9. September. (M Ustanovljeno 1842 Priporočava preča-stiti duhovščini in p. n. občinstvu vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno fino delo in najnižjecene. Prekupcem posebno priporočava oljnate barve v pločevinastih :: puščicah :: Ceniki na zahtevo slikarja napisov pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice :: v Ljubljani :: Miklošičeva cesta 6 za frančiškansko cerkvijo ^Delovanje z elektr. močjo 3461 (l— ) Trgovina z oljnatimi barvami, laki in fir-neži ter z vsemi v to stroko spadajočimi :: predmeti Delavnica ie v Kriški ulici 6 Ceniki zastonj Najsigurnejša prilika za štedenje! Vzajemno podp. društvo v Ljubljani registrov, zadr. z omejenim poroštvom, Kongresni trg 19 »prejema vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne hranilne vloge ter jih obrestuje IPF* po 4,|2°Io to je I daj« za IOO K 4 K 50 h na leto. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica sama. 345^ Kanonik Kalan Andrej, 1. r., predsednik Kanonik Sušnlk Janez L r., podpredsednik. Dr. Franc DolSak, zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. Največja češka Ho» ceneja posteljnega perja! 1 kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega 2 K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K, belega skubljenega 5 K 10 v, 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6 K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, jaka - - ' trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezna pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 v, 4 K. - Pošilja proti povzetju od 12 K višt , iranko. S. BENISCH v Dešeniei 766 Sumiva, Csško. — Zamenjava in franko vrnitev dopuščena, zi >03S leugajajoče se vrne denar, — Ceniki na zahtevo zastonj in franke. 15-.! : S. Benisch v; >ga skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega, ali rumenega inlet-nanking-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16 s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 1?, 14, 16: vzglavnica K 3, 3-50, 4, — Pernice 180X140 cm velike K 15, 18. 50; vzglavnica 90X'0 ali 80X80 cm K 4'50, 5—, 5-50. Spod. pernica iz gradla 180Xll6 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naročilu od iok dalje. M.Bergerv Dešenici št. 1093, Češki les. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlakah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto Grlčar & Mejač Ljubljana, Prešernom ulice 9 priporočata svojo največjo zesiogo zgcteuljenil) eble^ za gospode, d«el^c io etre-Vje io nei>c$ti u KcnfeR-- ciji z« dame. - Friihwirth & Comp. Dunaj VI, Gumpendorferstrasse 9. VaIiIra ml tura vseh vrst fotograf. VCHAd MlU&d aparatov, prizmat. stekla, fotografske potrebščine vedno 1453 sveže v zalogi. 4 1 Solventnim odjemalcem ugodni plačilni pogoji- Za slabokrvne in prebolele: je zdravniško priporočeno IJgaj' črno dalmatinsko vino 1\MI* 4 steklenice (5 kg) franko K 4-—. Br. Novakovič, Ljubljana, najboljše sredstvo. 1432 3 1 Višjega štab. zdravnika in fizika dr.Schmida znamenito OLJE ZH SLUH odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trgu v Celovcu. 1984 7—1 rz. ±sr> 2603 dosežejo odrasllin otroci, bolni in zdravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pijefe S L H DIH, to je lir. pl. Trnk6czyja slatini čaj. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev pod naslovom v glavni zalogi. Lekarna pl. Trnkoczg Kri! Moči Zdravje! * Bogata zaioga šivalnih strojen, koles, pisalnih strojev S pri j* Iv. Jas & srn Ljubljana, Dunajska cesta 17. Svofi k svojim! Svoje cenjene odjemalce opozarjani tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu ur, verižic in druge ziataili® zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen. 186 Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4: L. Vilhur, umr. Mescem koledar za september 1910. Dan Godovi Celodnev. češč. presv. R. T. Razne slovesnosti ljublj. škof. lavant. škof. 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Egidij, opat Štefan, kralj Evfemija, Doroteja, dev. muč. Besnica Sv. Jakob, Ljublj. Čermošnjice Sv. Florijan Žitale Sv. Rok n. S. I. slovensko romanje v sveto deželo od 2. do 21. septembra. 8. septembra slovesni 500 letni jubilej božje poti na Sv. Višarjah. : j 4 5 6 7 8 9 10 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. po bink. Rozalija, dev.; Ida Viktorin, škof Hermogen, mučenec Anastazij, muč.; Regina, dev. Rojstvo Dev. Mar. (M. šmaren) Gorgonij, mučenec Nikolaj Toled., spoznavalec Slavina Vreme Kranjska gora Mokronog Cerknica Homec Polšnik Stoperce J Vuzenica Trbonje | Ribnica Sv. Anton P. 11 12 13 14 15 16 17 Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. po bink. Ime Marijino Pelagij, mučenec Notburga, devica Povišanje sv. Križa Nikomed, mučenec Ljudmila, vdova Rane sv. Frančiška Seraf. Primskovo Lašče Boštanj Križevo p. Kostanj. Šmarje Polhov Gradec Št. Lambert Vuhred Sv. Primož j Zavrč Sv. Barbara Leskovec Sv. Trojica IS 19 20 21 22 23 24 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. po bink. Sedmere žal. D. M. Januarij in tov., mučenci Evstahij, muč.; Suzana, muč. f Matej, aposiol (Kvatre) Mavricij in tov., mučenci t Lin, papež; Tekla (Kvatre) f Dev. Mar. reš. ujet. (Kvatre) Sv. Planina Križ pri Tržiču Svibno Brusnice Hrastje Koprivnik Repnje redovnice Sv. Vid p. P. ] Škale Sv. Martin Št. Janž Št. Ilj J Sv. Mihael Gor. Ponikva Bele Vode Sv. Križ Zavodnje Laško 25 26 27 ! 28 ! 29 | 30 Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek 19. po bink. Firmin, škof Ciprijan, mučenec Kozma in Damijan, muč. Venčeslav, kralj-mučenec Mihael, nadangel Hieronim, cerkveni učenik Vinica Bevke Krka Zatičina Poljane Trzin Odpustki mesca sept. 1910. 1. Četrtek. I. v mesecu. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa v bratovski, oziroma v farni cerkvi 2. Petek. I. v mesecu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki gredo k izpovedi in sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo do-brotljivost presv. Srca Jezusovega in molijo v namen svetega očeta; udje bratovščine presv. Srca Jezusovega dobe popolni odpustek proti navadnim pogojem; danes ali pa I. nedeljo; b) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa. 4. Nedelja angelska. I. v mesecu. Sv. Roza Viterbska. Popolni odpustek: a) udom rožnovenske bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo v namen sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom; b) tretjerednikom v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerkvi. 8. Četrtek. Rojstvo Marije Device. Popolni odpustek: a) tretjerednikom, kakor 4. dan t. m.; b) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa, kakor 1. dan t. m.; c) udom bratovščine presv. Srca Tezusovega v bratov- ski cerkvi; spovednik more namesto obiska v bratovski cerkvi določiti drugo dobro delo; d) udom bratovščine naše ljube Gošpe v bratovski cerkvi; e) udom rožnovenske bratov^ ščine v katerikoli cerkvi; f) udom bratovščine prečistega Srca Marijinega; g) onim, ki nosijo beli, ali rjavi, ali črni, ali višnjevi škapulir; udom bratovščine žalostne Matere božje je treba poleg drugega moliti 7 oče-našev in 7 češčenamarij za duše v vicah; h) udom Marijine družbe; i) udom družbe krščanskih družin; j) udom bratovščine za duše v vicah. 11. Nedelja. Ime Marijino. V Avstriji dobe popolni odpustek vsi verniki, ki danes ali v sedmih prihodnjih dneh gredo k izpovedi in sv. obhajilu in so pri sv. maši in molijo v namen svetega očeta. 14. Sreda. Povišanje sv. Križa. Popolni odpustek onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 17. Sobota. Rane sv. Frančiška. Tretjerednikom vesoljna odveza. 18. Nedelja. Mati božja 7 žalosti. Popolni odpustek udom bratovščine žalostne Matere božje s črnim škapulirjem. Sv. Jože) Korpertinski. Popolni odpustek tretieredni kom, kakor 4. dan t. m Leto VIII. Stev. 9. Kako še bolj utrdimo in razširimo Marijino češčenje med Slovenci? (Govoril v slovenski sekciji V. mednarodnega marijanskega kongresa v Solnogradu župnik Fr. Sal. Gomilšek.) Častiti zbor! Predvsem povdarim, da danes prvikrat zborujemo Slovenci v Solnograclu. .Vedno iščemo jednakopravnosti, pa je ne najdemo. Tu smo jo vendar našli. Ideja marijanskih kongresov je mednarodna, odtod danes tu v nemškem Solnogradu tudi slovensko zborovanje. Na važnih zgodovinskih tleh smo zbrani. Mi slavimo sveta apostolska brata Cirila in Metoda kot naša največja dobrotnika, ker sta nam prinesla luč svete vere, vendar moramo biti pravični in priznati, da je poglavitna zibelka krščanstva med Slovenci bil ravno S o 1-nograd. Solnograški nadškof je so pošiljali misijonarje med Slovence, med katerimi je škof sv. Modest kot apostol ko-rotanskih Slovencev največji. Njih delo sta sveta brata Ciril in Metod pozneje spopolnila in krščanstvo utrdila med Slovenci. In s krščanstvom je prišlo med Slovence tudi češčenje Marijino. Najstarejša Marijina božja pot na Slovenskem, Gospa Sveta na Koroškem, kjer počiva Apostol sv. Modest, je tega jasna priča. Skozi vsa stoletja, odkar je sprejel krščanstvo, je bil slovenski narod Marijin n a r o d. O tem posebno glasno govore premnoge Marijine cerkve, zlasti pa mnogoštevilna Marijina božja pota na Slovenskem. Težko jih bo kje drugod več kakor pri nas. Predniki naši so torej bili vzorni častivci Marijini. Naša naloga je, da jih zvesto posnemamo in da v tem oziru še napredujemo. Naj svet ve vsepovsod, da slovenski narod je in ostane Marijin narod. Kako še bolj utrdimo in razširimo češčenje Marijino med slovenskim narodom? Da to dosežemo, bo treba pogledati v preteklost, kaj nas ona uči, in treba bo napraviti načrte za bodočnost. Dovolite, da v tem oziru podam nekaj misli in nasvetov. 1. Predvsem nam je treba statistike (pregleda) o M a r i j i n i h cerkvah, zlasti pa o Marijinih božjih potih na Slovenskem. Naj se sestavi o vsaki Marijini božji poti opis, ki naj povzame že obstoječe opise, pa tudi vse, kar je znanega med ljudstvom o božji poti. Take knjižice bodo močno pospeševale Marijino češčenje in pomagale ohranjevati, kar že imamo. Na podlagi posameznih raziskav na i se sčasoma iz- 17 da »Marij anska Slovenija«, knji- skem izvrševalo enotno. V tem oziru je ga, ki bo vsebovala opis vseh Marijinih ljubljanska škofija vzorno urejena. Imela cerkev na Slovenskem, posebno pa na- je že 4 shode družbenih voditeljev, ima tančen opis Marijinih božjih potov-' ob- škofijskega voditelja in dekanijske vodi- eiiem z njih slikami. Ta knjiga bo vsako- teije Marijinih družb. Da zavlada po vseh mur najlepši dokaz, kako so naši pred- slovenskih škofijah edinost glede mari- niki ljubili v dejanju Marijo. Dandanes janskih kongregacij, to naj dožene prepo- še komaj ohranjujemo, kar so oni ustva- trebni I. shod družbenih vodi- rili. t e 1 j e v Marijinih družb vseh 2. Treba bo zbrati naše Marijino slovenskih škofij, ki se naj pri-slovstvo. Kaj zanimiv prinos k zgo- redi kakor hitro bo mogoče. dovini češčenja Marijinega med nami bo- 6. Naša izvencerkvena mlado spisi o Mariji v našem slovstvu iz dinska organizacija mora vedno raznih dob, bodo naše sloveče Mari- ostati v najtesnejši zvezi z o r -j i n e pesmi, po besedilu in na- g a n i z a c i j o Marijinih družb, p e v i h. Koliko imamo lepih Marijinih Zunanje prireditve naj se združujejo s pesmi, ki so znane le tu in tam, koliko prireditvami Marijinih družb v cerkvi, ganljivih melodij tudi malo poznanih! Tako se bo v mladem rodu vkoreninil Zlasti veliko jih je nastalo pod vplivom pravi duh Marijin in se bo razcvetelo Riharjevim. So tudi najlepše, ker so vze- vzorno življenje in apostolsko delovanje te narodu iz srca. Vse to bo treba zbrati, po zgledu Marijinem. 3. Treba bo zbrati vse s p o m e n i k e 7. Naša r o m a n j a k Marijinim bož-in spominke Marijinega češčenja jim potom moramo lepo urediti. So med nami iz prejšnjih stoletij, da se ne stara božja pota, ki se vedno bolj opušča-poizgube. Naši škofijski muzeji pa jih naj j,0. Poživimo jih in ohranimo, kar je mo-hranijo v posebnih oddelkih. goge. Bog nas v resnici ima rad. Sredi 4. Opišejo se naj vse Marijine po- slovenske zemlje nam je ustvaril versko b o ž n o s t i, ki so bile od nekdaj v na- središče, da si lepšega nismo mogli želeti, vadi med slovenskim narodom, ravno ta- To je M a r i j a P o m a g a j na Brez-ko vse bratovščine in družbe, j a h. Poleg pokrajinskih božjih potov ob-ki so v preteklih stoletjih najbolj pospe- mejni Slovenci najrajši obiskujemo Brez-ševale med Slovenci slavo in češčenje Ma- je. Slovenci na Kranjskem pa naj bi radi rijino. . pohiteli večkrat na naše meje. Tu bi rad Tako se bomo ob zgodovinskih spo- priporočil posebno Gospo Sveto na minili znova vnemali za Marijo. Goreč- Koroškem. Gospa Sveta je mati vseh na- nost naših prednikov nam bo mogočen šili Marijinih božjih potov. Kako veličast- nagib, da ne zaostanemo za njimi in naše na je ta romarska cerkev, kako nad vse bodoče delo nam bo mogoče s tem večjim zanimivi mnogi zgodovinski spomeniki navdušenjem izvrševati. v cerkvi in zunaj cerkve! Posvetimo to- 5. Splošno se priznava: Najbolj po- rej tej staročastitljivi božji poti v bodoče spešujejo Marijino češčenje Marijine več pozornosti kot zibelki Marijinega če-bratovščine, zlasti pa Marijine ščenja med nami. družbe. Doseči moramo, da ga ne bo 8. Vse te nasvete bo najložje izvršil vernega Slovenca, ne Slovenke; ki bi ne in najlepše uredil ter Marijino češčenje bil ud vsaj ene Marijine bratovščine ali med nami najmogočnejše pospešil I. družbe. Marijine družbe pa se še morajo slovenski marijanski kon- b o 1 j razširiti po vseh slove 11- gre s. On bo jasna priča, da nismo Slo- skili škofijah. Vodstvo družb in venci zastonj pohiteli v Solnograd. Misel družbeno delo naj bi se po vsem Sloven- o slovenskem marijanskem kongresu po- 17 * nesimo s seboj v domovino, naše prevzvi-šene nadpastirje pa najspoštljiveje prosimo, da nam ga oskrbe. Slovenski mari-janski kongres bo najprimernejši izraz naše vzorne zvestobe in udanosti do Brezmadežne. Naj bodo in naj ostanejo vedno res-nične besede: Nad tisoč let smo Tvoji, o Marija, Ti naša si najdražja last, Ti naša si in boš največja slava, Ves naš ponos, vsa naša časti Kdaj bo konec te praznovernosti! Ravnokar se zopet močno razširja po mestu in po deželi neka praznover-nost. Dopisnice se pišejo na vse strani, na katerih je pisana neka kratka pa spa-čena molitev, zraven pa naročilo: »Ta molitev vam je poslana s prošnjo, da jo širite. Prosim, storite tako: Razpišite po 9 dni zaporedoma po 1 karto ali listek, tako, da ne boste nič prenehali 9 dni. Pazite, kaj se bo zgodilo 9. d*vn! Pravijo, da doleti tistega veliko veselje, kdor to naredi. Ko to pišete, si želite, kar vam je na svetu naljubšega in to se vam bo zgodilo. Listka ne smete nič podpisati. Prosim, ne pretrgajte verige!« Tako to pismo. Mi pa mislimo, da bi bilo že čas, da prenehajo za vselej take neslanosti! Da. je še vedno toliko praznoverja med ljudmi! Poučite, prosimo, nevedne, da je treba verovati, kar uči katoliška cerkev, ne pa takih praznih obljub. 1111 raESIETO S £šnj !E TELO. JgSilfe 51. poročilo o delovanju bratovščine presv. Reš. Telesa v ljubljanski škofiji. Zopet je leto minulo, zopet poročamo o delovanju bratovščine presv. R. Telesa in češčenju tega presvetega Zakramenta. Kadar se spomladi narava v svoji lepoti zbudi, kadar se polje in travniki ogrnejo z zeleno odejo in se čaše cvetlic v solnčni svetlobi razgrinjajo v živih, prelepih barvah, kadar se krilati pevci oglasijo po gojzdu in po vrtovih, — kako je vse to lepo! Pri vsi ti lepoti pa se človeku vendar vriva otožna misel, da bo vsa ta lepota trajala le malo mescev in prelepa pomlad bo zopet padla v grob. Le malo mescev, in vsa ta lepota bo mi- nula, prišla bo zima in zagrnila ho vso krasoto v svojo mrzlo odejo. Le malo mescev! — In kar se v ko-lobaru enega leta ponavlja v naravi, to se pojavlja v krogu življenja človekovega. Kako hitro mine pomlad življenja! Ali bomo mi, ki sedaj živimo, videli še prihodnjo pomlad v naravi, se je veselili? Ali bo morebiti prihodnja pomlad z zeleno odejo pokrivala naš grob? Tega ne vemo. Modra previdnost božja nam je vse to prikrila. Ne vemo! To pa vemo, da bo prišel čas, ko ne bo več pomladi za nas, ko bomo počivali v mrzli postelji matere zem* Jje, ne bomo več slišali petja ptic, ki bodo žvrgolele nad našim grobom. Pri takem premišljevanju se nas hoče polastiti neka otožnost. Človek se zelo oklepa svojega življenja, tudi če mu nudi več trnja kakor cvetlic, če je tudi bolan in nadložen. Koliko žrtvuje človek, da si življenje podaljša vsaj za nekaj let ali mescev ali vsaj nekaj dni! Ni jih skrb nobenega denarja, radi trpe najhujše bolečine, dajo si odrezati cele ude, samo da si podaljšajo življenje za nekaj tednov. Slednjič morajo vendarle umreti. Vse to premišljevanje je nekako otožno, pa iz vse te otožnosti nam prisije prijazna svetloba iz večnosti, iz Jezusovih besedi: »Jaz sem življenje!« Naše življenje ni končano v hladni postelji v grobu, maše življenje ni končano, ako prihodnja pomlad cvetlice siplje na naš grob: onkraj groba cvete nova pomlad, pomlad, za katero ne bo več zime, pomlad večno trajajoča. »Jaz sem vstajenje in življenje,« pravi Jezus. »Kdor v me veruje, bo živel, četudi umrje.« »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.« To je velika in tolažbe polna obljuba. Zakrament presvetega Rešnjega Telesa nam je poroštvo, da bo kdaj naše telo vstalo iz groba in večno živelo. Naše umrljivo 111 trohljivc, slabotno, bolezni in trpljenju podvrženo telo bode vstalo neumrljivo, podobno častitljivemu telesu Gospodovemu. Kadar pristopiš k sv. obhajilu, ti mašnik govori prelepe besede: Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa obvaruj tvojo dušo v večno življenje! Da, Jezusovo presveto Telo ohrani najprej tvoji duši življenje milosti: okrepčuje tvojo dušo v dobrem in ji pomaga k vedno večji popolnosti. Pa Jezusovo preljubeznivo Srce stori še več — pri sv. obhajilu položi v cvoje telo kal neumrljivosti, ki bo dan vstajenja krasno vzraslo in se razvilo v večno življenje. Telo, kakršno je zdaj, obtežuje dušo in jo napeljuje storiti kaj takega, kar ji je škodljivo. Mnogokrat nagiba dušo k nevolji, nepotrpežljivosti, jezi, neizmer-nosti, nečistosti. Duša, ki bi rada Bogu služila, se mora vedno bojevati s telesom in ga krotiti. Pravzaprav bi moralo telo biti le služabnik duše, pa je mnogokrat jako len in uporen hlapec in zadržuje dušo, da ne more storiti, kar bi morala. Radi tega je že marsikdo rekel, da bi rad umrl, da bi bil rešen mnogokrat nesrečnih bojev med dušo in telesom. Tudi sv. apostol Pavel je vzdihoval: »Jaz nesrečni človek, kdo me bo rešil telesa te smrti!« Da, kdo pa? Sveti Pavel ga je našel in ves vesel piše: »Milost Božja po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.« Jezus Kristus stori naše telo tako, kakršno bi moralo biti, on ga stori ubogljivega služabnika duše, in šele tedaj, kadar bo tvoje telo novo, lepo čisto, sveto in vredno večnega veselja, tedaj šele bo Jezusova ljubezen zadovoljna. Pridimo torej k Jezusu, prejemajmo ga v presvetem Zakramentu prav pogosto, da bo duša naša okrepčana v boju sedanjega življenja in da po tem boju doseže večno življenje. Pridimo, molimo ga prav pogosto v tabernakeljnu pričujočega, da si sprosimo njegove ljubezni, njegove pomoči. Pridimo in molimo ga, pa prav pobožno, ne samo z jezikom, marveč v duhu i 11 v resnici, da bo tudi srce vedelo, kaj jezik govori. Morebiti bi se na marsikoga moglo obračati očitanje Gospodovo: To ljudstvo me časti z ustnicami, s procesijami, s kadilom in gorečimi svečami, toda goreča svetilka ljubezni je v srcu mnogih ugasnila ali le še prav slabo brli. Prava notranja ljubezen do presvetega Zakramenta se še vendar pri mnogih pogreša, molitev je premnogokrat le zunanja, Bog pa zahteva naše srce, zahteva molivcev v duhu in resni-c i. Lepo bi bilo, da bi se število častivcev presvetega Zakramenta pomnožilo, pa še lepše bo, če bodo vsi častivci prav pobožno, v duhu in resnici motili. To bi bil najlepši napredek v naši prelepi bratovščini. Ko bi Jezusa pred sv. Rešnjim Telesom prav v duhu prosili za njegov blagoslov, za dušno in telesno zdravje, ko bi ga s pravo srčno pobožnostjo prejemali, potem bi iz njegovega presvetega Srca prihajala IX. Pred poroko. Šest mescev po Osolnikovi smrti sta bila Češminov Lovro in Osolnikova Anica na oklicih. Pograjčeva Pavla je slišala te oklice, a ni bila kar nič vznemirjena v svojem srcu. Bilo ji je, kakor da se je naznanila dražba kake reči, za katero ni ona imela prav nobenega zanimanja. Čas, ki vse prinese in vse spet vzame in vse izpreminja, je izpremenil tudi Pavlino srce. Za mnoge reči prešerne mladosti ni imela več nobenega veselja, pa tudi hrepenela ni po njih. Celo nedolžna razvedrila je niso več veselila in le malo je marala zanje. Bilo ji je, kakor moč, ki vse ozdravi, vse okrepča, vse po. sveti, vse, ki ga obiskujejo v tabernakelj. nu, ga prejemajo v sv. obhajilu. Pridite, molimo ga v duhu in resnici, prejemajmo ga pobožno in — razsvetljeni, okrepčani, rešeni bomo! (Konec prih.) krog! da je kdo vse njene steze natrosil s tr- j njem. Nikamor se ni prav upala. Družba borovskih deklet jo je le redkokdaj videla v svoji sredi v nedeljskih popoldnevih, ko so se zbirala na koncu sela pod Sadarje- j vim orehom. Pač pa ji je bila draga cerkev in družba Marijina, v kateri je že bivala nekaj časa. Nad Pograjčevo Pavlo so se izpolnile svetopisemske besede: »Zadnji j bodo prvi.« Zadnja izmed borovskih deklet je vstopila v družbo in bila je malodane najboljša med njimi. Osolnikova Anica jo je še presegala, a tej je sedaj odcvetela blažena mladost v Marijini družbi. Ena hostija je zame... Božji sen na zemljo lega, nočni mrak oltar ovija, večna luč zlati podobo, ž nje smehlja se mi Marija in mi de: »Blagor tebi, otrok moj! Ena hostija je zate, tebe čaka, misli nate Jezus tvoj.« Tiha noč z nevidnim prstom sence po oltarju riše, večna luč pa z zlatim žarom jasno in razločno piše vanje to: >Blagor, blagor je s teboj! Ena hostija je zate, tebe čaka, misli nate Jezus tvoj.« Roža je oko odprla, občuduje me in gledt in iz njene čiste kroi ena prikipi beseda v tiho noč: »Blagoslov je nad' tel Ena hostija je zate, tebe čaka, misli nate Jezus tvoj.« Ena hostija je zame zlat ciborij jo oklepa Ko bi bila moja duša kot ciborij čista, leps za Boga! Moli z mano zemlje Ena hostija je zame, ko se jutri zarja vna pride Bog . . . S. Elizab Prstan in svetinja. Stara povest za mlade ljudi. Spisal Silvin Sardenko. Včasih v nedeljo popoldan si lahko videl Pavlo, kako je tiho prišla v cerkev pomolit pred Marijin oltar. Tam zunaj so se razlegali živahni glasovi borovskega nedeljskega veselja. Slišal si cvrčanje drznega srakoperja in krotko pesem drobne penice. Slišal si glasno piščalko Češ-minovega pastirja na zelenem pašniku in ubrano petje borovskih deklet. Vsi glasovi borovskega veselja so s tihim odmevom odmevali v cerkvi sv. Ambrozija, ali v srcu Pograjčeve Pavle ni odmeval nobeden. Mirno je klečala v klopi in molila. Včasih pa se je zamislila in zagledala v kip brezmadežne Device, ki se je dvigala v oltarju pred njo. Kakor bi hotela brati z Marijinega obličja, je-li zadovoljna s Pavlo ali ne. Ali poteze na Marijinem obličju so bile vedno ene in iste. Vedno enako mile in ljubeznive. Če bi se vse na Borovju izpremenilo, obličje Marijino je ostalo isto, kakor preje. Kdor je s težkim grehom obložen pokleknil pred Njen oltar, ga je Devica milostno gledala s prestola, ravno tako kakor onega, ki se je s čisto dušo zatekel k Niej. Vse ie poznala borovska duhovna Mati, samo- jeze, ne-volje in maščevanja ne. Borovci niso bili taki. Znano je bilo o njih, če si jim enkrat prišel v nemilost je prišlo odpuščanje šele čez sedem let, čeprav si takoj zaprosil zanje. Pavla je to vedela, zavoljo tega se ni dosti brigala za vso borovsko družbo. Res je bila včasih Pavla vesela, tudi na vso moč vesela in živahna. Kaj hudega seveda ni bilo, a Borovci ji tega še sedaj niso odpustili in pozabili. Pri Borovcih si mo- • ral biti ali vedno dober, ali vedno pre- šern, če si hotel imeti veljavo pri njih, le predrugačiti se nisi smel. »Kakor je komu dano že v zibelji, tak naj bo«, so rekli ti mrzli Borovci. Pavla pa je bila v zadnjih časih taka, kakor je hotela milost in volja božja. Predzadnjo nedeljo pred Češminovo poroko sta se Anica in Pavla srečali na pragu domače cerkve. Bilo je popoldne, Pavla je ravnokar odhajala, Anica pa prihajala. »Počakaj, Pavla,« jo je nagovorila Anica, »par očenašev in se vrnem.« Marijin studenec v Nazaretu. »Počakam!« je rekla Pavla in počasi stopila za Anico nazaj v cerkev. Sedla je v zadnjo klop. Anica pa je pokleknila pred Marijin oltar in zaihtela vročo molitev. A ni mogla zbrano moliti. Druge misli so jo posili motile. »Moj Bog, kako je to prišlo, da sem nevesta. Kamor me je najmanj gnalo srce, tja moram iti. Božja volja, pravijo mati. Tako je tudi prav, so zatrdili gospod župnik. Dobro dekle, dobra žena, dobra mati. Ali misliš, da je zakon samo za ne-umnice? Tako so jo prašali . . .« Čez par hipov je Anica zopet zašepe-tala novo molitev. Ali zopet so prišle nepoklicane misli in so ji prepredle vso molitev, kakor na polju predenec lepo zeleno deteljo. »Škoda, da Pavla ne more biti moja družica. Kako je sedaj dobra, boljša, mnogo boljša, kakor včasih. Kako prijetno življenje sva imele zadnje mesce. Jaz sem razumela Pavlo, ona pa mene. Česar nisem mogla razodeti nobeni, to sem razodela Pavli. O samostanu sva govorili kakor o dobrem bratu, ki ga ne bodeva videli nikoli. Pavla se je vsa izpremenila. Ali svet ne more verjeti, da bi bila ta iz-prememba resnična. Jaz pa vem, da je tako . . . Ali kam sem zopet zašla? Moliti bi morala, pa brodim s svojimi misli drugod.« In zopet je molila. To pot se ji je posrečilo. Ali ko je odmolila, se je prikradla, kdove kako in kdove zakaj, tiha solza ,v oko in kanila je po licu prav v onem hipu, ko se je obrnila, da gre iz cerkve. Pavla je pristopila k njej iz klopi in jo nagovorila šepetaje: »Zakaj pa jočeš?« »Saj veš, nevesta sem . . . .« Stopili sta iz cerkve. Anica bi bila naj raje-jokala naprej, Pavla pa tudi ni vedela, kje naj bi bila začela pogovor. Molk je prekinila Anica. »Veš, kaj sem mislila, Pavla?« »No, kaj?« »Kako se vse izpreminja in kako vse te izpremembe vodi Bog in nihče drugi, sicer se ne bi vse tako čudovito izpremi, njalo.« »Prav praviš, Anica. To čutim in spoznam jaz sama nad seboj.« »Ravno nad teboj, Pavla, se je v enem letu mnogo čudovito izpremenilo.« »Pred letom dni bi morala biti jaz nevesta onemu, ki si mu danes ti. Bodi sreč-: na z njim, kakor sem jaz danes srečna brez njega. Moram reči, da je Bog vodil moje srce, sicer ne vem, kako bi mogla s tolikim mirom gledati sedanje izpremembe.« »Žal mi je, da mi ne moreš biti družica«, je presukala Anica besedo nekoliko drugače. »Zakaj ti bo žal?« »Poleg tebe bi lažje prestala tiste že-nitovanjske ure.« »Naglo bodo minule, Anica, tudi tako.« »Naj le minejo. Da bi že skoraj minule!« »In potem začneš novo življenje.« »Bojim se ga že kar naprej.« »Prav je, Anica, da se ga bojiš. To je znamenje, da je Bog s teboj, ker stopaš s svetim strahom v novi stan.« »S strahom in skrbjo, ki je ne bo nemara nikoli konca.« »Enkrat pač!« »Ti pa boš živela naprej vesele dni vesele mladosti.« »In k tebi bom hodila in ti pravila o njih, da boš pozabila svoje skrbi, če jih bo res toliko.« »Seveda boš morala priti k nam, pa še mnogokrat.« »Ah, kaj sem rekla, Anica! Ne bo me ne_k Češminovim, nikoli me ne bo. Ti pri-: deš k nam, ti!« Prišle sta od cerkve daleč tja do bu^ kove meje. Postali sta z nogo in z besedo. Nemara, da stoji kdo za mejo, pa bi vso slišal, ko so ti ljudje tako radovedni na vsako besedo, ki jo izpregovori nova ne-i vesta. »Hi-ji-hu! — Hu-ji-ho-ho!« Res tam za mejo je pasel čredo Češ-minov pastir. »Hi-ji-ho! Hi-ji-ho-ho!« Vriskal je piskal in pel, da je bilo celo Borovje polno njegovih glasov. Vse ga je poznalo, najbolj pa njegova čreda. »Dimka-a-a-a, naza-a-aj! Dima-a-a!« Čreda je bila vajena njegovega vpitja, ni se dosti zmenila zanj. Pa je prijel palico in tekel za dimko in pritekel prav do meje, kjer sta stali Anica in Pavla. Žival se je zagnala z rogovi v mejo, tako, da sta dekleti v strahu odskočili od meje. Tedaj ju je zagledal pastir. »Aha, skrivnosti« j.3 s širokimi usti zazijal pred njima. »Aha, že vem! Lovro pa Anica, pa Pavla. Aha, že vem.« Odpodil je dimko od meje in odvris-kal na sredo pašnika. »Hi-ji-ho! Aha, že vem!« je ponovil še trikrat. Dekleti pa sta se smejali za njim. __(Se nadaljuje.) Marijinemu Srcu. (Za praznik M. Srca, 28. avgusta.) Srce tvoje, o Marija, je izvor ljubezni svete, ljubi nas, za nas utriplje, vabi k sebi duše vnete. Srce tvoje, o Marija, večnih milosti je shramba, globočina vse tolažbe, v boju z grehom močna bramba. Tvoje srce, srce sveto, greha nikdar ni poznalo, iz ljubezni do človeštva v žrtev se je darovalo. V njem je večni Bog prebival, predno je za nas umrl, vanj izlil je vse dobrote in zemljanom ga odprl. O. vnemaj srca naša, da navdušena gorijo v tvojo čast, v proslavo zate neprenehoma žarijo. V svoje srce nas zakleni, sebi zveste nas ohrani, da Ti bomo v večni slavi pevali sinovi vdani! J. U. Limfcarski. Blaženi Ludovik Grinjon Montfortski, velik apostol in oznanovavec slave Marijine. 3. Čednosti blaženega. Kako vsestransko in vne*o je deloval bi. Grinjon v večjo čast božjo, proslavo svoje nebeške Matere ter za izveličanje duš, smo s površnimi potezami opisali v zadnjih dveh »Bogoljubovih« številkah. Že iz tega tako bogatega delovanja blaženega Grinjona se nam odsvitajo njegove junaške čednosti in duševne prednosti. tVendar si hočemo — v naš pouk — podrobneje ogledati čednostno življenje velikega apostola. Pred vsem ga je dičila globoka ponižnost, ki je podlaga vsem drugim čedno- stim. Četudi — kakor trdijo njegovi sovrstniki — ni nikdar izgubil krstne nedolžnosti in je toliko dobrega storil, se je vendar štel za največjega grešnika. O sebi je mislil, da ne stori prav nič dobrega. Ako je v nepremišljenosti storil kako napako, se je sklonil z obrazom do tal ter je pogostokrat tako sklonjen ostal po cele pol ure. »Ako me je blaženi Ludovik po večerni molitvi našel samega«, — piše njegov tovariš — »je pokleknil pred mene, se obtožil svojih :t,apak ... to je pa storil s tako ganljivimi besedami, da bi moral imeti Faraonovo srce, ako bi ne bilo ga- njeno. Nato je poprosil za kako zelo poniževalno pokoro tako srčno, da sem mu moral ustreči.« Sploh se ni nikoli čutil dovolj ponižanega. Najbolj srečen je bil takrat, ako so ga poniževali ali mu v obraz govorili najhujša žaljenja, katera je najraje poslušal kleče. Ponižnosti družici na blaženem sta bili neprestana spokornost in čudovita ljubezen do križa. Počitka si je privoščil kaj malo. Neumorno je delal do 11. ure zvečer ali do polnoči; ob 4. uri zjutraj je bil že zopet na nogah. Na postelji ni spal nikdar, temveč le na golih tleh ali na slami. Pa še med trdim in kratkim počitkom je vstajal — tudi v hudem mrazu — ter je kaznoval svoje nedolžno telo z ostrimi pokorili. Njegov tovariš pripoveduje: »Mnogokrat sem slišal blaženega ponoči, kako se je bičal ter mecl tem zdihoval: O, Gospod, odpusti mojim sovražnikom; ne prištevaj jim tega, kar proti meni govore ali delajo! O, Gospod, reši vse grešnike te župnije; kaznuj mene, tepi me, kolikor hočeš, saj to zaslužim; toda prosim te, tem prizanesi!« Noč in dan je nosil na prsih železno bodeče srce, ki ga je vedno zbadalo ter mu delalo hude bolečine. Pre-pasoval se je s spokornim pasom; na rokah je nosil nenavaden kine — trdo sklenjene zapestnice z železnimi bodicami. In njegova naravnost čudovita ljubezen do križa! Kdo bi jo mogel umeti? Poglejmo le v par pisem njegovih! Svoji sestri je pisal tako-le: »Čutim, da prosiš zame ubogega grešnika pri Bogu božje modrosti, do katere naj pridem po križu, poniževanju in revščini. Pogum, moja draga sestra, pogum! Jaz sem ti neskončno hvaležen; saj čutim moč tvoje molitve, ker sem bolj kot kdaj ubog, križan in ponižan. Ljudje in hudobni duhovi mi v tem velikem pariškem mestu pripravljajo nad vse ljubko in sladko vojsko. Naj me le obrekujejo, naj me zasramujejo, naj trgajo moje dobro ime, naj me vržejo v ječo! O, kako dragocena so ta darila! Kako sladka je ta jed, kako vabljiva je ta velikost! To je spremstvo božje modrosti. s katerim pride v hišo onih, pri katerih hoče bivati. O, kdaj bom to ljubeznivo, pa tako nepoznano modrost našel? Kdaj se bo pri meni nastanila? ... O, kdo mi bo dal jesti od tega kruha spoznanja, s katerim ona hrani velike duše? Kdo mi ho dal piti iz tega keliha, s katerim napaja svoje služabnike? Ah, kdaj bom svetu križan in zanj zgubljen? ... O, prosi, zdf-huj in izposluj mi to božjo modrost ....!.« V drugem listu je pisal svoji sestri tako; »Naj živi Jezus, naj živi njegov križ! . .3. Vedno sem na trnju, vedno na bodečem kamenju. Sem kakor žoga pri igri; akp jo vržejo od ene strani, jo z neusmiljenim udarcem poženo na drugo stran, to je uso da ubogega grešnika. Tako se mi godi brez prestanka že 13 let . . . In vendar, draga sestra, hvali zame Boga; kajti zadovoljen in srečen sem pri vsem svojem trpljenju, in jaz mislim, da zame na svetu ni nič tako sladkega, kakor najgren-kejši križ, ako je pomočen v kri križane-ga Jezusa in v srce njegove najsvetejše Matere. Toda križ ne dela samo veselja mojemu srcu, ampak prinaša mnogo do ■ bička. Jaz nisem nikdar toliko ljudi spreobrnil, kakor po najhujših poniževanjih in krivicah. Pogum, moja draga sestra, nosimo svoje križe z božjo pomočjo in nič ne tožimo, nič ne mrmrajmo, nič si jih ne polajšujmo, nič se ne izgovarjajmo! . . .« Tako more pisati le velik svetnik! Iskreno je blaženi Grinjon ljubil uboge, trpeče in zapuščene. Sodobni pisatelj piše: »Cel dan je pridigoval, spovedoval, podučeval, tako, da je nase pozabil. Zvečer pa, ako je šel iz cerkve, ga je obsula množica revežev; ž njimi je občeval kot z najtesnejšimi prijatelji; bil je med njimi kot oče. Hiša vkateri je stanoval, je bila manj njegova, kakor revežev. S tem se je odpočil od dela, da jim je snažil obleko, delil miloščino, jim stregel pri mizi, jih objemal ter jim poljubljal noge. Bolnike je nosil na rokah. Pri obedu je hotel imeti poleg sebe ubožca in je zato najraje izbral takega, ki je bil najbolj zopern. Preskrboval je ubogim hrane, mnogokrat na čudovit način, opirajoč se edino le na božjo previdnost. Zbiral je pobožne osebe ter jih strnil v društva, da bi tem uspešnejše s skupnimi močmi podpirali uboge in siromake. Bog je večkrat na očiten način pomagal blaženemu pri tem blagem delovanju. Nekoč je prišlo k njemu krog 100 ubožcev; oskrbnica njegova pa je imela juhe samo za 12 oseb. Grinjon ukaže nositi na mizo; juhe je bilo več kot dosti. Če je pa blaženi tako vneto skrbel za telesni blagor zapuščenih, je še tem goreč-hejše deloval za njihovo dušno izveliča-hje. Svaril jih je, učil, priganjal jih k molitvi in prejemanju sv. zakramentov. Odkod pa ta izredna ljubezen do ubogih? Pojasni nam jo blaženi sam v pesni, ki jo je poslal sestram božje modrosti: »O, hčere modrosti, pomagajte ubogim, trpečim, žalostnim, pohabljenim, zavrženim; najbolj vas morajo ganiti tisti, katere zavrže svet. Ljubiti moramo Boga, ki skrit v bližnjem!« Ravno ta ljubezen do Boga je podžigala v srcu blaženega Grinjona tisto ne-utešljivo ljubezen do neumrjočih duš, katere mrtvo pero opisati ne more. V delu za duše je bil naravnost neutrudljiv; zanje je žrtvoval vse svoje dušne in telesne moči, da, celo svoje življenje do zadnjega diha. Če se je šlo za dušni blagor, ni blaženi poznal nobenih ozirov, najmanj pa še kakega strahu pred ljudmi. Nekoč so se pri igri sprli. Ko blaženi to vidi, v svoji gorečnosti prevrne igralno mizo. Igralci ga vržejo na tla, ga sujejo, mu žugajo z meči. Grinjon vpraša: »Koliko stane miza?« Igralci: 50 frankov. Grinjon odgovori: »Ne le 50 frankov, ampak vso kri iz žil bi dal, ko bi s tem mogel zabraniti take igre.« Prišel je ob drugi priliki svarit v neko nerodno hišo; to svarjenje razjari navzočega možaka tako, da zgrabi meč ter ga neljubemu svarilcu nastavi na prsi, hotee ga prebosti. Toda Grinjon reče neustrašeno: »Ako me umorite, vam rad odpustim, toda le pod pogojem, da vas rnoja smrt spreobrne; kajti, jaz ljubim bolj izveličanje vaše duše, kakor tisoč svojih življenj!« Pri tem delu za izveličanje duš sa ga podpirale njegova izredna nadarjenost in visoka izobraženost. Bil je Grinjon izvrsten risar in slikar; razumel se je na zidarstvo, kar mu je zelo koristilo v poznejših letih življenja. Bil je pa tudi naš blaženi zelo nadarjen pesnik z visokim pesniškim poletom. Njegove pesni so našli odmev v duši ljudstva; ž njimi je mnogo pospeševal svoje misijonsko delovanje; naučil je ljudi te pesni peti, da so tembolj pomnili sklepov, ki so jih storili za časa sv. misijona. Bil je blaženi tudi mogočen pridigar. Pridig ni pisal. Njegove temeljite študije in pre-mišljevalna molitev so ga vsposobile, da je o vsaki verski ali nravni tvarini znal pretresljivo govoriti. Kar je pridigoval, je zbral v poljudne popevke in kitice, katerih višek je stremil k večji ljubezni do Jezusa in Marije. Najraje je končaval svoje pesni z vzklikom: »Dieu seul!« (Edino) Bog!) Da! Edino le Bog, ta misel je bila zvezda vodnica blaženega Grinjona v vsem in povsodi. Podelil mu je Bog dar molitve in premišljevanja v visoki meri. Že od mladih nog je rad mislil na Boga in govoril o Bogu in božjih stvareh. Premolil je po cele ure kleče, nepremično, kakor v zamaknjenosti. Kaj nerad je zapustil molitev, ta sladki pokoj v Bogu, ter svoje razgovore z Marijo, ako je n. pr. moral iti k obedu. Po kratkem obedu se je vnovič vtopil v molitev. Kot potujoč misijonar je navadno hodil odkrit iž spoštovanja do božje pričujočnosti, ozrl se je večkrat proti nebu, v roki je držal križ in kip preblažene Device. Ako ga je peljala pot mimo cerkve, v kateri je bilo hranjeno sv. Rešnje Telo, je vselej iskreno pozdravil svojega ljubega Zveličarja; stopil je v cerkev; ako pa mu čas ni dopuščal, je pa pokleknil na obe koleni pri velikih vratih. Kjer je maševal, ga je ljudstvo z začudenjem opazovalo, ker se jim je dozdevalo, da vidijo angela pri oltarju. Iz dna svoje duše je ljubil Križane-ea in sv. križ, katero znamenie izveliča- nja je vneto slavil v pridigah in pesnih. Po končanem misijonu v Pont-Chateau je zgradil ondi mogočno kalvarsko goro, ki je bila podobna kalvarski gori v Jeruzalemu; pri tej zgradbi je delalo na stotine delavcev od daleč in blizu celih 15 mesecev; pri delu so molili in prepevali svete pesmi. In notranje življenje blaženega Gri-njona? Živel je le v Jezusu in Mariji. Nekoč je rekel svojemu prijatelju Blainu, da sta Jezus in Marija vedno navzoča na dnu njegove duše. Te besede so bile uganjka za gospoda Blaina, ki si jih ni znal razložiti. Životopisec Grinjonov jih pa razloži, »da je dospel blaženi do stalne posesti božje modrosti, ki je Jezus Kristus sam; ta je živel in vladal v njem v duhu svoje svetosti, s polnostjo svojih darin, s popolnostjo svojih potov, z resnico svojih čednosti, z vsemi svojimi skrivnostmi. Veliko in čudotvorno sredstvo pa, po katerem je dospel do tako tesne zveze z Jezusom, je bila Marija, kateri se je neomejeno izročil. Reči moramo, da je bila ljubezen Grinjonova do Marije naravnost občudovanja vredna. Če je bila ta ljubezen velika že v otroku Ludoviku, je pa neprimerno hitro naraščala z leti. Že kot dijak je prečital vse znane knjige in razprave o Materi božji. Iz Marije, »sedeža •modrosti«, je črpal vso vednost in znanost. Presrečen je bil takrat, ko je mogel govoriti o slavi Marijini. Kinčal je z veseljem Marijine oltarje, opeval je sveto Devico v pesnih, njena božja pota je rad obiskoval. Mariji v roke je položil obljubo vednega devištva, Njej v čast je zidal cerkve in kapele. Misijonske sadove je skušal utrditi s pobožnostmi do Marije. Zato je ob sklepih svetih misij onov postavljal kipe ali slike Marijine na odlične kraje mest in trgov, na hiše in druga poslopja; med ljudi je delil podobe in kipe Marijine. Posebno goreče je priporočal molitev sv. rožnega venca. Še sedaj ga z vnemo molijo v onih krajih, kjer je deloval blaženi Grinjon. Ves žar njegove ne- omenjene ljubezni do Marije pa sije iz njegove »prave pobožnosti do Marije«, kateri se je izročil v popolno last kot »prostovoljen suženj iz ljubezni«. Povsodi, kamor je prišel, je skušal to pravo pobožnost do Marije razširiti in utrditi. »Bog hoče, da naj se njegova sv. Mati dandanes bolj spoznava, bolj ljubi in bolj časti, kot se je to kedaj godilo«, tako je pisal, v ta namen je govoril in deloval vse življenje. Od Marije je tudi upal vse. V nekem pismu je zapisal: »Ni dvoma, da bi bilo z menoj pri kraju, ker sem tako ubog in osamljen, ko bi me presv. Devica ne podpirala ... Z Marijo pa gre vse lahko; jaz zaupam vanjo, če tudi mi svet in satan grozita in jaz rečem s svetim Bernardom: otročiči, ona je moja največja tolažba, ona je podlaga celega mojega upanja. Po Mariji iščem Jezusa in ga bom našel!« To neomejeno ljubezen mu je povra-čevala Marija v bogati meri. Prikazala se mu je večkrat, kakor spričujejo verodostojne priče. Vodila ga je varno s skrbno materinsko roko skozi življenje, da je ohranil krstno nedolžnost ter ostal zvest svoji krstni obljubi do smrti. Blaženi Grinjon se je pogostokrat spominjal krstne obljube ter jo obnavljal; ravno spomin j.a krstno obljubo je vplival nanj, da je zvesto držal božje zapovedi. To je opomin za nas, da se tudi mi večkrat spomnimo sv. krsta in resno obnovimo krstno obljubo. Stariši in vzgojevavci: Opozarjajte pogo-. stokrat otroke, kaj so postali po svetem krstu in kake svete obljube jih vežejo. Samo tisti je pravi kristjan, ki se zaveda krstne obljube. — Marija ga je proslavila z mnogimi čudeži. Njegovo delovanje v blagor duš je vidno podpirala. Naposled mu je izprosila srečno smrt. In dandanes, ko tako bujno narašča češčenje Marijino, verniki vedno bolj spoznavajo, časte in na pomoč kličejo doslej nepoznanega ve likega apostola in služabnika Marijinega — blaženega Ludovika Grinjona Mont fortskega. (Dalje. Marija. (Za praznik Marijinega imena 11. kimovca.) Polno tolažbe in rajske sladkosti Tvoje, Marija, je sveto ime, v dušo nam lije poguma, kreposti, z rajskimi leki oživlja srce. Predno je Stvarnik nezmerne svetove s solnčno svitlobo umetno obdal, ni še postavil ravnine, bregove, — Tebe Marija že prej je izbral. Ko je oblake pripenjal v višavo, ko je cvetlice na zemljo sadil; Ti si že bila in zrla v nižavo, kjer Te bo človek pobožno častil. Prišla pred solncem si zgodnja danica, žarke razlila na revno zemljo, zemlje in raja izbrana Kraljica, svet in nebesa Ti slavo poj o. Zvezde so v vencu Ti v čast zažarele, solnce razlilo je nate svoj žar, ptice so prvi spev Tebi zapele, cvetke ovenčale Tebi oltar. Ti si sovražno moč greha zatrla, strla temote in pekla oblast, vrata nam v večne domove odprla, kjer Ti prepevajo blaženi čast. V Tvoje okrilje, Marija, hitimo, kadar nas dušne bridkosti more, kadar v trpljenju bolesti trpimo, upljivo kličemo Tvoje ime. Bodi nam v slednjem trenotku, Marija, upanje Tvoje presladko ime, v smrtnem trenotku, Marija, Marija, v raj nas popelji na svoje srce! J. U. Limbarski. Viteški red božjega groba. »Pravoverni« Turčin, ki je bil v svetem mestu Meki, dobi častni naslov »had-ži«, kot romar postane »sorodnik« preroka Mohameda in sme nositi zelen tur-ban (svitek na glavi). Zelen turban se po mestih pogosto vidi, je ponos vsakega »pravovernika«, in vsaj pri slovesnostih ga nosijo najodličnejši možje. Pa tudi za katoliške jeruzalemske romarje je v tem oziru preskrbljeno. Vsak prejme od vodstva romarske hiše, kjer je prebival, »romarsko spričevalo« kot dragocen spominek. Na podlagi te svedočbe dobi, če plača določeno pristojbino, od frančiškanskega predstojnika (variha Sv. dežele) romarski križec na rde-Kem traku, katerega lahko s ponosom, da je bil v Jeruzalemu, nosi pri cerkvenih slovesnostih na svojih prsih. Križec iz brona je za navadne romarje, iz srebra za duhovnike in. svetno razumništvo, iz zlata Ea prelate in kneze. Pristojbine so: 15, 25 ili 150 frankov (kron). Frančiškanom je to podporo iz srca želeti, saj ima samo njih svetodeželska provincija (kustodija) v Palestini, Siriji, Egiptu, Cipru, Mali Aziji in Carigradu skrbeti za devet samostanov, 47 hospicov, 5 semenišč, 5 manjših kolegijev, 6 lekarn (zastonj za uboge), 19 delavnic, 1 tiskarno, 38 ljudskih šol za dečke, 21 za deklice, 2 sirotišči, 1 gimnazijo (v Aleppo), 500 zavetišč za uboge, 9 za romarje. Svetišč čuvajo 65, imajo 30 farnih cerkva in 16 podružnic. Vso to ogromno delo opravljajo deloma redovni bratje (513), ostalo pa svetni, plačani od frančiškanov. Romarski križec je ustanova papeža Leona XIII. Nekdaj samo za romarje, dandanes pa za vse zaslužne katoličane je ustanovljen vitežki red božjega groba, — starodavno častitljivo odlikovanje. Trditev mnogih starejših pisateljev, da je ta red ustanovil prvi jeruzalemski škof sv. Jakob, in da ga je pospeševala sv. Helena in njen sin car Konštantin Veliki, je ne-vrjetna, neresnična. Brez dvoma je nastal viteški red božjega groba, kakor ostali vi- teški red templarjev, johanitov i. dr. v časih jeruzalemskih kraljev Bogomira Bujlonskega ali njegovega naslednika Balduina I. (t 1118). Razločevali pa so se le v začetku vitezi božjega groba od tem-larjev in johanitov v tem, da so ti prebivali kot redovniki (s četrto samostansko obljubo: bojevati se z mečem v roki za Kristusovo vero) v posebnih hišah, med tem ko so bili oni raztreseni po celem svetu: plemenitaši, ki so v resnici v Jeruzalemu sprejeli običajni viteški udarec (Rit-terschlag). Zgodovinsko dognano je iz zapiskov vatikanskih, da je neki brat Johannes posredoval pri papežu Aleksandru VI. (1456.), ki je ustno podelil jeruzalemskemu gvardijanu izključno oblast plemeni-tašem podeljevati ob božjem grobu viteški udarec, katero oblast je kustos frančiškanov, potrjeno po mnogih pismih poznejših papežev, izvrševal pet stoletij. Ko je Pij IX. zopet obnovil vsa ta stoletja prazni sedež katoliškega jeruzalemskega patrijarha, prenesel je nanj, ime-novavši ga »Velikega mojstra vitezov božjega groba«, tudi oblast imenovati nove viteze. Ali doslej so imeli ti vitezi vsi enako dostojanstvo. Zato je bilo mogoče podeliti to odlikovanje le prav redko, da ni postalo preveč vsakdanje. Na prošnjo patrijarha Valerga je torej Pij IX. s posebnim pismom1) leta 1868. odločil, naj obstoji viteški red božjega groba iz treh vrst: velikokrižniki, komturji in vitezi. Redovni znak ostane kot doslej: rdeč križ s štirimi malimi zlatimi križci. Redovna obleka je beli plašč z rdečim »jeruzalemskim križem« na desni rami. Velikokrižniki zamorejo pri posebnih zaslugah za vero in božji grob postati le svetni duhovni in knezi, ministri, zastopniki držav, škofje, generali in i) „Cum multa sapienter". z dne 24. jan. 1868. sploh taki, ki že imajo veliki križ kakega drugega reda. Nekaj let pozneje je dovolil na prošnjo istega patrijarha papež Pij IX., da se sme red podeliti tudi ženskam, o katerih je Leon XIII. s pismom patrijarhu Vin-cenciju Bracco, z dne 3. avgusta 1888., določil, naj se imenujejo »gospe božjega groba«. Papež Pij X. je s pismom, dne 3. maja 1907., čast velikega mojstra pridr-žal sebi in svojim naslednikom, tako da je odslej patrijarh jeruzalemski le namestnik velikega mojstra. V cerkvi božjega groba, in sicer v stari votlini pod Kalvarijo se hrani še meč prvega jeruzalemskega kralja Bogomira Bujlonskega, kos tenkega zarjavelega železa, s katerim jeruzalemski patrijarh navadno, če so odlikovani pričujoči, podeljuje viteški udarec; če pa odlikovanec ni pričujoč, stopi na njegovo mesto namestnik. Pristojbine za tri imenovane vrste so: 1000, 2000, 3000 frankov (kron), ki se nikomur ne spregledajo. Zopet mo-. ram omeniti: Da so ustanovljene takse, naj se ne zdi nikomur kaj nenavadnega! Saj je, če sem prav obveščen, to pri vseh odlikovanjih! Jeruzalemskemu patrijar-hatu pa je ta vir dohodkov še posebej privoščiti. Pred stoletji so hoteli kristjani Turkom šiloma odvzeti Sveto deželo. Zato so mnogi šli tja se bojevat: vojščaki, vitezi božjega groba. Drugi premožnejši so poslali na svoje stroške po dva in tri vojake tja. Sedaj tega ni treba, pač pa potrebuje jeruzalemski škof mnogo denarja za vzdrževanje svojih zavodov, malega in velikega semenišča, far (kon-grue ni!), duhovščine, pisarne, kapitelja, in kdor mu pri tem denarno pomaga, zasluži si častnoime in viteško odlikovanje! F. S. šegula. Šola krščanske popolnosti. (Dalje.) Drugi tečaj. 1. Vojska bol Ali veš, dragi bogoljub, kaj si dose-daj pravzaprav delal, če si se kaj ravnal po tem, kar je naša šola učila? Vežbal si se, »ekserciral« si! To so bile same vaje ob mirovnem času, čas miru je bil dose-daj — če izvzamemo tisto rožmarinovo bombo! — ali danes ti pa zakličem: Vojska bo! In prav zato sem ti v prvem tečaju toliko raznih stvari opisal, da veš zdaj v tej vojski za orožje prav prijeti in ga spretno, pridno in uspešno sukati. Toda kjer je vojska, tam so tudi sovražniki. Zoper kakšne sovražnike se boš pa moral vojskovati v tej vojski, na katero te danes kličem? Kateri so tisti nasprotniki, ki jih moraš užugati, če hočeš, da te enkrat v nebesih krasi zmagalni venec, namenjen tistim, ki so na zemlji dospeli do nebeškega cilja, do popolnosti?" Prvi je hudobni duli, ki ga je sama hudobija, kolikor ga je, in ki bi rad vsakega človeka pahnil v večno nesrečo. In če bi tudi vedel, da te ne bo nikoli v pekel strmoglavil: če te le ob e no višjo stopinjo popolnosti pripravi, pa si ze vesel mane svoje osmojene roke. Čim višjo stopinjo popolnosti namreč dosežeš, tem bolj si s to svojo popolnostjo Bogu v čast in veselje. In hudobni duh tako sovraži Boga, da je vesel, če ga more oropati vsaj nekoliko tiste časti, ki Bogu prihaja od njegovih stvari. Ali še na nekaj drugega misli hudoba. On je videl že brez števila duš, ki so bile dosegle že visoko stopinjo popolnosti, in vendar jih je še strmoglavil v grehe, v grešne navade in nazadnje v pekel. Zato bo pa vse poskušal, če se mu morebiti tudi pri tebi to ne posreči. Pa zvit je hudobni duh! On zna in ve že po svoji angeljski naravi več kot dohtarii celega sveta. In ko ie izgubil mi-: lost božjo in nebesa, ni izgubil tudi teh svojih naravnih darov. In k tem naravnim darovom pride še izkušnja tisoč- in tisočletnega bojevanja s človeškim rodom: res, s premetenim in silnim sovražnikom imamo opraviti! 2. Ali hudobni duh ni sam v tej vojski proti nam. Ko je namreč v raju pahnil človeški rod v greh, tedaj je spravil v svoje suženjstvo s človekom vred tudi ves svet, ki se ga zdaj v to poslužuje, da nas ž njim vadi in vabi v svojo peklensko stranko. Res, lep je svet in kar lepo bi bilo na svetu, da ga ni bil zastrupil — greh. Tako je pa svet le krasna kita cvetja, pod katero se skriva — strupen pisan gad. O, dragi bogoljub, če se boš svetu uklanjal, nanj srce navezaval, ljubil njegove naslade, se bal njegovih groženj in njegovega zasmeha, mislil in želel in delal po njegovih načelih, — zapomni si: svet piska, kakor se je naučil od hudobnega duha, ki ga Jezus enkrat (Jan. 12, 31) imenuje »kneza tega sveta«, in po njegovi piščalki jih toliko in toliko pripleše — v pekel, in če že to ne, vsaj do popolnosti taki nikdar ne pridejo. Svet jih umaže in zastrupi, da hirajo in hirajo do smrti. Svet te od vseh strani obdaja, dragi bogoljub: če ti sveta ne premagaš, bo gotovo svet tebe! 3. Najhujšega sovražnika pa nosiš sam v sebi in se imenuje: sprijenost naše po grehu pokvarjene narave. Glej, »Bog je ustvaril človeka pravičnega«, pravi sveto pismo (Prid. 7, 30), tako da je bilo vse v njem prav in v redu. Telo s svojimi zmožnostmi in nagnjenji je bilo poslušno pameti in prosti volji, ta dva pa Bogu; in če bi bilo tako ostalo, bi bil vsak človek kakor lepo ubrane citre z mnogimi strunami, ki bi se pa vse lepo viemale med seboi. in živ- ljenje vsakega človeka z vsemi njegovimi mislimi, željami, besedami in dejanji bi bilo kakor ena sama nebeškolepo ubrana pesem, peta v slavo in čast svetemu tro-edinemu Bogu. A tu je prišel greh in človek se je s svojo prosto voljo uprl Bogu. In nasledki? Volja človekova je oslabela, pamet zatemnela, in hiravi volji in napol oslepeli pameti se je uprlo telo s svojimi čuti, strastmi ih nagnjenji. Najprej so za-,vpili čuti tipa, okusa, vonja, sluha in vida: »Ne več hlapci, ampak gospodje! Zahtevamo, da ti nam služiš! Uživati hočemo, in naj pravi tvoja brljava pamet, kar hoče.« Teh pet anarhistov je razpostavljenih po zunanjosti našega telesa, ali obenem je zahrumelo tudi v srcu, kjer je zakričalo naenkrat kar enajst n i -hilistinj — po navadi jim pravimo .strasti — in reklo: »Ne več me tebi, ampak ti boš nam služil!« In gorje človeku, ki se da tako premagati, da mu ta sodrga gospodari! Tirajo ga od greha do greha, od manjših do vedno večjih, tako da nesrečnež pada vedno globokeje, dokler se ne prevrne v večni prepad. Ali četudi nas ti sovražniki nimajo tako v oblasti, da bi nas pehali v smrtne grehe: dokler jih mi nimamo popolno v oblasti, nas pa pehajo v brezštevilne male grehe in najraznovrstnejše nepopolnosti in nam nikdar ne dajo priti na pot popolnosti. Ali sedaj vidiš, da je vojska neizogibna, če hočeš doseči popolnost? A ne boj se! V imenu Gospoda vojskinih trum ti obljubim slavno zmago, če se le hočeš posluževati v prvem tečaju opisanega orožja in se vojskovati, kakor bomo zdaj v drugem tečaju slišali. Toda pri besedi: Vojska bo! si nekateri tako mislijo, drugi pa tako in .tretji zopet po svoje. No, pa pridodajmo tem še četrte in pete, tako da bomo imeli pet vrst ljudi, pri katerih ta beseda vselej na drugo struno udari. Prvi — in teh, mislim, med »Bogoljubovimi« bravci ne bo veliko, ker je »Bogoljub« takim prepobožen in ker je pobožnost takim neumnost — godrnjajo: »Kaj vojska, vojska? Jaz hočem v miru živeti! Kaj bi se človek ustavljal svojim nagnjenjem in počutkom! Človek sem in človek mora po človeško živeti!« Tako govore in mire in — bolje rečeno — duše nemirno vest in ko pravijo, tla hočejo živeti po svoji človeški naravi — ki je pa taka, da ji mora gospodovati pamet! — se udajajo ali živalskim nagonom ali satanski zlobi. To so sužnji, vklenjeni v verige zgoraj omenjenih sovražnikov, rojeni božji plemiči, odmenjeni za nebeško hrano božjih resnic in božje ljubezni, ki pa zdaj goltno požirajo prst in kalno vodo pozemeljskega uživanja. Drugi — recimo jim polovic a r-j i — se pa vendarle boje pekla in imajo toliko ljubezni do sebe in do Boga, da se svojim sovražnikom ne dajo premagati, kedar se gre za smrtne grehe. Toda tudi malim grehom se ustavljati: to se jim zdi pretirano in presitno; vsaj v malih stvareh radi strežejo vabljivi počutnosti iu tako pijejo male grehe kot vodo! Če bi bil ti tak, dragi bravec, ti za enkrat samo to pravim: Pazi! Pravijo, da hudoba rad za celo roko zagrabi, če se mu le mezinec pomoli! Tretjim bi pa naš prvi pesnik Vodnik gotovo rekel »c a g o v c i«. To so namreč tisti, ki bi bili radi popolni, toda vse tisto orožje sukati, tistih sredstev se posluževati, ki smo jih v prvem tečaju opisali, to se jim zdi neizmerno nadležno. Taki so kot tisti »pobič« v narodni pesmi, ki pravi: V kosamo sem prišel korajžen, vesel: Sem puško zagledal, sem jokat začel! Ali, dragi bogoljub, brez opisanih sredstev do popolnosti priti je ravno tako nemogoče, kakor ptič ne more letati, če mu peruti odstrižeš. Zdaj pa prikoraka četrta truma. Lepo korakajo, tudi lepo svetlo orožje nosijo, sploh: lep in gladek nastop! Samo z obrazov in iz oči jim ne sije nič junaštva, jn vidi se, da imajo vse to orožje bolj za parado, kot za vojsko. To so taki, ki se bolj ali manj pridno poslužujejo omenjenih sredstev, molijo, svete zakramente pridno prejemajo, k sveti maši hodijo, sploh: vso zunanjost pobožnosti kažejo. Ali to je tudi vse: za to zunanjostjo pa ni v srcu nobenega pravega krščanskega življenja, vsaj nič popolnosti ne. Orožje nosijo, da bi pa tudi po sovražniku udarili, po svojih grešnih navadah in nerednih nagnjenjih — ne, to preveč boli! In zato so včasih vkljub svoji dozdevni pobožnosti še vedno nepotrpežlji-vi, trdega srca do bližnjega, udani jezi, ostrega dvoreznega jezika, da, zgodovina nas tiči, da taki včasih leta in leta prejemajo svete zakramente — nevredno. Za ,te zadnje pač veljajo Jezusove besede j{Mat. 23, 27), da so »pobeljeni grobovi, ki se ljudem od zunaj zde lepi, od znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakovrstne gnusobe«. In četudi ni pri vseh tako hudo, se vendar za pobožno zunanjostjo skriva vse polno mrčesa neukrotenih strasti, malih grehov in nepopolnosti, katerim nočejo in nočejo do živega. Da taka paradna pobožno st ni in ne more biti prava, je jasno kot beli dan. Zdaj se pa oglasi Janez F r a k e 1 j, liberalec »svetega prepričanja«, zaploska in pravi: »Bravo, gospod! Tako se govori! Zdaj ste jih pa dali! Taki so vsi, ki molijo in v cerkev hodijo!« — Preljubi moj Fvakeljček, poglej mi naravnost v oči, roko si položi na srce — tako! — in zdaj mi povej: Kaj pa se skriva za tvojo zunanjostjo? — Ti umikaš pogled? In rdiš? In molčiš? Ni treba nič govoriti: si se že izdal! In na ta tvoj rdeči in molčeči odgovor ti povem prvič, da taki s tako vestjo nimajo nobene pravice, drugim vest izpraševati in jih celo obsojati; drugič, da znaš presneto malo misliti, če vidiš nekaj 1 j u 1 k e med pšenico in zavpi-ješ: Glejte, glejte, ljudje božji, cela njiva same ljulke! — če iztakneš med kupom zlata par ponarejenih cekinov in zakričiš: Nič zlata, sama g o 1 j u f i j a! — in tretjič, da je fa-rizejstvo in hinavstvo, zahtevati od ljudi angelske popolnosti takoj, ko začnejo moliti, v cerkev hoditi in svete zakramente pogosto prejemati; četrtič pa, da večina tistih, ki si jih ravnokar obsodil, pripada peti vrsti, ki je pa vsa drugačna kakor prve štiri. Tem namreč že opisano orodje ni za parado, ampak za boj: molitev, duhovno branje, izpraševanje vesti, presv. daritev, sveti zakramenti itd., to so jim studenci, iz katerih zajemajo dan na dan novih moči v ta namen, da se morejo uspešno boriti proti nerednim strastem, proti zapeljivemu svetu in zvitemu hudobnemu duhu. Vojskujejo se in v vojski se dobe tudi rane: sicer tupatam še kaj malega pogreše, ali vobče napredujejo dan na dan v pravi in zdravi ljubezni do Boga, ki jo posebno s tem kažejo, da so prijazni, potrpežljivi in prizanesljivi s svojim bližnjim, da ne sklepajo miru z nobenim nerednim nagnjenjem, ampak da začenjajo vsak dan iznova boj proti njemu. In pri tem so srečnega srca, ker jim vest pravi, da so na pravi poti, in brez strahu so pred smrtjo, ker jih tolaži misel, da padejo, kedarkoli umrjo, z orožjem v roki. Hej, dragi bogoljub, katerim se boš pridružil: vklenjenim sužnjim, strahopetnim polovičarjem in cagovcem, lažnjivi paradi ali pravim junakom? Če se ti hoče popolnosti, ne moreš in ne smeš izbirati: dosežeš jo le — v j u n a š k i vojski! Dr. Ant. Zdešar. Misijonska postaja v Jamboliju (Bolgarija). Ni bilo posebno lahko ustanoviti katoliško misijonsko postajo v Jamboliju brez razburjenja razkolnega prebivalstva, posebno v onem času, ko se je Bolgarija komaj oprostila turškega jarma in je bila ljubosumna na vsako gibanje drugo-vercev. f šestošolec Ivan štupnik. Mesto Jamboli se je pa v tem času še prav posebno odlikovalo. Oprostilo se ni samo težkega turškega jarma, ampak večkrat še hujšega suženjstva grškemu pa-trijarhu in ustanovilo prosto, narodno cerkev v veliki in prosti Bolgariji. Javno mnenje je bilo tedaj nasprotno vsaki misli na kako drugo veroizpoved, kakor jo je priznavala država; kajti časi so že davno minuli, ko so se Bolgari nav- duševali za zedinjenje z Rimom (1862 do 1864). In vendar se ni smelo čakati in odlašati z ustanovitvijo — tako piše asump-cionist o. Jernej Žižkov, ustanovitelj in vodja misijonske postaje —, ker razen nekaj družin, ki so postale okoli 1864 katoliške in od takrat imele le redkokdaj priliko izvrševati svoje verske dolžnosti, je prišla velika množica katoliških železniških delavcev okoli 1887 v Jamboli. Prvi kamen misijonske postaje so položile sestre tega reda, imenovane oblate. 19. grudna 1888 so si najele tri sestre majhno hišico. Ta hišica je imela tri sobe in majhno kuhinjo in še malo dvorišče brez vrta. O kaki hišni opravi ni bilo govora, ker v hiši ni bilo drugega kot tri slamnice, dve klopi in trije mali stolčki. Nekaj zabojev je nadomestovalo omare. Še-le po šestih mesecih jim je poslal supe-rior misijona iz Filipopla šest stolov. In kapela? Najprej moramo omeniti, da niso imele te tri sestre celo leto nobenega katoliškega duhovnika. Sempatja jih je obiskal eden izmed čč. očetov iz Filipopla ali Adrianopla, bival par dni v Jamboliju, da so mogle dobre sestre opraviti svoje verske dolžnosti in pobožnosti. To pomankanje je bilo tudi vzrok izjavi prve prednice: »Da sem v nedeljo brez sv. maše, zato sem morala iti v samostan!« Kaj pa ljudstvo? Nekaj mescev je sestre samo radovedno ogledovalo. Vselej kadar so se prikazalo na cesto, je priletela tolpa radovednežev, jim sledila, ž njimi postajala, kadar so sestre kupovale v trgovini, ali pa jih celo na trgu izpraševala o tem ali onem in prosila, da so ranjence obvezovale. Smatrali so namreč sestre za slavno zdravnice z zapada. Večkrat se je zgodilo, da jih je ljudstvo spremilo celo do njih stanovanja, katero so oblegali ocl jutra do večera radovedneži in bolniki. Vsem tem neprijetnostim so se morale sestre prilagoditi, da so prišle ložje z ljudstvom v dotiko. Še-le proti večeru in ponoči so se mogle nekoliko oddahniti od trudapolnega dela ljubezni do bližnjega. S časoma je postalo to razmerje med sestrami in ljudstvom prisrčnejše. Ljudje so jih izpraševali za svet, jim tožili svojo bol. Večrat je prišel tudi pogovor na razliko veroizpovedanj in kmalu so sestre opazile pri tem priprostem ljudstvu precejšnjo naklonjenost za katoliško veroiz-povedanje. Le to jim je hudo delo, da ni misijonarja, da bi to dobro mnenje gojil in utrjeval. Ljuba Mati božja jih je podpirala in takoj so se dogajala občudovanja vredna ozdravljenja. Naše sestre redovnice niso mogle nikakor dobiti 1 urške vode in vendar so je potrebovale pri bolnikih. Kaj torej storiti? Polne žive vere, ki gore prestavlja, so pokleknile okoli posode napolnjene z vodo, postavile v njo majhen kip lurške Matere božje in prosile v goreči molitvi mogočno nebeško Kraljico, naj milostno podeli tej vodi ono zdravilno moč, kakršno ima njen vrelec pri masa-bielski duplini. In glej, pri uporabi te vode sta dva bolnika čudežno popolnoma ozdravela, mnogim bolnikom se je stanje bolezni zelo zboljšalo. Ubog Bolgar, 45 let star, je že dolgih 15 let bolehal na jetiki, ki ga je zdaj z urnimi koraki tirala v grob. Zdravnik sploh ničesar več ni poskusil, da bi še rešil tako hitro hirajoče življenje. Redovne sestre so obiskavale bolnika, mu stregle in dajale pogum. Svetovale so mu, naj tekom devet dni ž njimi vred moli k lurški Materi božji za pomoč k ozdravljenju. Bolnik je prav rad v to privolil in opravil z redovnimi sestrami devetdnevnico in vselej vzel z velikim zaupanjem požirek te »lurške« vode. Deveti dan je bolnik sam že zgodaj v jutro vstal in šel takoj k sestram poročat in se zahvalit za pomoč in nasvet. Na poti so ga obkoljevali znanci in prijatelji začudeni vprašujoč, kako da je tako nakrat ozdravel. Popolnoma tako je tudi ozdravel 151eten fant, ki še ni vstal iz postelje od nežne mladosti. Nikdar se ni naučil hoditi, smrt bi mu bila le zelc zaželjena rešitev. Le njegovo trdno zaupanje v brezmadežno Spočetje mu je za-dobilo popolno zdravje. Toda kako naj popišem začudenje in iznenadenje, ki je prevzelo vse ljudstvo po teh dogodkih?! Daleč naokrog čez okraj Jambolija se je raznesla slava te »čudežne vode«, tako da so od vseh sosednjih krajev prihajali ljudje po to vodo k redovnim sestram. Še danes prihajajo ljudje z dežele le po »katoliško vodo« (kakor jo imenujejo). Pred kratkim je prišel ubog kmetič peš iz Kotla, mesteca v balkanskem gorovju in prosil vode č. supe-riora Žižkova. — »Kaj pa češ z vodo?« — »Dal jo bom svoji hudo bolni ženi, ki me je s solzami v očeh prosila, naj ji prinesem »katoliške vode«, ki ozdravi vse bolezni.« — Samoobsebi umevno so vzbudili ti dogodki pri razkolnem ljudstvu zaupanje do katoliške cerkve. In zedinjeni Bolgari, ki so se iz strahu razkolnim rojakom na zunaj pridružili, so se nekoliko oddahnili in ojunačili nastopati tudi na zunaj kot sinovi katoliške cerkve. Ljuba Mati božja je bila tudi nadalje naklonjena novi misijonski postaji. Nekega dne pride neka bolgarska žena vsa potrta k redovnicam. — »V imenu božje Porodnice pojte brž z menoj, moj mož umira, zdravnik trdi, da ne more več pomagati — ali dajte mi vsaj Vaša zdravila!« »Zdravila? Mi nimamo nobenih, lahko ti pa damo nekoliko blagoslovljene vode. Zaupaj trdno v ljubo Mater božjo, goreče moli k nji, ona te gotovo ne bo zapustila.« »Ravno to vodo sem hotela, — prav srčno prosim zanjo!« V hipu je odhitela. Čez tri dni je šel njen mož zdrav na delo v veliko začudenje zdravnikovo in sosedov. Kmalu nato prineso k redovnim sestram deset mescev staro dete, ki se je kakor črviček vilo v hudih bolečinah. Par kapljic lurške vode in dete je bilo popolnoma zdravo. Mlad mož 23tih let je trpel že mesce na hudi želodčni bolezni. Že davnaj ni hotel zdravnik bolniku nobenih novih zdravil zapisati, ker ni nobeno nič pomagalo. Bolnikova mati se napoti k redovnicam. -— »Čula sem,« pravi, »da znate vi vse bolnike ozdraviti, usmilite se sina in matere !« »Iz lastne moči ne moremo ničesar,« ji odgovori č. sestra, »a zaupna molitev k božjemu Srcu Jezusovemu in Njegovi brezmadežni Materi premore vse. Daj nekoliko te vode, po kateri skazuje deviška ■ u n s "i a Po svetu. Peti marijanski svetovni kongres je zanimal pretečeni mesec vse katoličane v Evropi, pa tudi izven Evrope. Staroslavno mesto Solnograd si je bilo odelo svečanostno opravo zlasti pa je bil okrašen stolni trg, kjer stoji kip Brezmadežne. Kongresa se je udeležilo 2i cerkvenih knezov, med njimi metropolit goriški, dr. Fr. Sedej, knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič, celovški škof dr. Kahn in pa mariborski knezoškof dr. M. Napotnik, ki je kot predsednik vodil zborovanje. Tujih udeležencev, kongreganistov in Marijinih častilcev je bilo čez 6000. Sv. oče Pij X. so poslali Marijini skupščini iskren brzojavni pozdrav in apostolski blagoslov. Posamezne narodnosti so imele poleg glavnih zborovanj tudi lastna posvetovanja. Tudi slovenska skupina je imela svoje posvete. Skupščinarje je pozdravil tudi solnograški župan, ki je bil tudi navzoč pri kongresu ter gostom izkazal svojo vljudnost, ki je v Ljubljani pri enakih prireditvah pogrešamo. Vseh slovenskih kongresi-stov je bilo v Solnogradu nad sto. Bili so tudi posebej sprejeti v avdijenci kardinala J. Katschthalerja. — Za danes naj zadostuje to kratko poročilo, nrihodniič nride obširneje. Mati svoje dobrote, svojemu sinu, molita zaupno in upajta najboljšega!« Devet dni sta goreče molila in zadnji dan devetdnevnice so nakrat zginile popolnoma vse bolečine v želodcu. Pri vseh teh čudežnih ozdravljenjih je bilo posebno čudno, da so samo Bolgari s pomočjo te vode ozdraveli, mohameda-nec pa nobeden, dasiravno so se tudi izmed njih mnogi zatekali k temu viru dobrot. Tako je prišel ugodni čas, ko se je mogla ustanoviti šola. 29. aprila 1889. se je začela, vstopilo je 15 deklic. Velikonočne počitnice (po vzhodnem koledarju, ki je nekoliko za našim rimskim) so bile tu in po preteku teh so redovne sestre pričakovale večje število učenk. (Dalje sledi.) Evbaristični kongres v Montrealu se prične 8. septembra s sv. mašo o polnoči v cerkvi Notre-Dame, ki je eno najstarejših svetišč v Ameriki ter ima prostora za 15 tisoč ljudi. Samo možje bodo smeli biti navzoči pri tej sveti maši; pristopili bodo vsi k svetemu obhajilu. Maševal bo eminenca kardinal Gib-bons, ki bo imel tudi nagovor. Oglašenih je doslej 90 škofov. Za olepšanje mesta so razpisali natečaj. Na razpolago je 50.000 dolarjev (250.000 K). Po zaključku kongresa se bo podalo veliko cerkvenih knezov v New York„ kjer bo posvečena nova velikanska cerkev sv. Patricija. Sedma obletnica papeževega kronanja. Dne 9. avgusta je bilo v sikstinski kapeli v Vatikanu slovesno opravilo v spomin sedem-letnice papeževega kronanja. Pontifikalno sveto mašo je imel kardinal Merry del Val; navzočih je bilo še 18 kardinalov, vsi vnanji diplomati pa tudi španski poslanik z vsein osobjem. Po svetem opravilu so podelili papež sveti blagoslov. Pij X. in delavstvo. Sveti oče so poslali katoliškemu delavskemu društvu v Inomostu svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Priloženo pismo se glasi: »Svojemu ljubemu tovari- CERKVENI RAZGLED. a m a ■ šu, msgr. Evgenu Hillmanu, predsedniku in ljubljenim delavcem katoliškega delavskega društva, darujem sliko z željo, da bi v slogi in edinosti še nadalje branili interese katoliške Cerkve. Vam in vsem Vašim podeljujem iz srca rad apostolski blagoslov. Dano v Rimu na praznik sv. Petra in Pavla leta 1910. Pij X.« Pasijonske igre v Oberammergau na Bavarskem so letos izredno močno obiskane. Od 17. do 21. julija je bilo čez 20.000 tujcev navzočih pri pretresljivih predstavah trpljenja in smrti Jezusove. Predstave se bodo nadaljevale do srede septembra; za vse je že naprej oglašenih na tisoče obiskovalcev. Avtomobil kot kapelica. Poročali smo že, da je neki dobrotnik z velikimi stroški pre-skrbel za Sev. Ameriko železniški voz, ki služi kot potujoča cerkev za tiste katoličane, ki so raztreseni po raznih krajih in nimajo nobene lastne cerkve. Železniško ravnateljstvo je dovolilo brezplačno prevažanje te cerkvice po vseh progah. Po južnih provincah Sev. Amerike pa ta kapela ni prav porabna, ker so vasi in naselbine katoličanov daleč od železniške proge. Zato so jeli misliti, kako bi se dal avtomobil prirediti za potujočo kapelico. Brez dvoma bodo tudi to misel v kratkem uresničili. Velika nesreča. Na jezeru blizu mesta Gmunden na Gor. Avstrijskem, se je dne 31. julija ob hudem viharju prevrnil čoln, v katerem je bilo 19 mladeničev in deklet. Razen štirih fantov so vsi potonili v valovih. Iz take družbe preseliti se v večnost, najbrž ni posebno ilobro. Rim. Vpričo svetega očeta Pija X. je bil slovesno prebran dekret, ki potrjuje sveto življenje in izredne čednosti patra Liberma-na, ustanovitelja misijonske družbe Sv. Duha. Sv. oče so izrekli željo, da bi se mogla kmalu vršiti proglasitev za svetnika. P. Li-berman je bil rojen leta 1804. na Elzaškem kot sin judovskega rabinca; 22 let star se je dal krstiti, je postal duhovnik ter je ustanovil sedaj zelo cvetočo misijonsko družbo Svetega Duha. Umrl je leta 1852. Špansko. Med Vatikanom in špansko vlado se bodo najbrž v kratkem raztrgale vse vezi. Ako bo vladar pritrdil temu, kar počenja ministrski predsednik Canalejas, ki hoče v cerkvenih zadevah posnemati francosko brezversko vlado, potem bo papežev nuncij odpoklican v Rim. Katoliško ljudstvo nastopa junaško proti sedanji španski vladi in glasno protestira zoper proticerkvene naredbe. V nedeljo dne 7. avgusta so bila napovedana velikanska protestna zborovanja, a so se mo- rala preložiti, ker je svobodomiselni Canalejas z vojaško silo preprečil in prepovedal dohod zborovalcev v mesto. Srebrni kardinalski jubilej praznujeta letos dva cerkvena dostojanstvenika, ki sta prejela leta 1885., 27. julija kardinalsko čast in sicer kardinal Capecelatro, nadškof v mestu Capua in pa kardinal Moran, nadškof v Avstraliji. Zmaga katoličanov v Napolju. Mesto Neapel ima po zadnjih volitvah katoliško mestno upravo. Katoliško stranko vodita župan Marchese del Caretto in odbornik Rodi-ni. Dobila sta pri volitvi do 2000 glasov več nego nasprotniki. Avstrijski katoliški shod v Inomostu. Upanje je, da se bodo tega pomenljivega shoda udeležili tudi nenemški katoličani, kakor so s svojo navzočnostjo pripomogli, da se je marijanski kongres v Solnogradu tako lepo izvršil. Slovanom naj se da prilika, da bodo v svojem maternem jeziku lahko govorili vsaj v posameznih sekcijah. Po domovini. Okoli 530 romarjev se bo odpeljalo v petek, 2. septembra, s slovenske zemlje čez šii'oko morje v Sveto deželo. Mali Šmarin bodo že obhajali v Jeruzalemu. Imeli bodo tam tudi novo mašo. Ravno ta dan, na Mali Šmarin, bodo škof posvetili na Sijonu g. dijakona (dosedaj za posvečenje premladega) Fr. Šmi-da iz Ribnega pri Bledu, in v nedeljo Marijinega Imena bo imel gospod v patriarhalni cerkvi novo sveto mašo. Slovenska nova maša v Jeruzalemu, kaj takega tudi še ni bilo! — Kakor se samoobsebi razume, bodo ljubljanski knezoškof tudi šli z romarji, in je bilo v zadnjem »Bogoljubu« zmotno povedano (urednika ravno ni bilo doma, ker je bil v Solnogradu), tla bodo škof 2. septembra na Svetih Višarjah. Pač pa bodo gori res v nedeljo, 28. avgusta, ko bodo zbrani na Višarjah koroški slovenski fantje. — Na sv. Matevža dan bodo romarji, če Bog da srečo, zopet na domačih tleh. Molite domači varihi za srečno naše potovanje, kakor se bomo tudi mi Vas na svetih krajih spominjali! Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Za stolnega kanonika v Ljubljani je imenovan velezaslužni gospod državni poslanec msgr. dr. Ignacij Žitnik; župnija Brez-nica na Gorenjskem je podeljena č. g. Jožefu L a v r i č u , župniku v Logatcu; župnija Mot-nik č. g. I. P 1 a h u t n i k u , kaplanu v Ribnici; župnija Polšnik č. g. Ignaciju Žust; župnija Češnjice č. g. Pavlu Perko, kaplanu v Žireh; župnija Grahovo č. g. Alojziju V e s t e r, kaplanu v Slavini; župnija Zapoge 5. g. Frančišku Koželj, duhovniku v začasnem pokoju. — Premeščeni so č. g. kaplani: Jernej Pavlin iz Cerknice za prefekta v zavod sv. Stanislava; Matej Koželj iz Vel. Lašč v Ribnico; dr. Josip Sever iz Vipave v Knežak; Ivan Rihar iz Št. Vida v Vipavo; Friderik Rodič iz Semiča v Slavino; 'Anton Demšar iz Toplic v Moravče, Ivan Kmet iz Boštanja v Toplice; Anton Lovšin iz Mirne peči v Šempeter pri Novem Mestu; Franč. Vrhovec iz Šmarja v Žiri; Rihard Zajec iz Žužemberka v Šmarije; Jos. Gostiša iz Horjula v Trnovo (Ljubljana); Fr. Govekar iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Sodražico; Iv. Dežman z Razdrtega za župnega upravitelja v Gozd; Janko S e d e j Vrhnike v Sv. Križ pri Kostanjevici; Leopold Turšic iz Logatca na Vrhniko; katehet Peter Jane k sv. Jakobu v Ljubljani; Valentin Zupančič z Dovjega za ur-šulinskega kateheta v Ljubljano; Janez Sever iz Št. Jerneja na Dovje. — Nanovo so nameščeni kot kaplani čč. gg.: Jož. Verce v Borovnici; Janez Dolenec v Cirknici; Jakob Kotnik na Dobrovi; Rudolf K a p š v Postojni; Anton Po renta v Hrenovkah; Anton K o m 1 j a n e c v Škocjanu pri Mokronogu; Alojzij Lunder v Žužemberku; Janez C e g n a r v Zireh; Karol Rupnik v Spodnji Idriji; Frančišek Kanduč v Starem trgu pri Ložu; Viktor Š v igel j v Horjulu; Jan. Drešar v Št. Jerneju; Fr. Na-stran v Boštanju; Ignacij Omahen v Semiču; Edvard Šimnic v Sori; Ivan L o m š e k v Preddvoru; Andrej Zgaga kot župni upravitelj na Planini. Častna 401etnica. V Škofji Loki je praznoval trgovec g. I. Kajba 401etnico, odkar opravlja brezplačno in prostovoljno službo organista v kapucinski cerkvi. Za to velikodušno dobroto zasluži pač priznanje; kapucinski samostan mu je podelil duhovno odlikovanje. Zlato mašo je opravil v Celju dne 31. julija mil. g. opat Fr. Ogradi. Visokega gospoda je spremljalo v cerkev 34 duhovnikov. Slav-Ijenec je prejel ob tej priliki številno iskrenih voščil in tudi pomenljivih daril. Bog daj še mnogo let! Duhovniške izpremembe na Štajerskem: Župnijo Sv. Frančišek v Savinski dolini je dobil č. g. Kašpar Kačičnik, župnik v Stranicah. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: A. Zamuda z Vranskega k Sv. Petru pri Radgoni, Janez Širec iz Leskovca na Vransko, Jožef Kranjc iz Hoč v Žetale, Konrad šeško od Sv. Križa pri Slatini v Hoče, Alojzij Leben iz Hoč v Slivnico pri Celju, Pavel Žagar od Sv. Martina v Rožni dolini v Mozirje, Andrej Lovrec od Sv. Jurija na Ščavnici v Ljutomer. Na novo so nameščeni: Marko Škofič v Zrečah, Martin Erhatič pri Sv. Juriju na Ščavnici, Janez Baznik v Hočah. Umrl je 3. avgusta v Izlakah vpokojeni duhovnik č. g. Viljem Paulus. Bil je rodom Čeh, mirnega značaj čl, ti rahlega zdravja. Star je bil šele 39 let. — Dne 30. julija je umrl v Moravi na Kočevskem č. g. Juri Jaklič, župnik v pokoju. N. v m. p.! Nova misijonska duhovnika. V jezuitski red je sprejet č. g. dr. Anton Prešeren, kaplan v Borovnici, v misijonsko družbo sv. Vincen-cija Pavlanskega pa č. g. Leopold Perme, kaplan v Postojni. Novomašniki goriški. Prevzvišeni knezo-nadškof so podelili višje redove dne 17., 24. in 25. julija naslednjim gg. bogoslovcem: Francu Močniku iz Cerkna; Arturju Pinatu iz Bru-me; Antonu Rutarju iz Drežnice; Antonu Pisku s Pečin in Vincencu Stanta iz Mirna ter o. Valerijanu Sartory iz kapucinskega reda. — Umrl je 1. junija preč. g. A. Gleščič, kurat v Štanjelu, ki je že dokaj časa bolehal. Pogreb se je vršil 3. junija v Oseku, njegovem rojstnem kraju, katerega so se udeležili skoraj vsi vaščani in mnogo ljudi iz bližnjih vasi. N. v m. p.! — Veleč. g. Janez Kolavčič, župnik v Solkanu, je bil imenovan za kanonika goriškega. — Č. g. Karol S t a c u 1, je zasedel mesto gradiškega dekana in č. g. Miha Štrukelj, župnik v Cez-Soči, je stopil v stalni pokoj. — Razpisana je zopet župnija v Gradežu; istotako v Solkanu. Nekaj v premislek z Goriškega. Žal, da moramo beležiti mlade žrtve smrti v duhov-skem stanu na Goriškem. Od kod pa nov naraščaj? Število novo priglašenih v bogoslovje se zmanjšuje. Če vpliva posebno kaka zunanja okoliščina na duhovski poklic mladih dijakov, sta gotovo to mati in oče. Ako imamo družine krščanske v pravem pomenu, tedaj bo iz njih vzraslo dosti dobrih sinov, ki bodo vstrajali v dobrem ter se posvetili duhovske-mu stanu. Toda od kod dobre družine? Iz zakonov, katere je sklenil strah božji in čisti namen, — ne pa plesi in ponočno shajanje, čegar ne manjka na Goriškem, saj se tukaj več pleše, kakor po vseh drugih slovenskih deželah. Iz zakonov, katerim je podlaga ljubezen do Boga in skrb za zveličanje duše. Od kod pa ta strah božji in goreča ljubezen do Boga? Iz pogostega prejemanja svetega obhajila in pobožnega češčenja sv. Rešnjega Tele-la. Res se tudi na Goriškem dobi dosti pobožnih častivcev najsvetejšega Zakramenta, t. mj ■ nnila ali sijenifa, apno živo MlOJZIJU VOdlllKU in u^ašeno se dobi pri 36% kamenarskem mojstru Kolodvorska ulica Ljubljana ESKSilš Največja in najstarejša tovarna lončenih pečij in raznih lončenih izdelkov U LJUBLJANI 22 priporoča se slavnemu občinstvu in prečasf. duhovščini v naročila na sledilno ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno iu trpežno po najnižjih cenah. Ztipniščern, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. 3460 llustrovani ceniki na razpolago. Denarni promet do 31. decembra 1909 čez 83 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjc! Stanje vlog dne 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron. Ljudska posojilnica registrossssaa zairsiga z neomeiessss zssmm Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti bolela Jnion" za frančišianslto cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od i . ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jili obresluje po 4 in pol odstotkov brez --------—— kakega odbitka, tako da prejme vlo nik od vsakih vloženih 100 kron čistih K 4-50 na leto TRS- [Lastna glavn. S K 503-575-98 j • Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo, Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev.Menjice se na j-kulant. eskomptirajo. predsed. Josip Šiška, stolni kanonik podpredsed. Odborniki: Hnton Belec, posestnik podjetnik in n L Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec 3req Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trq in In hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik ..Ljudske posojilnice". t\ tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku trg. in van Pollak ml., Cantica sacra. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor, četveroglasno' Cena K 2 "40. Priredil Anton Foerster. Nov popravljen in splošno zaželjen natis I. dela, katerega so že dolgo vrsto let občutno pogrešali naši cerkveni pevski zbori; posebno zavodi, Marijine družbe in sploh društva, ki razpolagajo s samoženskimi ali samomoškimi glasovi. Vsi bodo gotovo z veseljem segli po krasni zbirki, ki jim za mal denar nudi celo vrsto najboljših cerkvenih skladb. — Missa in hon. s. Caeciliae. Ant. Foerster. Part. K 2"—, posamezni glasovi po K —'30, in Slovenska sv. maša v čast sv. Cecilije za mešani zbor in samospeve z orglami. Anton Foerster. Op. 82. Part. K 120. To sta dve najbolj priljubljeni Foersterjevi maši, ki jih moramo uvrstiti med naše najpoljudnejše cerkvenoglasbene skladbe. Sestero Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Ant. Foerster. Op. 100. Part. K 1"80, posamezni glasovi po K —"40. Tudi ta zbirka je namenjena samomoškim ali samoženskim zborom in se bode gotovo po svoji milodoneči, v srce segajoči glasbi kmalu priljubila v vseh pevskih krogih. Rihar renatus. Franc Kimovec. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Part-K 3'-, posamezni glasovi po K —'40. Pesmi so posvečene v prvi vrsti našemu Odrešeniku ter prirejene za razne praznike celega cerkvenega leta. Splošno so znane in nadvse priljubljene Riharjeve skladbe, a naš domači glasbenik Kimovec jih je še tako mojsterski preuredil, da morajo ugajati tudi najbolj razvajenim ušesom. Nagrobnice. Frančišek Marolt. Lično vezano K 2 "40. Zbirka obsega 24 slovenskih, glasbeno dovršenih in globoko občutenih nagrobnih spevov. Poleg že znanih, v srce segajočih žalostink, kakor: »Blagor mu«, »Človek, glej!«, »Usliši nas, Gospod!« itd., nam nudi zbirka še izredno število novih lepih nagrobnic. Zaključujejo jo štirje latinski zbori: »Libera«, »Miserere« in pa najresnejša, najveli£astneje doneča in dušo najbolj pretresujoča Mendelsohriova nagrobnica »Beati mortui«. Makupujoči oblačilno blago za ženske in moške obleke, blagovolite se ozirati na priporočljivo trgovino JANKO ČEŠNIK Ljubljana :: :: Stritarjeva - Lingarjeva ulica Popolna oprema za neveste. - Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platnu v poljubni širokosti. - Različne preproge, linoleji, zastori, garniture itd. itd. Cene nizke. Stroga solidna postrežba.