@ i i © ©« (Dopisi.) (Odlomek iz prijatelskega dopisa.) Vrednik, ki hoče biti tudi r e dnik svojcga časnika, se ne more, temuč se mora — če tudi morda proti svojemu Iastnemu, boljcmu prcpričanju — deržati tiste pisave, ktero želi večina bravcov in posebno dopisovavcov, ker bi si sicer lahko zgubil mnogo teh in unih. ,,Za vkus se ni prepirati." Tako so tudi ,,Novice" le zavolj nvečine" potegnile z novooblikarji — vkljub svojim lastnim jasnim in slovesnim dokazom za prednost ,,starih oblik" — še v dveh zadnjih listih leta 1849. Tega niliče nc zameri č a s n i k u, za kterega je nLebensfrage", vstreči svojim naročevavcom. Balantinov. Iz Oorlce 14. febr. — Kdor hoče kaj ličnega narediti, mora tudi znati prav pomeriti, in sicer čevljar po nogi, klobučar po glavi, — učenik po okoliščinah, kar je naj težje. —Nadjamo se. dragi bratje, da se nam bo kmalo naša butara polajšala. Ako bodo tedaj Slovenci po slovensko, Lahi po laško v šolah učili, bomo gotovo bolje napredovali. Ni cuda, da Nemci s svojim šolstvom bolje shajajo, kakor mi, — ko uče povsod le v svojem maternem jcziku. Ložje je kaj podedovati, kakor pa si z žulji in s potom svojega obraza kaj pridobiti. Tudi mi bomo naše otroke lc v enem, in sicer v maternem jeziku učili. K terau nain boš tudi Ti, dragi ^Tovarš," pripomogel. Prav veseli smo Te. Naš visokočastiti gospod šolski nadzornik J. e. M o z e t i č , kteri za vse našc šole prav vneto in ncutrudljivo skcrbe, nam ta časnik zelo priporočajo. Povem še, da čast. gosp. Tcsari v naši višji mcstni šoli vsako nedeljo od 11. —. 12. uče k e m i j o. — Slava ! 91. S. Iz N . . . — ,15. februarja. — Kakor se vsi časniki na.ši verlo obnašajo vcdno klicajc: ,,Naprej !" — kličeš tudi Ti, predragi naš ,,Tovarš," in budiš svoje brate na važno delo. Res prav glasno jili kličcš iz mnogoletncga spanja! Zategadel Ti pa tudi doni od vseh strani, kamor le zahajaš, občna zadovoljnost. Po Tebi, dragi ,,Tovarš!" je zasvetila tudi priprostemu kmctu boljša doba, ktera mu obcta potrebno prerojenje. On bo zaznal, da so šole v resnici vseučelišča, kjer se morejo njegovi otroci naučiti vsega, česar potrebujejo za časno in vcčno sreco. To spoznavši se ne bojo naši kmetje obotavljali svoje otroke pridno v šolo pošiljati. In gotovo tudi ne bomo slišali kmeta, da bi rckel : ^Čemu so nara šole ? — saj otroci malo ali pa celo nič ne znajo, čeravno že več let hodijo v šolo hlače tergat; raje jili imam doma, da mi vsaj krave pasejo ali, kar že bodi, delajo." To se je v poslednjem času, ne rečem v najposlcdnjejšem, večkrat slišalo, česar pa so bile večidel le šole krive, ker so kmcčko mladino le nekako mlačile ne pa koristno učile. Kmet dobro ve. da iz slabe moke nikdar dobrega kruha ne bo. Mili moj ,,Tovarš!" sam sem imel priliko na svoje ušesa čuti tako pritožbo. in zraven tega še celo versto ncpovoljnih jeremijad. — Pri tej priliki naj Ti, Ijubi ,,Tovarš !*' povcm še kaj, kar Te pa utcgnevjako jako razveseliti. Pretekle velike šolske praznike se peljem po ccsti skozi C — na V — na somcnj proti Dr., kjcr sc pa ustavim, in, komaj z voza stopivši, zvem, da imajo ta dan tukaj otroci koneclctno prcskušnjo. Brez pomisleka sc pomudim, in grem v solo, radoveden, kako da se bojo otroeiči obnašali. In lej! kako zel<> sem se zavzel zagledavši polno šolo bclih ucencov in učenk, ki so vsi v milein, maternem jcziku tako gladko in verlo odgovarjali, da jih je bilo res veselje poslušati. Katehet D-lj, iskren domoljub, so res mož na svoji stopnji, — pa tudi učitelj je vse hvale vreden, zakaj otrociči so v vseh predmetih tako verlo odgovarjali, da nikoli tega. — Pa se kaj se mi je dopadlo! — Zbranih je bilo v šoli ne le mnogo visokoč. duhovnov in pa vradnikov, ampak tudi cela versta staršev, ki so jib gosp. župnik k preskušnji povabili, da slišijo, koliko so se njihovi otroci lepega in prekoristnega naučili. Radosti jim je serce igralo, ko so čuli svoje otroke tako veselo in gladko odgovaijati; svitlc solze so jim oči zalivale, in veselja niso vedili, ali bi bili po dokončani preskušnji hvalo dajali gospodom učenikom, ali bi svoje Ijube otroke urno na dom spremljevali. Tako zadovoljni in hvaležni so bili! — Mislim , da po takem načinu kmet gotovo urno dobi veselje do šole, in da se ne obotavlja otroke va-njo pošiljati; raenim pa tudi, da je prav pametno, ako tudi starši pridejo k preskušnji, da spoznajo, kako potrebne in koristne so otrokom šole.— Da si mi zdrav, premili nTovarš!" Leop. M. Podgoriiki. Iz Ljubljane. Ne moremo drugače, da povemo, kako zelo je rTovarš" hvaležen, ker vidi, da njegovo upanje do milih bratov in prijatlov ni bilo zastonj. Veliko verlih in slavnih mož mu je prijazno odperlo svoje gostoljubne vrata, — tudi vik.ša duhovna gosposka se jc milostljivo nanj ozerla. Dobili smo od prcčastitega vikšega konzistorija iz G o r i c e že dva prav slavivna dopisa. Pervi (10. pros. s št. c%) nam je prinesel 12 naročnikov; — drugi (9. sveč. 236/3^) pa nam je milostljivo naznanil, da se nam bo od časa do časa na znanje dajalo, kako se snuje in napreduje ljudsko šolstvo v goriški nadškofii. — V razpisu 31. pros. s št. 85/l0 pa tudi ljubljanski prečastiti knezoškofljski konzistorij visokoč. duhovščini in vsem učiteljem v naši školii prav gorko priporoča, da bi se naročevali na nas časnik, posebno pa, da bi ga podpirali z dobrimi spisi vsi, kteri imajo zraožnost in dobro voljo za to. Učitcljem se pa še prav poscbno na serce govori, da bi to za čast imeli, čc bi svojega ,,Tovarša" po vsi svoji moči podpirali, ako ne vsi s spisi, pa saj z naročnino. — — Lejte, ljubi bravci! to so perve krasne cvetice , ktere nam obctajo vesclo pomlad in ,,Tovarša" preserčno veselijo. Iz Ljubljane. Prečastiti Ijubljanski konzistorij je z razpisom 4. sveč. s št. ' S4/2, razposlal po škofii naročilne povabila za prekoristno in dobro znano knjigo : ,,Jahrbucb fiir Aeltern, Lcbrer und Erziebcr, von Joh. Mareš, k. k. Schulrath, 26. Jahrgang 18C1." Iz I<jubljane. V Novicah in v Glasniku bercmo, da se je namcnil Janko P. Vijanski, ako sc oglasi dosti naročnikov, poslati narodno knjigo ,,Slovcnski zabavnik" med svct. Prosi tedaj vse rodoljubc, prijatlc in znance, da mu nabirajo naročnikov in njih imcna naznanijo (na Vcrhniko, Oberlaibach). Vsak nabiravec dobi na 8 iztisov devetega — po verhu. Ccna tej knjigi bode 90 kr. Zraven pa lepo prosi vsc slov. pisatelje, da bi ga podpirali. Všeč mu bodo : novele, kratke povesti, narodske stvari, pravke, pcsmi, zagonetke, natoroznanski in humoristični spisi, igrokazi i. t. d. Tako knjigo misli g. Vijanski vsako leto izdati. Srečo ! —