne nmejo. V tem o-«ra bi | mogli shodi ^upanov veliko kortstiti; mogli bi pajas- | niti, da imajo enake praviee do poroCit Slovenci in | Italijani, in da je bolje* ne tiskati poroell (siovenskih), I ko tiakati jth in puScati, tit v prahu hM* Zato sluven- J ski i^npani oglasite se; potegojte seza praviee Va§ih | ob5anov. Peter. J (Z Domberga, 17. jnlija. — Preteklo sobato zacela je goreti kmefika Stala o poln euajstc nre v noe\ Koj oglasi se mogo«5ni zvou, ki naznauja D^rn-berzanom nabtalo nesreCo, pa pretefio nevamost. 0-genj je bil ndarii fiez strebo in od daleC videl se je kraj, kjer je ogenj neusrorljeno pokoncaval delo filo-veSkih rok. Ljudje privreli so oaglo vkup iu zafieli so nemudoma gasiti ogenj od vseh strafiij. Poare6ilo se jim je, da so ogenj omejili in da so restli «elo vinski hrara, ki je s Stalo pod eno streho. Ogenj na-stal je po neprevidnosti hiSne gospodiuje, ki je obe-sila v Stall presto goreco svetilnico pod seneni strop. Molzla je dve govedi brez strahu, da bi mogia kuka nesreta priti. Ko je mislila ze oditi, zapazi nad glavo plaraen, in tedaj zaLne kiicati na ves glas v pomoL. Iz senene supe in iz Stale niso mogli kmetu drngega re§iti, ko preSifo in dve govedi; kuretnino in euega preSiCa je ogenj npepelil. Hvala Bogo, da je zafiel veter §e le eno uro pozneje piuati,, druga^e bi bila priala na nas veliko veca nesreda. Cast tudi naSemu zupaou, ki je hitro pritekel na nesreeni kraj in je vodil gaScnje. Dobro iuiel je pozar te, da so bile nase slavne luze za trenotek izsuseuu. Izpod Cavna, 16. jnlija. Hajdimo v Ajdov^ut-no! Vojuska godba bo tarn svirala. Tako smo si ini-slili iu rekli vfietajsnjo nedeljo in sli smo res v Aj-dcv§Lino ali godbe nismo sli^ali, ker bila je v Logat-ci, da povelifiuje prihod Njegovega Velieanstva pre-svetlega cesarja! Cas je vsejedno v druzbi z brati Hrvati — bili so na potu k vojaSkim vajam v St. Peter na Krasa—prenaglo potekel. Pozno v uo6 amo se od njih posiovili ter se raz§Ii — vsak na svoj doin. Vsetn Ajdovcemseje onega dne — rekel bi — neko veselje vze ua oblicji bralo. Vsakdo, nakaterega sem se na-letel, izrazeval se je pohvaino o svojih gostib, bodisi prostakih ili castaikiii. nS tenti smo se vsaj po doma-Ce pogovarjali in eden drugega umeli*, se ta pobaka. Drugi mu vze odvrne: „Kako ti ne bodo podlozni uljudoi, ako ti je sam preditojuik najuljudnejsi? Nisi li videl onega stotnika, kako se je potoma s prosta-kom pogovarjal, kakor da sta si rodna brata?44 Oae tuje napetosti, kakorSno med drugimi nahajamo, ni med njimi. Vidi se jim, da je vse le Posavina rodila. CastniStvo se je zvecer v gostilni pri „Lebanii* hla-dilo in, kakor se siiSi, izveratno — se?6da slavjansko — popevaIo.*5. avgusta vruejo se in sicer, kakor so nam obljubili, z godbo; torej na svidenje I Iz trga proti domu grede" stopali smo nekoliko casa za uekinii osebami, kojim — soditi po njih govorici — ni mor-da mogel ugajati ajdovski zrak zarad slavjauske vzaj emn usti. Bes te plentaj, sem si mislil, torej tudi v Aj-dov§6ini ludependentov dub I Le eakaj vrazji dub; predno si niisliS, potegne krepka bur> ajdovskih na-rodnjakov in te popise iz lepih nasih krajev. Na Dlinaji, 17. julija. (Izv. dop.) rl& Iansko j leto se je pokazalo, da med leviCarji moCno vr6. Naj-I cistej§i znaCaji med ujimi, kakor Fiscbhof, Walters-I kirehen, Kronawetter in drugi inozje, ki imajo mnogo j Stovateljev in ceio stranko za seboj, so se javno iz-| rekli zoper nacela one stranke ter so se raji javnemu I zivljeDju odpovedali, nego bi z ujimi jedno pot bodiii. 1 PosreCilo se je sicer leyicarjem za^asno, da so zakr- I pali luknjo, katero je povzrofiil izstop imeuovauih go-I spodov iz njih srede; toda na obnebji ka^ejo se vno-J viC trui obiaki, kateri iugajo uaiCiti navidezno edi-j uodt ustavovereev, vzdrzano le po velikera pritisku. J Resno in zmcrno postopanje Cehov v drzavnem, po-I sebno pa v dezelnem zboru feskem dovedlo je mnogo I nemskih poslancev do prepricauja, da niso Cehi take J zveriue, kakor§ae jib dunajski zidovski listi popisujejo. I Sprevideli so tudi, da ho&sjo nekateri gospodje pre-| pir le radi tega, ker upajo, da pridejo po tej pott zo-I pet ua krinilo. Gotovo je, da prej ali slej ztnagajo j pravicna ua&ela ter da odlo&jo poslance, katerim je J boij pri srei blagor naroda, nego ve»5eit brezutemeljen prepir in sebifiuo.-t, od oath, katerim je brezuspesen J prepir glavui smoter. I Toda tudi tukaj na Dunaji uegrevse tako glad- I ko, kakor bi nasi zidje zeleli. Hud udarec prizadel j jim je pretekli petek dr. Lugger, dunajski tnestnt sve- tovalee. Viltar, la je te did tukaj rnzsujal, bil je le seaca ouega vihaija, katerega je povzrueil Luegerjev govor med uasiiui zitlovs. ZJt se mi radi tega |>o- I trebtto, da poduin govor v ghtvuil potezah ^Soiinim" J fijtateljfin. I V vj'liki Dreherjevi dvorani v predincstjt Latul- | stiasse imclo je politiCuo druStvo „Eintiacht" sejov v j kateri je v pneo ve6 stotin drustveuikov porofial dr. J Ltteger o razmeri dru&tva z ve6ino v drzavnem zboru, I Najeti kriLaci m se restto trudiii, da bi zborovauje I zaprecili, kar se jim je tudi posreCilo, toda se le po-I tem,, ko je dr. Lueger svoj govor koncal. Dr. Lueger I poudarja najprej, da hofie pojasniti svoje stali5«5e to-j hko glude notranjc, kolikor zuuanje polittke. Govor-| nik pravi, du je kot DunajCao centralist in da se bu I protivil temu, da bi se praviee drzavuega zborn kr-I 6ile, a one dezeluth zborov Virile. Leta 1807. je bil j dr. Herbst cajhujsi protivnik neposrednih volitev, ker j se je bal, da bi se moral prcveC z Ijtidstvom peeati, I se le groi" Hohenwart je razStril volituo pravico. lies, j leta 1873, so vpeljali ustavoverei ueposredtie volitve, J toda ustanovili so le zastopstva posameznih skupiti, | d«*. bi Nemceui veCi!to za vselej zagotovili. ,T«-li pa ta | praviCao in ni li zgubita ve(5k..aprebivalcev avstrijskih I v.-iled tega svoje zastopstvo, svoje praviee ? Niso It j Nemci in Cehi ze davit, 'ta jednaki stopiuji omike ? I Vsled tega, nadaljuje dr. Lueger, bom odlo6no delal I na to, da se ruzsiri volilua pravica, da bodo volitve I ncposrediitt iu tajtie. Glude narodiicga vprasauja jav-I Ijam, da sem najprej Avstrtjec, da sovtazim podpiho-| vauje narodnega prepira (burno odobrovauje); narodi I bi se bili ze davno sporazutneli. ako bi tie uetili pre-| pira brezdotnovinski kriOaci in sebi^ui krivonosci. j Kdor svoj uemski matiTtii jezik ljubi, mora tudi dru-I gun pravico priznatt, da smejo in morejo svpj maLerui I jezik Ijubtti in branitt. Jaz bi ouega Celt a za-I n i L c v a 1, kateri b i svoj m a t e r n i j e z t k in jsvojo narotlnost zalajcval iu zattiCeval. I (Burno priznanje). Sicer pa ne gledam na narodnost, I temuC na postenoit vsakega 61oveka. Bianil bom ved-I no svojo narodnost, a tudi posteno se bom trudil, da | se izvede ravuopravuost. I Govornik pravi dalje, da je sedaj vodstvo av« 1 strtjskih Nemcev v rokah onega brezdomovioskega ka-j pitala, kateremu je prepir med narodi potrebeu kot I ribi voda, da laze ljudstvo izsesuje. I Lueger govori dalje o soli, obsojuje in kritikuje J zidovsko Casopisje brez milosti, mu oCtta, da ne siri j praviee, temuc" le laz in sleparijo, povdarja, da je na-I sprotnik takozvanemu objektivnerau postopanju zoper [ Casopisje, a da se bo poteza\ za obsirnejse in slobod* j nejse praviee drustev iu shodov. Poteui razpravlja dr. | Lueger gospodaraka in dtuga vpraSanja ter udriha | brez usuiiljcnja po ustavovctctii in njih voditeljih, Ce-| mar uavzoei z burnimi dobro-klici prttrjujejo. Ko je I Lueger svoj govor koueal, ui bilo konca m kraja kli-I cev „hoch dr. Lueger". j Ni li to dobro znamenje, da Dunaj6ani sami le- I vifiarjem na vsa usta pravijo, kako o njih mislijo ? Politidni pregled. Nj. Velicaastvo, nas presvetli cesar zapn-stii je 17. t m. Kranjsko, poslovii se v Lescih od dezelnega glavarja in dezelnih odbornikov ter zalivalil se za sprejem, kateri mu ostane v pii-jetnem spominu. Odpeljal se je potein po Ko-roskem, kjer ga je sprejel dezelni namestnik baron Schmidt-Zbiero? in drugi odiienjaki, r Ljub-no na Stajersko? na to Y Aussee in od tam he isti dan v Ischel, kamor je dospel okolo osme ure na vecer. Tadi v Ljubna in Aussee-ju je bil slovesno sprejet. Ko je zapustil Kranjsko, izro6il je baronu Winklerju lastnoroSno pismo, ki se tako-le glasi: aLjubi baron Winkler! Navduseua udelezba, s katero je vse prebivalstvo Moje vojvodine Kranj-ske praznovalo zvrsetek §estega stoletja, od kar vlada v tej deMi moj rod, napoltijuje Mezve-selim zadostilom iu Mi je novo porosHvQ oae ne- izpremenljive zvestotye, katero so Kranjci v mi-nulih casih skazovali svojira prirojenim vladar-jem, dajaje zanje biago in kri, tiu katero bodo, ako Bog da, po svojili oeetov vzgledu tudi ohra-nili vse prihodaje ease." „Posebno prijetno nil je bilo, da sem o priliki te redke slavnosti mogel obiskati dezelo ter se osobno prepricati ne samo o vernoudauem mi&lenji njenega prebivalstva, anipak tudi o vaL-nih napredkih na mnogokaterem polji javnega j&ivljenja". nNaro6am Tarn, da vsemu prebivalstvu raz-glasite Mojo najtoplejso zahvaio za pnsrenost, s katero Me je sprejemaio na vseh krajih, ter snu naznanite zagotovilo trajne Moje cesarske iniiosti". Dc2elni zbor Kranjski ne bode imel do sep-tembra meseca nobene seje, ker ni bilo do sedaj Lasa pripravljati predloge; to se bode §e leod-slej godilo. Stajcrski deMni zbor je 14. t, m. kou&al svoje zborovanje, potent ko je sprejel spremew-bo volilnega reda, ki obstoji v tern, da imajo tudi petakarji volilno pravieo, ter da volijo v mestih in trgih oni kraji, katcri imajo volilno pravieo, doma. Toliko se je v zadnjem zboro-vanji tudi pri nas zahtevalo, a laska veeina je — kakor znano — doticni predlog zavrgla. V dalmatiuskem de^elnem zboru ne gre vse gladko. Dezelni glavar in njega uamestnik sta iz manjSine vzeta, kar je lirvasko veuino hudo raz-kaeilo. To in eudno vedenje nantestnika Ivano-vie-a je pouzrocilo, da so hoteli staviti Hrvatje v zboru predlog, prav za prav prosnjo do mi-nisterstva, da bi se nastavil za Daliuaeijo eivilni namestnik kakor v druzih dezelah, ter da bi se loeila zjediujena oblast naniestnika od one vo-jaSkega poveljnika. Ker pa je vladni zastopnik zabranil staviti -ta predlog v dezeinem zboru, za-pustilft je, veeina dvorauo. Vciular so se Hrvatje povrniliy a vlozili so protest zopur vedenje vlad-nega zastopnika, Na to so voiili odbornike; vo-Ijeni so: Simi6, Toutie, Brankovie in Klaic. Albanski govcrner Haiiz pasa je naznanll Crnogorski vladi, da je pripravljeti od 15. t, m. oddati Ornigori one pokrajine, zarad katerih je bil prcpir. Vendar enkrat! Na Fraucoskein so praznovali 14. t. m. ob-letnico republike (ljudovlade), kakor druga leta; a letos je bila slovcsnost lepsa, ker so pri tej priiiki razkrili kip republike. Udelezili so se svecanosti naeehiiki mestuega svetovalstva, pa-ri§ki senatorji, drzavni poslanci in muogo Ijud-stva. To je bilo v Parizu; tlsti dan je pa na-padlo kakih 300 anarhistov mestuo hiso v Roubai ter je ranilo osrednega komisarja. Nekoliko teh rogovile^ev so zaprli. Kolera je v Damiettu in Mansuri zacela pojemati, kajti Stevilo mrlicev na vsakik 24 ur je upadio It pod 50. Toda v Kairu je zacela hudo razsajati in tudi v Aleksandriji se Sin. Nadejati se je pa} da bode Nil, kateri je izsto-pil, tudi letos kakor v obce druga leta ugodno uplival na zdravstvene razmere dezele. Domace stvari. Za KocianCi6ev spomenik darovali so: Anton Sessich 5 gl. — Jakop Doijak, dekan v Koiniiu, 5 gl. — Josip Doljak, inzenir v Oseku, 3 gl. — Ka-rol Cigon, kaplan v Cernicah, I gl. -— Biaz Rijavic, zupnik v Batujab, 5 gl — Autoa Cibie, dekao v Cernieah, 3 gl. — Prenesek 22 g!. 50 kr. Vkup 44 gl. 50 kr. Ucni jezik na dr2avnih golah goriSkih, to je: na c. k. gimnaziji, na realki, na Senskein izo-braievali^i, na deSki in dekliiki drzavni Soli, bil je predmet, ki ga je razpravljal dezelni zbor goriiki lansko leto in gled6 katerega je nalozil deZelnemu odbora, naj poSlje visokemu c. k. ministerstvu peti-eyo, v kateri naj zahteva,, da se namesto sedanjega nem§kega ucnega jezika vpeljcia materna, namrec slo-venski in italijanski kot ucna jezika na imenovauih zavodih. Dezelni odbor je dano rau nalogo vestno iz-polnil in odposlal je 24. februarja tek. leta dotieao proSnjo na Dnnaj. Te dnt priSel je na njo potom ve-leslavnega c. k. trzaSkega namestniStva odgovor, ki se tako le glasi: flNa vlogo slavnega deielaega od-bora odk24. februarja t. 1, at, 32Q5 1832 za vpeljavo italijauskega in slovertskega ufinega jezika na gortekih di^avuih srednjiU Solah je gospod minister za uk ia bogocastje z visokitn odlokom 23. jmiija t I. st. 8532 semkaj oclgovoiil, da v soglasji z doiiCiumi sklepi c. k. dezeiuega Solskega sveta ne more se odloeiti ni vsled razlogov v omenjeui vlogi navodenih m vsled drugih, da bi zdaj v cem premiujal uiedbe, katere veljajo v oziru za ufini jezik na srednjik ^olab gori-Skih, na zenskem izobtazevaliSfii ia na ljudskiii solah, katere drzava vzdrzuje, ampak da je tega prcpneauja, da se niorajo oue uiedbe obdrzati, ker pospeSujejo obe natoduosti, ne da bi katero zavirali, in ker va-rujejo dizavne koristi. V Trstu, 7. jnlija 1883. Pre-tis.* — Ce tudi se ne moremo udloka veseliti, ker ni izpolml uaSe in uu^ih sodi'2elanov, Italijauov stCne 2elje, priuesel nam je vendar uekaj tola2bo v tem, da priziiava, kakor se zdi, na GoriSkem le dve na-roduosti (oluie usucu der beideii Volicsstaeinnie zn beeintraehtigeu): aloveusko in itaiijauaku. To je sicer raalo, pa vundar uekoj je, in nekaj je vcfi ko uic. Nadejatno se, da scasoma bodo vse naSe proSnjc usli» Sane, ker minister pravi, da le zdaj se ne more od-loCiti za prcineuibo gled6 ucuega jezika. S tem pa ni rcceno, dapozneju, rceinio prihodajo jesen, ko bodo diiavni poslanci dovuljevali diiavni proraLuur #ne bi se niogol odlofiiti za pretnembo, kutere je d»-volil bratom Kranjcem. Upaaja nismo zgubili, ampak nameiijeni sine tikati potrpe^ijivo in tnjpreiielioina, dukler ne bomo uslifiani. Pra^ika „Politiktt je pduesla v svoji §tevilki od 19. t. ui. dopis z Duuaja, ki jo tudi za nas Go-riCaue in za Istraue velilce va^aosti. Zuani dopisnik — r, kateremu je navadno dobro znano, kar se pri ministerstvu godi, pripovudtije, da na Duuaji se o tem govon, da postane goriski kapitulov vikar Kv« g c n d r. V a 1 u 8 s i fikuf poreski. (JoriSka uadSkoilja sine biti ponosna tia svoje dtihovue, katere zaporedo-nia klidijo na Skofijske sede^e. Slava ji! GoriSki vojaki, trijo batalijoni pc&polka nad-vojvodo Leopolda itv53, zapustili so pretcklo nedeljo Gonco in so Sli v Hompoier na Kras (Kraujsko), ka-inor so dosli vojaki tudi iz Trstn in od drugod, da bodo imeli voce vojaSke vaju kake tti tedne. V 6etr-tek pretlno so odSli, na sv. Molior, prirodila je bila vojttdka godba jako sijajiio veeerno vudclico pri ogrski kroni v (iorici, katere se je udek»2ilo sila obcinstva. V pouedeljek U. avgusta vrnejo se vojaki v Gorico in ostnnejo tukaj dober mesec, potum odidota dva bafca-lijona v Zagreb, nabonii okraj polkov, cden pa v Pe-tniijo. Namusto sedanjih vojakov dobimo v Gorico pe&polk vojvoda Ludovik bavarski §t. 62, ki dobiva svoje novince z Erdcljskega. Gospod Ivan Golja z Mosta pri Sv. Luciji, du sedaj raeuuski assistent v Trstu, iincuovan je od pi'itnoi'skega finaucuega vodstva raCunski oflcijal, g. Valentin Kosuta pa iinanctii prejemnik. „NaLa Sioga", pou6ui, gospodarski i politicni list, ki izhaja v Trstu dvakrat na mesec v hrvaSkem jeziku, bila je 16. junija zasezena radi nekc interpe-lacije na barona Depietisa. UredniStvo je napravilo ugovor proti kontiskaeiji in dotiCaa obravnava pred sodnijo je bila 17. t, m. Scdnija je konfiskaeijo o-vrgla in je razsodila, da drz.vio pravdniStvo, ki je bilo list zaseglo, mora plafiatt u.ks»rskestro§ke, ki so nastali iz konfiskaclje. Ddavni p avdnik je nazuanil priziv proti tej razsodbi. DrjaSko semeniSce v Trstu odpre se za6et-kom prihodnjega §olskega leta. Ravnatelj ma je ime-novan prefi. g. Janez Legat, profesor veronauka na c. k. gimnaziji v Trstu. Radodarni donaski za se-meni§Ce se obilno stekajo oi vseh stranij; meseca junija se je nabralo v ta namen darov 776 gl. 13 kr. Internationale Zeitschrift far die elektri-sche Ausstellung in Wien 1883" je naslov novemu tedniku, ki ga izdaje knjigotr^ec Hartleben na Dunaji, I. Wallfischgasse, 1 v pojasneoje raznih pra-§auj o elektriki^ ki se razpravljajo prav zdaj radi dotifiiie razstave na Dunaji. Tednik bo imel 24 ste-\ilk po 16 strani z ilustracijami ia stane 5 gold. a. v. Vabilo na narocbo. Spisal sem naSim razme-ram pri memo latinsko maso pod naslovom: „Ma§a za sopran, alt in bas (tudi bariton) s poljubain* sprem-Ijevanjem orgelj ali harmouija, v spomin prvega shoda prijateljev cerkveuega petja na sv. Gori pri Gorici, doe 17. maja 1883., zlo&l Danilo Fajgelj. Op. 12." Obseg (ambitus) glasov_v_ tej ma§i je v sopranu od iT do 7 v altu od h do s in v basu od Aveli-ke oktave do o. Delo pisaao je melodijozno, vecuio-ma v homofounem slogu a tudi naraesano s polifonijo; nektere uevme so kootrapunktigne. Izpeljava je vkljub gibcaosti glasov lahka, tekst popolnoma liturgicno obravnovan iu orgauist, ki je koliukaj zmozen, bode stvar brez te^ave igral; — treba le vezauo igrati. Glede pravega „tempo* po-stavljena so pri vseh oddelkih ina§e metronomic na znamnja. Ker so mi to delo strokovnjaki vrlo pohvalili, nameravam i njim na dau, ako bi se toliko naroOr;-k(?y oglasilo, da bi pri tew po4y«etji m?-:vJjalQ> SkQtle ne trpel. Prosim toraj vse one gospode, ki bi si mis-lili to maSo narofiiti, naj mi naznanijo svoje ime, bi-valiSCe in zadnjo po§to po listnici. Omenini Se, da bodem skrbel za nizko eeim. Partitura m trije tiskani glasovi ne bodo presegali eene 1 gl. 50 kr. S spoStovanjeui Danilo Fajgelj, u6ilelj v Tolminu. GoriSko. Javna zalivala. PredsedniStvo slovenskega bralnega in podpor-nega dru&va v Gorici se uljudno in presrfino zahva-Ijuje prc&astitemu predstojniStvu franeifikanskega sa-mostana na Kostanjeviei, da je dovolilo 8. t. m. v samostanski cerkvi slovesno sv. maso v Cast sv. Cirila in Metoda, da je veliki altar v ta namen primerno okincalo, da je blagovoljno prepustilo cerkveno opravo ter da je samo priskrbeio celo veliko assisteneo. Zah-valjuje se dalje Sempeterskim pevcem, ki so ob vro-cem dncvu pri§li na Kostanjevico slavlt druStvena pa-trona, g. Paborju za lepo orglanje in za vaje s pevci, — solkansklin pevcem za ubrauo petje pri vecerni zabavi, — p. n. gostom za Cast, katero so s svojim poliodom druStvu izkazali, — in gg. druStveuikom m udele^ituv pri cerkveni in vcfierni elavnoSti, Tr^ino porodilo V Gorici, od 10. do 17. juilja 1888. M a s t i, na k v i n t a I. Kuhano maslo 80 do 90 gl. — JIast (salo) domaca —..— ogerska 70 do 79 gl. — Spelt doinae in ogrski 72 do 77 gl. — amerikauski -».— S i r placentinskt star 140 do 150 gl. — prestar 170 gl. -- oveji (pekorin) 130 do 185 gl. — domafii bolSki star 105 do 110 gl, — nov. 70 do 80vgJ. — Grojerjev 74 do 78 gl. Vt i t a, na h e k t o 1 i t e r. Benica 7 gl. 50 kr. do 8 gl. — TurSica 5 gl. 90 kr. do 0 gl. 50 kr. — M 4 gl. no kr. do 5. gl. — ileemen eel —,— pe-lmii 8 gl. 00 kr. do 0. gl. — Oves 8 gl. 50 kr. do 4 gi. ...» kr. — Fuzol gl. do gl. - Ajda 5 gl.60 kr. do 5 gl. 70 kr. — Ila.'2, na kviutah Ant 25 do 27 gl. — novarski natavni 22 do 23 gl. — mutlsk 19 do 22 gl. — indijski 15 gl. 50 kr. do 17 gl. — Vina in &piriti, na hektoliter. Zga-nje domace 42 do 48 Spirit preciSccu 39 gl. -— kr. do 40 git —Vino cruo 18 do 22 gl. — belo 20 do22gl. Moka na kvintal. k. I. 19 gl. — kr. --St. II. 16 gl. 80 kr. — St. III. 15 gl. 60 kr. -- St. IV. 14 gl. 20 kr. — St. V. 12 gl. 60 kr. — St. VI. 9 gj, — kr. — 01 ro b i drobni z iakljem 5 gl. 50 kr. — debeli z zakljem 5 gl. 30 kr. — Kroinpir 21 do 2 gl. 50kr. kvintal. Prav lepo posestvo na slovonskcm Stajerskem se prodaja jako po ceni in s prav ugodnimi pogoji pladila. Poizve se pri mcdtiarodnem casuiSkem zavodu v Trstu, W. 490. St: 104/0. L s. Razpis sluzeb ucitelja III. pla6ilne vrste v smislu de2: post: 4. marca 1879 st: 9 na §tirirazrednici v Ko-mDU in na enorazrednici v Skocjanu. Pro§nje naj se vlo^ijo po predpisani poti pri c; k: okraj nem solskem svetu v Se&ini v dobi 6 tednov po prvem priobfienji tega razpisa v listu „Osservatore Triestino." C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Sefcuri due 16. julija 1883. ki morejo pokazati spričevala, išče bankna hiša za razprodajo državnih in privatnih sre-ček, postavno izdanih, proti dobri plači. Pismene ponudbe pod naslovom: „Acquisiteur Z. 430" sprejema in odpošilja odpravnik , naznanil Henrik Sehalek, I, "VVollzeile, 14. na Dunaji. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. ™J; To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomofc in* ni Ireba anno- V gib besedi, da so dofcaze njikova iudovita li mofi. 6e ae le rabijo nekoliko dni, olajSajo ij in prezenejo prav knialu najtrdovratnigo *%- / fodcae bolesti. Prav izvrstno vstrczajo zo- per hemorojde, proii boleznim na jetrin ia na vntnlci, proti firevcsnim boleznim in proti __ glistam, pri ienskih mesecnih nadleinoatih, zoper beli tok, bozjasf, zoper bitje arcater ciatijo pokvarjeno kri, One no pregan;ajo saw© ome^leBifi bolezni, ampak naa obvamjejo tadi prod vsako boleznijo. Prodajejo so ˇ vse* glavnih lekaraicah na avetu; ":a 1 woSbo in poail!atvo pa edino v lekaraiei CriatofoJetti v Gorici, v Trata v lekarai C. Zanetti in G. B. Rovia in t lokarni Alia Madonna r Kormina. Lna ateklenica atane 30 wovcev. okvirji in ogledala se kupijo ceno in dobro le neposredno r tovarni Gustav-a Kerstan-a, na Dnnaji, II. Kirnergasse 1. Zapianild in ceaiki brezplaCno in poitnino prosti. I Ognja in tatvinc varnc DENARMCE ima WIESE & COUP., Kassennbrik Dunaj, Budapesta, Fraga. Zaloga: Dunaj, II. Untere Donaustrasse, St 25. Tovarna: Dunaj, II. Pappenheim- gasse, St. 58. IIEXWK MM, na I)IL\AJF. 111. Hintere Zollamtsstrasie 13a. Fame mlatilnice in vozila od 2 do 8 konjakib moCij. Mlatilnice za roko in na vlacilo [i do 6 konjskih mocij]. Reznice, mlini za trgano moko, drg-nice itd. Najnovejsa dela, potrjene sestave, nizke eene. &z 100.000 takib strojev prodanib. Ilaafrovani katalogl brezplacno la prosti poitnine. Cvrsti, poSteni agenti in razprodajalci se iseejo. Soeben begann za erscbeinen und ist Lieferung I iDjBI jjjjeder Bucbhandlung vorrathig: {« Das eiserne Jahrhnndert. j Von I A. d. Schweiger-Lerchenfeld. II |Mit 200 Illustrationen und 20 Karten und PIanen.| |Das Werk escheint in genau 25 Liefornngen, welche Inlffl regelmassigen zebutagigen Zwischenraumen zur Ausgabejl gelangen. H sis ieder Lieferung 30 kr. — 60 Pf. — 80 Cts. — 36 kopg |Iede Lieferung eathSlt zwei Druckbogen Text, und iat das! ganze Werk mit 200 sorgMtigst ausgefobrteu Original-$ Holzschnitt-Jllustrationen (hiervon 40 Vollbilder, zum Theilffl auf aparten Cartons) aowie mit 20 Karten und mebrercn'w HPIanon im Text ausgestattet. — || SH Daa Werk iat bis Ende 1883 vollstSndig. i In lebensvollen Schilderungen. anrogend and gemein-ljjj fasslich gcachrieben, soil „Das eiserne IahrnnnderfJI unterstutzt von zablreicben trefilichen Iliustrationen undui interessanten Karten, denjenigen Abachnitt menschlicherll lyjArbeit schi!dern, der wie kcin anderer unserer Cultur undli IjCi-rilisation seinen Stempel anfgedriickt bat. . || B|! Seiner stofilichen Gliederung nach zerfallt der Inhalip Edes Werke8 in folgende Hauptabtheilangen: 1. Die Eiaen-l JHbahnen. — 2. Schifffahrt. - 3. Das eiserne Geapinnst derli jfljErde (.Telegrapben und Kabeli. — 4. Eiaen und KohlejHI BKHattenweaen, Grossindustrie etc. — 5. Die modernen Kriegs-il fflmittel. — 6. Flugtochnik. Verfasaer un Verieger babenjO, Pkeine Mfihe geschect, durcb Ankaupfung weitreichender nsdli tovielfacher Yerbindungen mit den benrorragenden VertretemE Hobgenannter FSc!ier. aowohl in Bezug auf dea tectlixhenj| Mwie illustratiTen Thoil daa Neueste und Beste za bieten.,ll» Durcb alle Baehhandlungen zu bezieben. — Lieferung || .». uberall vorrathig. || |A. Haptlenen's Yerlagin Wien 1., Wallstscbgasse lai r—\ pi ......i ¦••.....t, Prosim Vas, posljitc mi po posti za prilozenih 10 gld.:zabbjcek z 10' steklenicami dr. Rozovega iirljenskega balzama. Ob enem doToIi;et da Vara potem, da je to zdraviio silno dobro, ker ze tri mesece, odkar je pjjem ne cutim vet bolccin v zelodci, katere sem trpel akaz 10 let. ozdra^ilo je tudi mojo zeno vranifine bolezni, za fcatero je ze dolgo let bolebala, in drzi zdaj iudi moje otroke pri najboljem zdravlji, posebno ker naa Taruje mrzlice, kise pogosto prikazuje t teb krajih. Sprejmite, dragi mi goapod, zagoiovilo mojega rseatranskega apoitoyanja, sjcaterim aeni se podpiaal __ Kazimir Masalski, nadzornik zclezniCnih del v Aleksincu v Serbiji. Temeljita pomoc vsem, M so v zelodci all tebuM bolni. Oliranjenje zclravja naslanja se vefij: del na *isLer ie in saazenje sokroviee in krvi in na pospeaevanje dobrega prebavljanja. Naj-boljSe sredstro za to je dr. Roza zivljenski halzaiih Zivljenski balzam dr. Rozov ustreza popolnem rmm tern zahtevam: oiivlja pJebrT \s v1e, narfija zuravo in fisto kri. da dobi zopot svofo prejSnjo nioc in zdrrvje, odpravlja te^ko prebavljanjo, gDJUS do jedi, kislo zdf-govanje, uapetost, t»{ Sevan je, krv v ielodei, zasliiienost, zlato zilo, preobtezeiije zelodcaz Jedili itd., jc gotovo in skasano douutci* >jr::datvo. ki se je v kratkem zarad avoje izvratnc n>o«Y;i oli6e ra/,iirilo, 1 velika sklenic. 1 gl., pol sklenioe 50. kr. Ifa atotine pNem Y pnzaanjp je na razgled pripraiijcnih. Uazposilja se na frankirane dopieie na vse krajc proti poitnemu povzetju. MT SVABJEiJIJE!' Da se iuogne wafalo neljobim pomo'am, prosim vse p. n. gg. naroCnike, naj zahtevajo povaod izrefiao dr. Rozov zivljenski balzani iz lekarne B. Fragner-ja r Pragi, kajti zapazil Hern, da so narocnikjna ve8 krajih do-bili zmes brez vse moi:I. ako so zahte.uli aarao zlvijenaki batzam, in no izreeno dr. Rozovega zivljenskega balzama. Pravi dr. Rozov zivljenski balzam dobi ae samo r glavni zalogi izdelovalea B. Fragner-ja, v lokarni „k 2rnemu orlu" y Pragi, Ecko der Spor* nergasso Kr. 205—8. — V OORiCI: G. iristofoletti, le'iarnifar; lekar-nicar. V OOLEJI: Damaso d'Elia. — V TRSTIT: P. Prendini, lekarn^arj G. Forabosehi, lokarn'car, J. Ser-ravallo; Ed. de Leitenlinrg, lekarn'fiar. — V ZAGREBU: C. Arazim, lekarniCar. Vse lekarne in veeje trgovine z materijalnim bla^om v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM BE TUDI DOBI: Frazko domaec ma/ilo zoper bnle, rane in vnetje vsake vrste. Ako 30 zenam prsa vn»mojor ali strdijo, pri bulab vsakc vrste, pri torili, gnojnili tokih, pri firvtt r prata in pri nohtanjt, pri ztozab, otekltnali, pri zntaS^enji, pri roornki (mrtvij kodti. — Zaprto bule in otoklino ho hitro o-zdravijo; kjer pa vcu tefio, potegne, mazilo V kratkem ves gnoj na-se, in rano ozdravi. Skacljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam z a n li o. Preiskovan in po mnogih poskaaih kofc naJEancsIjivcjSo arodstvo znan odatrani naglubost, po njom ae dobi tudi popolno uze zgubljen sluh. I sklenica 1 gl. a. r. Ljudi in blago sprav^a AMERIKO najbolje hi najceneje AMOLD KEIF, na Dnnaji, I. Kolowratring, Festalozzigasse 1. Bergerjevo medicinsko M1L0 IZ SAIOLE (THEERSE1FE) PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih drzavah s sijajuim vspehom proti vsakovrstui neeistosti na polti, sosebno proti kionicnim in luskinastim lisajem, hra-stam, nalezliivira hrastam. picii rudeC'emn nosu. oze-bljimi, potenju nog, piiiliafu na glavi in bradi. — Bergcrjevo milo iz sniole ima 4CO/0 smole iz Iesa, in se b»slveoo \Bzh6a\e od vseh dnigili smol, ki se prodajaio. - - Da se prekanjanju izogue§, zahtevaj dolocao Bergerjevo milo iz smole iu glej na znaai zavitek. V dolgih in hudib poltnib boleznih rabi se z vspehom na mestu mila iz smole Bergerjevo med smolnato-zvepleno milo; kdor bi hotel iraeti rajSi to, naj zahtevo edino Bergerjevo smoluato zvepleao milo. ker znnanja ponareianja so brezvspesui izdelki. -~ Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-distostij na polti, zoper hrasto na poltt in glavi otrokT kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdauje rabo rabi: m^z&v® gli^tsim. mite Is mml% ki ima 350/0 glicerine in je fiao perfumano. - Csni & lw& isaki Tssts 33 kr- % Mm ml Glavni razpo^iljavee: lekarnar G. Hell v Opavu. Glavna zaloga za Gorieo pri gg. Iekaroarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni. Pasi kilovim najnovejse sestave, prar pripravni in trd- ni VIACXI, BREZ aJNlvn, kakor tudi vaake vrste obveze, spawi za cloveka, angl. in franc, nogoviee proti kren, naj no ejsi pasovi za nosilce, vse ranocelske priprave iz gnmeoiu vse potreb- §cine za bolnike. 0. KEUPERT, prcj J. A. ZIEGER, Ilni1*ll ustanovljeno 1. 1873. kakor prej l.Graben 2&. zno-vuilcij; t,.a v xrattnerhofa, ZaToga vseb pariSkin po-sebnost^j. Razposilja hitro in moICe proti povzetju. Villi ttie (prele) najnovejgo aeatnw, potre-bujejo malo proatora, tia< kajo dvakrat hitrejo ko prejsnje tiskavnice, ao'lah-ko gonija, moCtie'intrdno, v tseh velikostih za posa-tneznike in za najvefie po-Bustnikc kot poaebno vrod-oosti. PoroStvo, sprioevaln >o 1000 ze narejenih tiskav-'nitfab. Nairti in ceniki po 'zelji brezplacno in pqStnino prosti. Grozdni mlini najnovejge iznajdbe. Zgodnja naroSlla so nam vsec. PH. MAYPARTO & Co. tSJg&V Tovarna v Frankfurt" a. M. SamolOg.75k popolna olileka iz mesaniiie (Stoff). Samo8gl.50k. mod em a povrhna suknja. 8amo 3 glcL hlaec iz me^anine. Samo5gl.50k. popolna obleka iz* platna v zalogi obleke za gOSpode Ignacija Steiner-ja v Gorki, nasproti nadskofijski palaei. Obleka za otroke vsake starosti, zaloga mesanin, vsakovrstnih domafilh iu tujih izdelkov, lastna §ivamiea, dela so po meri hitro, fino fn trdao. Kepremdcljivi pla§fii, ponofine suknje, lov-ske suknje, perilo za gospode, zavratn'iki, plaS^i za gospe posebno priporb&ni. Iz^atey ia o%o?ona ttretoik; A, FABUANI. — Xiska; Hilarijauska tigkarna" y Gorici.