Tradicionalno lučanje jabolk včeraj na boljunski Gorici
Stojan Colja po približno tridesetih letih zapušča igralski ansambel SSG, njegov glas pa lahko poslušate na cd plošči Biseri in biserčki r- 3
Božičnice in praznični koncerti v Gorici in slovenskih vaseh
Primorski
ČETRTEK, 27. DECEMBRA 2007
Št. 304 (19.087) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Kaj pa meje v naši
• v

manjšini
SandorTence
Odprava meje med Italijo in Slovenijo je bila predvsem velik ljudski praznik. Od Trbiža do Milj so se ljudje veselili in nazdravljali, prazniku pa bo moralo slediti razmišljanje, kaj in kako v tem prostoru, ki doživlja tako velike spremembe. Nekateri so se na to že pripravili, drugi (teh je večina) še razmišljajo, tretji pa pasivno čakajo na razvoj dogajanj.
Padec meje bo imel velike posledice tudi za Slovence v Furlaniji-Julijski krajini. Osebno sodim med tiste, ki menijo, da bodo ti učinki pozitivni, kar pa bo odvisno tudi od manjšine same oziroma od njenih političnih voditeljev. Od njihove vizije in hkrati od njihovega poguma.
Najprej se postavlja vprašanje, ali ima smisel, da imamo Slovenci v Italiji dve krovni organizaciji. Če je Evropska unija sposobna združevati 27 držav in če sta Italia in Slovenija po vseh tragedijah, ki so se odvijale v naših krajih, odpravili mejo, ni jasno, zakaj podobnega koraka ne bi zmogla tudi SKGZ in SSO. Njuno povezovanje je doseglo že tako kvalitetno stopnjo, da se združitev postavlja že kot neka naravna danost. Zveza Slovencev v Italiji (ali podobno ime) bi lahko zastopala vse Slovence ne glede na njihov nazor ter politično in strankarsko opredelitev.
Takšna ali podobna oblika združevanja ne bi okrnila ali omejevala pluralizma v manjšini, ki je in ki bo, hvala bogu, tudi v prihodnosti. Že sedaj sta SKGZ in tudi SSO notranje pluralistična in to naj bi bila značilnost tudi združene zveze. Slednja bi morala, poleg povezovalnega poslanstva, imeti moralno avtoriteto in hkrati sposobnost, da kar se da organizacijsko poenoti našo skupnost.
Največji problem je morda prav organiziranost manjšine. Programska konferenca SKGZ-SSO je obrodila veliko plemenitih zamisli in projektov, ki pa so vsi pravzaprav ostali na papirju. Pozabimo na programsko konferenco in se raje osredotočimo na nekaj njenih projektov. Po-gostoma slišimo pritožbe, da imamo v manjšini preveč dvojni kov, nih če pa se jih ne upa od -praviti in ko kdo nekaj konkretnega predlaga, imamo takoj »ogenj v strehi«.
Prav je torej, da se veselimo odprave meje, skušamo pa nekaj narediti, da bo tudi organiziranost manjšine v sozvočju z novimi razmerami.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
ITALIJA - Vodja liberaldemokratov Dini napovedal umik iz vladne koalicije
Prodijeva vlada ob večino v senatu?
Opozicija zahteva njen odstop - Prodi bo svoje stališče pojasnil danes
LJUBLJANA - Uradni začetek petletnega mandata
Danilo Türk od Janeza Drnovška prevzel predsedniške dolžnosti
LJUBLJANA - Tretji predsednik samostojne Slovenije Danilo Türk (levo) je v nedeljo, dan po prisegi v državnem zboru, z uradnim prevzemom predsedniških
dolžnosti nastopil svoj petletni mandat. Po predaji poslov novemu predsedniku republike se je dosedanji, sedaj že bivši predsednik Janez Drnovšek (desno) z vo-
jaškimi častmi poslovil od svoje funkcije. Türk je tudi že predstavil svoje najožje sodelavce, ki jih je za zdaj osem.
Na 4. strani
DEŽELA - Statut
Illy odločno
zagovarja
večjezičnost
TRST - Predsednik FJK Ric-cardo Illy vztraja, da bi morala večjezičnost najti primerno mesto v novem deželnem statutu. S tem vprašanjem se bo poslanska komisija za ustavne zadeve ukvarjala v drugi polovici januarja.
Glede statuta je prišlo do polemike med Illyjem in goriškim poslancem Demokratske stranke Alessandrom Maranom. Slednji je zelo kritičen do predloga statuta, ki ga je odobril deželni parlament. Kritičen je tudi do zakona FJK za Furlane.
Na 4. strani
RIM - Bivši premier in vodja liberaldemokratov Lamberto Dini je včeraj izjavil, da Prodijeva vlada ne razpolaga več s potrebno večino v parlamentu. S tem je implicitno povedal, da se s svojo skupino umika iz vladne koalicije, kar naj bi bilo za Prodijevo vlado usod no v se na tu, kjer je vse sko zi raz -polagala s krhko večino.
Dinijeve izjave so ostro kritizirali v levi sredini. Načelnik skupine DS v poslanski zbornici je Dinija pozval, naj odstopi kot parlamentarec, če se ne prepoznava več v Prodijevi koaliciji, s katero je bil izvoljen v parlament. Po oceni desnosredinske opozicije pa Dinijeve besede dokončno potrjujejo, da je Prodijeva vlada na koncu. Sam Prodi bo svoje stališče pojasnil danes na tradicionalni tiskovni konferenci ob izteku leta.
Na 5. strani
Dolina: pohod po stezicah šestih obmejnih vasi
Na 6. strani
Repentabor: številna javna dela
Na 7. strani
Sočo in Kras povezali z zgodovinskimi potmi
Na 14. strani
Za župana širitev okoljevarstvenega območja ogroža novogoriški razvoj
Na 14. strani
mtera
ecnoutensili
Op&n*, Proie'kv 7 040 212397
Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com
Proseška postaja 29/F - Zgonik Tel. 040.225035 Mob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it
.„kjer detajli so pomembni
- S ^
S m 199€
2
Četrtek, 27. decembra 2007
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Uveljaviti je treba primorski model družbe
JoZe Pirjevec_
Ob odpravi mejnih kontrol med Slovenijo in Italijo se mi je porodilo - poleg tega, kar sem že napisal - še nekaj misli, ki bi jih želel tukaj nanizati. V prvi vrsti ugotovitev, da tržaški in goriški Slovenci doživljamo ta trenutek precej drugače od Italijanov, tudi tistih, ki se veselijo z nami. Za nas pomeni odprta meja mož nost svo bodne ga gibanja v pro -sto ru, ki ga ob vla da mo tudi zara di tega, ker govorimo oba deželna jezika. Za Italijane sta Sežana ali Nova Gorica še vedno na tujem, ker preprosto ne razumejo napisov na ulicah in trgovinah, ker se ne morejo sporazumevati z domačini drugače kot po italijansko. O njihovi kulturi, sodob nih poli tič nih in go spo -darskih vprašanjih ne vedo praktično ničesar. Še vedno prihajajo v okolje, katerega časopisov in knjig ne mo rejo bra ti, tele vizije in ra dia ne morejo razumeti. To pomeni, da ostajajo omejeni na najbolj elementarno komunikacijo, na obiskovanje trgovin, gostiln, igralnic, na izlete v naravo, brez pravega odnosa do človeške stvar nos ti, ki utri pa v tej ne ra -zumljivi deželi, ki se ji pravi Slovenija.
Za tis te, ki se z na mi ne ve seli -jo, je stvar še bolj zap le tena, saj se podirajo mejniki, s katerimi so se
/
skušali ograditi pred našo prisotnostjo v tem prostoru, in ni več tistih straž pred »barbari«, o katerih je pred leti govoril Manlio Cecovini v svojem znamenitem »Apelu na Italijane«. Zanimivo bo opazovati, kako se bodo v tej novi stvarnosti znašli. Bojim se, da s poudarjeno agresivnostjo, ki bo težila k tihi kolonizaciji, kar bo z druge strani povzročilo obrambni refleks Slovencev. Ta scena rij seve da ni edi ni, ki si ga je mo -goče zamišljati, saj je pač pogojen od življenjske izkušnje podpisanega. Mlajše generacije so manj obtežene od preteklosti in se takim strahovom posmehujejo. Daj Bog, da bi bile v pravem. Dosti je odvisno od zrelosti političnega razreda v deželi Furla-niji-Julijski krajini in v Rimu in od njegove pripravljenosti, da se odpove načrtni italijanizaciji Trsta, o kateri govori v svoji zadnji knjigi Maura Hametz (Making Trieste Italian, 1918-1954). Bo Trst v novih razmerah znal odkri ti svoj habsbur ški kozmopolitizem?
Ko že govorim o Habsburžanih, mislim, daje Otto, najstarejši sin cesarja Karla, praznoval svoj nedavni 95. roj stni dan z ve li kim zado šče -njem. Širitev schengenskih meja na Slovenijo, Češko, Slovaško, Madžarsko in Poljsko, skoraj obnavlja celo-
vitost avstroogrske monarhije, saj manjkajo v tem klubu samo še Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Vojvodina, Transilvanija in Bukovina. Toda dedne dežele starodavne dinastije so spet pod skupno streho, kar pomeni, da smo se vrnili v čase Marije Terezije in Franca Jožefa. S to razliko seveda, da Slovenci nismo več »nezgodovinski narod«, kakor bi rekel Otto Bauer, temveč subjekt s svojo državo, ki ima specifično vlogo in težo znotraj evropske družine. Od nas je odvis no, ali bomo polo žaj, ki smo ga do segli zara di na porov in žrtev generacij, znali tudi izrabiti. V Evropi, ki se vedno bolj določno profilira kot alternativna entiteta nasproti ZDA, Rusiji in Kitajski, kot politična stvarnost, v kateri pojmi »demokracija«, »socialna pravičnost«, »človeške pravice« niso samo pro pagan dis tič na ges la, ima mo Slo -venci marsikaj povedati. Vprašanje je, ali bomo znali premostiti naša notranja nasprotja, tako tipična za ljubljansko škofijo, in uveljaviti primor ski mo del družbe, slo neč na narodni zavesti, liberalni in socialni misli. Če bomo ta model, ki izhaja iz najplemenitejše tradicije tržaškega kozmopolitizma, znali uveljaviti v vsem slovenskem prostoru, bomo uveljavili tudi Slovenijo v evropskem.
PISMA UREDNIŠTVU
O Jadranskem koledarju za leto 2008
Pri Jadranskem koledarju sem neprekinjeno sodeloval 38 let, v tem času sem pri izdajah v letih 1962-1999 objavil 58 prispevkov. Potem sem sodelovanje prekinil, ker je glavna urednica letnika v mojo zadnjo objavo (1999) posegla s popravki tako, da je postalo besedilo nerazumljivo. Namesto opravičila na moje takratno v Primorskem dnevniku objavljeno negodovanje, je glavna urednica izbrala napad. Poslej v koledarju nisem več objavljal, pa tudi koledar je dobil drugega glavnega urednika.
V Jadranskem koledarju za leto 2008 se je znova pojavilo moje ime, in sicer med 27 jubilanti, ki jih je koledar želel počastiti. Podatki v mojem življenjepisu so pomanjkljivi in netočni. Pisec je zaobšel delo mojih zadnjih dvajsetih let, pripisal pa mi je avtorstvo knjige Julija Beltrama Tukaj je Jugoslavija (1983) in izdaje Vojna v Posočju (1990), ki jo je napisal Drago Sedmak. Pač pa bi pisec lahko omenil štiri moje knjige, ki so izšle v letih 2002-2007 in samostojne uredniške objave. Piscu članka se tudi ni zdelo vredno opozoriti na moje dolgoletno sodelovanje pri Jadranskem koledarju, kar pa je bilo pri nekaterih drugih jubilantih posebej omenjeno.
Površne obravnave pa ni sem bil deležen le podpisani. Tudi profesor mariborske univerze dr. Silvo De-vetak bo ugotavljal, da je prenehal ustvarjalno delovati sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, prav takrat, ko je njegov življenjepis izšel v
Nifi
Primorskem slovenskem biografskem leksikonu.
Branko Marušič
Božične čestitke
Ni dolgo tega, da so si politiki in (skoraj) vsi javni upravitelji vseh usmeritev polnili usta, kako je mesto pridobilo na zrelosti v odnosih s slovensko manjšino in kako bo manjšina in z njo celo mesto in pokrajina in dežela zadihala v še bolj sproščenem duhu. To ob izdaji prvih dvojezičnih izkaznic. Ob poročanju sem pisal direktorju Il Pic-cola, da je žalostno, da ta duh ni še pre-vel redakcijo italijanskega dnevnika, kajti slovenska imena in nazivi niso pravilno napisani, ne nosijo šumevce.
Te dni sem dobil božična voščila s strani podpredsednika pokrajinske uprave, gospoda Walterja Godine. V sami italijanščini. Če je torej, kakor je bilo večkrat rečeno, gospod Godina v to upravo izvoljen Slovenec, manjšinec, ne razumem, kako da tržaška pokrajina in njen podpredsednik ne utegne urediti, da so voščila napisana v vseh štirih, na teritoriju priznano prisotnih jezikih.
Potem takem bi mi bilo prijetnejše, da pokrajina take voščilnice ne razpošilja in prihrani ta denar.
Vesel Božič in srečno Novo Leto, Igor P. Merku, rajonski svetnik SSk
SLOVENIJA - Javno mnenje
Nižja podpora vladi in potrjen primat levice
LJUBLJANA - Največja opozicijska stranka SD glede na rezultate javno-mnenjske raziskave Vox populi, ki jih je v ponedeljek objavil Dnevnik, ostaja na prvem mestu med strankami. Sledi ji največja vladna stranka SDS, ki je tokrat zabeležila dve odstotni točki nižjo podporo. Delež ljudi, ki ocenjujejo, daje vlada uspešna, se je v primerjavi z novembrom znižal za dve odstotni točki, kar je 34,8 odstotka. Za slabo odstotno točko se je znižal tudi delež navedb, da je vlada neuspešna (tokrat 57,3 odstotka).
Če bi bile volitve danes, bi SD volilo 31 odstotkov vprašanih, kar je en odstotek več kot novembra. Za SDS bi se odločilo 16,5 odstotka anketiranih (novembra 18,5 odstotka), na tretjem mestu pa je stranka Zares, ki bi jo volilo 9,6
odstotka vključenih v raziskavo (novembra 6,8 odstotka). Sledijo ji SNS (6,4 odstotka), LDS (šest odstotkov), SLS (3,6 odstotka), NSi (2,8 odstotka) in DeSUS (2,1 odstotka). Neopredeljenih je 17,1 odstotka anketirancev.
Na lestvici najbolj priljubljenih politikov še vedno vodi novi predsednik republike Danilo Türk. Sledi mu nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, na tretjem mestu pa je predsednik SD Borut Pahor, ki mu je v primerjavi z novembrom podpora padla. Po navedbah Dnevnika je značilnost decembrske razpredelnice najbolj priljubljenih tudi to, da sta se ob njenem dnu znašla premier Janez Janša, ki je na 19. mestu, in nekdanji predsednik vlade Anton Rop, ki je na 21. mestu. (STA)
FJK - Kljub »čudni« zimi
Smuka možna v vseh petih deželnih središčih
IZOLA - Srečanje v izolski marini
Jadralci »podrli« tudi morsko mejo med državama
PIRAN - Z željo, da bi naznanili padec Schengenske meje tudi na morju, se je v soboto 22.12. skupina jadralcev iz italijanskega društva Amici della vela odločila naznaniti tudi padec morske meje, ki je doslej omejevala predvsem potniško plovbo »iz kopnega na kopno«, saj je bil doslej vsakič pred odhodom iz ene in ob prihodu v drugo državo, potreben postanek na mednarodnem pomolu, kjer se je opravilo mejno kontrolo.
Skupina 15 jadralcev je svojo pot iz Tržiča mimo Trsta do Kopra zaključila v štirih urah, v Marini Izola pa jih je sprejel koprski svetnik SD Luka Juri. »Ni dvoma, da gre za zgodovinski trenutek, ko je meja, ki je predolgo trajala, končno padla«, je v imenu skupine povedal Gianni Gruden, sicer Slovenec iz Devina, Luka Juri pa jim za vsako desetletje, ko je stala meja podaril po eno steklenico različnih vrst koprskega vina. Gruden pa je v zahvalo za dobrodošlico poklonil plaketo, na kateri je vgravirana v italijanščini prevedena Prešernova Zdravljica.
Srečanje v izolski marini
TRBIŽ - Čeprav letošnja zima ni bi la nič kaj ra do dar na s sne gom, pa je v vseh petih smučarskih središčih Fur-lanije Julijske krajine smuka zagotovljena, zahvaljujoč umetnemu zasneževa-nju pa so odprte skoraj vse proge. Smuka je dobra, čeprav okolica prog ne ponuja podobe zimske idile.
Kot so sporočili iz družbe Promo-tur, ki upravlja z deželnimi smučarskimi centri je na Piancavallu (Pordenon) snežna odej a debela od 25 do 35 cm, smuka pa je na možna na 15 od 23 km prog, pri čemer deluje 8 od 11 smučarskih naprav.
V Forni di Sopra delujejo vse smučarske naprave, snega je od 20 do 40 cm, smučarji pa sae lahko spuščajo po 10 kilo me trih belih strmin. Na Zon co-lanu so pognali 7 od 10 naprav, urejenih je 15 km prog (od 28), na katerih je od 30 do 40 cm snega.
Smučarji lahko pridejo na svoj račun tudi na Trbižu (na arhivskem posnetku žičnica na Višarje) in Na Žlebeh. V smučarskem središču Kanalske doline je na raz pola go 14 kilo me trov ( od 32) prog, na katere smučarje popelje 6 od 11 smučarskih naprav. Snega je na Trbižu od 20 do 40 cm, Na Žlebeh pa 25 cm, za smu ku pa so ure di li 5 kilo -me trov prog.
Gle de na do seda njo su ho zimo so seve da vse ces te do smu čar skih sre dišč normalno prevozne.
Usoden padec s kolesom
POVOLETTO - Navaden padec s kolesom je bil včeraj usoden za 50-letnega Bruna Degana, zelo znanega podjetnika in lastnika pivnice Old West v Povolettu. Kot se je izvedelo, se je včeraj popoldne Degano s kolesom peljal po ulici Er-mes di Coloredo v neposredni bližini centra Povoletta, ko je iz še neznanih razlogov padel in z glavo silovito udaril ob tla. Udarec je bil tako močan, da je nesrečni-Bruno Degano tudi zaradi močne krvavitve kljub takojšnji zdravstveni pomoči na kraju nesreče umrl. Vzroke nesreče raziskujejo karabinjerji iz Remanzacca.
Eksploziv poškodoval avtomobil in fasado hiše v okolici Škofje Loke
ŠKOFJA LOKA - Na božični večer, 24. decembra okoli 23.40, je neznanec na dvorišče stanovanjske hiše v okolici Škofje Loke odvrgel eksplozivno telo. V eksploziji so bili poškodovani fasada in okno stanovanjske hiše ter osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred hišo. Škoda, ki je nastala, je ocenjena na približno 10.000 evrov, so včeraj sporočili s kranjske policijske uprave. Policisti nadaljujejo s preiskavo. Zaenkrat tako še ni znano, za kakšno eksplozivno telo je šlo. Kot so povedali na kranjski policijski upravi, v eksploziji ni bil nihče poškodovan.
Slovenske ceste minuli teden vzele pet življenj
LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je minuli teden zgodilo 131 prometnih nesreč, v katerih je umrlo pet ljudi, poškodovalo pa se jih je 173. Samo med zadnjim koncem tedna se je zgodilo devet prometnih nesreč, v katerih sta umrla dva človeka, poškodovanih pa je bilo 14, so sporočili iz Generalne policijske uprave. Najpogostejša dejavnika prometnih nesreč sta bila neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Letos je umrlo že 286 ljudi, v enakem obdobju lani pa 255.
/
KULTURA
Četrtek, 27. decembra 2007
3
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Stojan Colja zapušča igralski ansambel
»
Zadoščenje publike je zame največja pohvala«
Na cd plošči Biseri in biserčki zaobjeta skoraj tri desetletja Coljeve igralske kariere
Pred božičnimi prazniki je izšel cd Biseri in biserčki, ki z glasbo Aleksandra Vo-dopivca in teksti Miroslava Košute zaobja-me skoraj tri desetletja igralske kariere Sto-jana Colje. Izid cd-ja je v določenem smislu dar SSG-ja ob zaključku dolgega delovnega obdobja.
Mislim, da je izbira primerna, ker predstavlja spomin na prehojeno pot. Praznujem 35-letnico neprekinjenega delovanja v tržaškem gledališču, kjer sem začel sodelovati leta 1972, v resnici pa sem prvič stopil na oder pred 55.leti v otroški predstavi.
Glasba ima sploh posebno vlogo kot zaznamujoč del vaše igralske osebnosti.
Imeti smisel za pevski izraz je za igralca prednost. Z glasbo izražamo emocije, ki imajo v predstavi določeno težo tudi z igralskega vidika. Na tem področju ni pomembno, da poješ »lepo«, temveč, da poješ s srcem. Jaz sem se pri tem potrudil. Po drugi strani mi je veliko pomagalo sodelovati z dobrimi skladatelji, kot je Aleksander Vo-dopivec, s katerim sem vedno delal zelo dobro in me je nekoč tudi pohvalil za muzi-kaličnost.
Poleg navezanosti na domače glasbenike in tekstopisce, ste ostali zvesti tudi tržaškemu odru. Niste nikoli pomislili, da bi lahko poskusili tudi druge poti?
Ko sem bil star okrog 25 let sem se pogovoril s Tavčarjem, ki mi je svetoval, naj sprejmem kakšno izmenjavo, da bi se soočil z drugačnimi načini delovanja. Vse je ostalo na nivoju predloga, moja izbira je bila drugačna.
Se pravi, da ste vzpostavili poseben odnos z našo publiko.
Publika je za igralca vse. Kritiki pa so večkrat med sabo v protislovju; nekateri te izredno pohvalijo, drugi pa pišejo o isti kreaciji ravno obratno. Zadoščenje publike je zame največja pohvala. Od nekdaj je bil moj glavni cilj, da bi znal biti gledalcu blizu, srčno.
Kateri so najlepši spomini iz tega 35-letnega obdobja?
Nikoli ne bom pozabil svojega prvega nastopa v predstavi »Sneguljčica«; bil sem otrok in me je učila Zlata Rodoškova. Spominjam se potic, jagod in poljubčkov, ki sem jih dal protagonistki Teji Starčevi. Potem je bila vloga Judeža v Mrakovem »Procesu«, lepa zadoščenja pa mi je dala tudi novejša izkušnja, in sicer vloga Kadmosa v predstavi Bakhantke.
Se pravi, da najraje govorite o resnih vlogah?
Vedno so mi vsiljevali komične vloge, verjetno zaradi postave in značaja. Jaz pa ne čutim take navezanosti izključno na komično področje.
TRST - Četrti pomol
Katerih kolegov ali režiserjev se najraje spominjate?
Lahko bi omenil Alojza Miliča za prijateljsko bližino, režiserja Šedlbauerja, s katerim sem lepo sodeloval, ker me je znal spodbujati, Vita Tauferja zaradi gledališkega znanja. Tudi z Borisom Kobalom sva se ujela, na poseben način pa se spominjam odličnega odnosa s Silvijem Kobalom, ker ni bil agresivna oseba. Preveč kolegov išče konkurenco po vsaki ceni, mene pa to ne zanima. Če ni ekipnega dela, tudi teatra ni.
Kaj se je spremnilo v odnosih znotraj gledaliških »družin« v zadnjih desetletjih?
Ko je prišlo do globalizacije, je bitka za delo in službo postala mnogo ostrejša. Pred leti tega ni bilo. Seveda so vedno obstajala nasprotja, a smo mimo tega skupaj razmišljali predvsem o predstavi.
Kaj bi rekli mladim, ki bi se posvetili gledališkemu poklicu?
Naj mislijo vedno na srce, naj ne bodo arogantni.
Pravijo, da igralec odigra vedno neko vlogo, tako na odru kot v življenju.
Nikoli ne verjemi igralcu.
Težko bi si predstavljala igralca, za katerega je upokojitev resnično konec umetniške dejavnosti.
Ukvarjam se z vnučki, igram kitaro. Upam pa, da bom tudi po upokojitvi lahko nadaljeval z občasnim sodelovanjem pri gledaliških predstavah.
Rossana Paliaga
Stojan Colja
kroma
V Linzu provokatorji v zgodovini slikarstva
Provokatorji v zgodovini slikarstva bodo prihodnje leto gosti Linza. V razstavišču Kunstmuseum Lentos bo od 1. februarja do 18. maja odprta razstava Zgage - strah avantgarde od Makarta do Nitscha (Störenfriede - Der Schrecken der Avantgarde von Makart bis Nitsch). Poleg te bo od 31. maja do 5. oktobra v Linzu še ena velika razstava. Posvečena bo slikarstvu Oskarja Ko-koschke. Razstava »Zgage« bo predstavila najznačilnejše avstrijske klasične slikarje, ki so šli skozi proces radikalne zavrnitve in bili izpostavljeni javni sramotitvi v obdobju od fin-de-siecla do akcionizma. Približno 100 mojstrovin, med njimi veliko izposoj iz drugih avstrijskih muzejev, galerij in zasebnih zbirk, datira v čas med letoma 1900-1968. »Spotikljivo« v eksponatih bo razloženo s pomočjo sodobnih odzivov, zoperstavljene jim bodo slike »etablirane« umetnosti. Med predstavljenimi »zgagami« bodo znana imena: Gustav Klimt, Egon Schiele in Oskar Kokoschka, kakor tudi Hans Makart, Helene Funke in Hermann Nitsch.
Kokoschki bo posvečena razstava, ki jo bodo odprli maja. Tudi na njej bo v središču pozornosti neprilagojenost slikarja, ki je posebej na začetku umetniške poti naletel na odklanjanje. Njegovim delom so v času nacizma očitali »izrojenost«, v poznejših letih pa je užival svetovno slavo.
Razstavili bodo njegova najpomembnejša dela iz avstrijskih, nemških in švicarskih zbirk, iz Tate Gallery in muzeja Hirshhorn v Wa-shingtonu, skupaj prek 120 umetnin.
REVIJE - Izšla je številka 305-306-307
Trojna Primorska srečanja
Zajetna revija prinaša pestro in tudi vznemirljivo vsebino
Pred nedavnim je izšla v nakladi 350 izvodov trojna številka Primorskih srečanj (305,306,307, letnik 2006 !, 256 strani), ki bolj ali manj redno izhajajo že od leta 1976. Glavni ured nik Bo rut Ko lo ini je to krat prispeval pronicljiv uvodnik o predsedniških volitvah v Sloveniji, literarni urednik Jože Štucin (ki j e to številko tudi uredil), pa na notranji strani platnic (kot Regina Kralj) zapiše kratek, vendar do srhljive grotesknosti izklesan tekst prijatelju ministru (za kulturo), saj so njegovi uradniki, »revijo dali na hladno, češ, da nis mo vred ni tis tih par fič ni kov, ko -
likor smo jih dobivali prejšnja leta«.
Tokratna trojna številka prinaša v osemnajstih razdelkih pestro in zelo zanimivo, tudi vznemirljivo branje. Na nek poseben način je posvečena spominu na Franjo, partizansko bolnišnico, ki jo je hudo prizadela katastrofalna septembrska ujma. Tekst višje konservatorke Erneste Drole Izgubljena dediščina ni le priložnostni zapis o spomeniku evropske in (čakajoč na vpis) svetovne kul tur ne de di šči ne, mar več se že bralcu do srca in potrka na vest vsega človeštva, saj bolnišnica nosi v sebi »univerzalno sporočilo humanos-
ti, požrtvovalnosti in vere v svetel žarek prihodnosti.«
Med ostalimi prispevki omenimo pogovore Milana Gregoriča o bohinjski železnici in Gregorja Zupančiča o jazzovskem festivalu v Cerknem. Obletnic se spominjata Ivan Vogrič in Tanja Gomiršek, Jolka Mi-lič pa pi še od pr to pis mo ide a lis tu in prijatelju Aleksandru Peršolji.. Med domačimi literarnimi ustvarjalci smo naš te li kar se dem pes niš kih pri -spevkov. Prvič objavlja Darja Mihelj, ob njej pa že uveljavljeni literati, med njimi Andrej Lutman, Veso Pirnat -Brolski in drugi. Tudi v Čitalnici se
srečujemo z zanimivimi zapisi: Mar-ja na Pun gart ni ka (Pus ti pe ti moj ga slavca), Slavice Šavli (To obdobje, ki mu je sto let), Inge Miklavčič Brezi-gar (O opravljanju) ...
Upaj mo, da bo do Pri mor ska srečanja lahko obstala, saj so na zahodnem robu slovenske države edina revija te vrste. Vanjo so pisali oz. pišejo skoraj vsi pomembnejši avtorji iz zamejstva, s celotne Primorske in iz ostale Slovenije, njene strani pa so odprte tudi za številne prevode ustvarjalcev iz evropskih in drugih prede lov sve ta.
RP
Umetnik brez meja
Odprli so razstavo umetiških del Lojzeta Spacala - Razstava bo na ogled do 27. januarja
Na tržaškem četrtem pomolu so v nedeljo na pobudo
pokrajinske uprave odprli obsežno razstavo del Lojzeta Spacala. Na sliki predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ob njem podtajnik Ettore Rosato, na nedeljski svečanosti
kroma
4
Četrtek, 27. decembra 2007
ALPE-JADRAN
/
AKTUALNO - Stališče predsednika deželnega odbora
Illy zagovarja pojem večjezičnosti v novem deželnem statutu
Polemika »na razdaljo« s poslancem Demokratske stranke Maranom
TRST - Poslanska komisija za ustavna vprašanja bo v drugi polovici januarja začela meritorno razpravo o novem statutu Furlanije-Julijske krajine. Komisija, ki ji predseduje Luciano Violante, se je doslej omejila na politično soočenje in izbrala izhodiščno besedilo, o katerem je bila strankam dana možnost za popravke oziroma dopolnila. Pravo soočenje pa se mora, kot re če no, še le za če ti.
Tudi v teh prazničnih dneh je deželni statut predmet politične razprave in polemik. Predsednik Furlanije-Ju-lijske krajine Riccardo Illy je to vprašanje obravnaval v intervjuju za Messag-gero Veneto, ki je sprožil polemiko na »razdaljo« s poslancem Alessandrom Maranom. Slednji se v zvezi s statutom pogostoma pojavlja v Piccolu, ki je za razliko od Messaggera Veneta (oba dnevnika sodita v grupo Espresso-Re-pubblica) zelo kritičen do predloga statuta, ki ga je odobril deželni parlament. Marana in Piccolo združuje tudi ostra kritika na račun pred nedavno odobrenega deželnega zakona za Furlane.
Illyja ne čudijo polemike o statutu, ki se pojavljajo vsakič, ko se obravnava ustavna določila o deželah s posebnim statutom. Tudi tokrat smo priča zavistim in poskusom bojkota dežel, ki uživajo upravno avtonomijo. Predsednika Dežele bolj moti dejstvo, da si mnogi kritiki predloga novega statuta sploh niso prebrali zapisnikov sej ustavodajne skupščine, ki se je opredelila za posebni pravni položaj FJK.
Glavni razlog, da je Dežela leta 1963 dobila sedanji pravni položaj je prisotnost slovenske narodne manjšine, pravi Illy. Ta motivacija velja še danes, ko je treba slovenski manjšini dodati še nemško narodno manjšino in regionalno furlansko manjšino. »Notranji minister Giuliano Amato je prebral zapisnike ustavodajne skupščine, nekdo pa je mor da pre mlad in te do ku men te sploh ni prebral«, je dodal Illy.
Imen ni navajal, avtor intervjuja pa je prepričan, da je Illy imel v mislih Marana. Da je tako priča polemični odgovor goriškega parlamentarca v Messag-geru Venetu, dan po objavi pogovora s predsednikom Dežele. »Nihče ni nezmotljiv in nihče si ne more lastiti pravice, da je edini razumel razprave v ustavodajni skupščini,« podčrtuje Maran. Pri tem navaja stališča, ki jih zagovarjata predsednik ustavne komisije Violante in poslanec Roberto Zaccaria, vodja Demokratske stranke v tem telesu.
Izrazito političen pa je drugi del Maranove izjave v videmskem časniku. Tam kjer pravi, da je bil deželni statut sprej et leta 1963, to se pravi v političnih in mednarodnih razmerah, ki so bile zelo različne od tistih, v katerih je leta 1946 delovala ustavodajna skupščina. Maran navaja stališče izvedenca za ustavno pravo Sergia Bar-toleja, ki podčrtuje, da je ustavodajna skupščina obravnavala FJK pred ratifikacijo Mirovnega sporazuma in pred posledično ozemeljsko redukcijo Julijske krajine.
Gre, kot vidimo, za zelo različna stališča, ki ustvarjajo kar nekaj skrbi tako v levosredinski koaliciji, kot tudi v Demokratski stranki. To ne zadeva samo statut, temveč tudi deželni zakon za Furlane. Medtem ko ga Illy zagovarja, ga nekateri v Demokratski stranki, začenši z Maranom, kritizirajo. In vendarle so vsi deželni svetniki Demokratske stranke ta zakon podprli, čeprav so imeli nekateri nad njim tudi takšne ali drugačne pomisleke.
Postavitev štirijezične table na pročelju palače deželnga sveta v Trstu (Kroma).
PRAZNIK
Janša: Slovenija zrasla iz poguma
LJUBLJANA - "Slovenci, Slovenke in drugi državljani in državljanke Slovenije smo si enotni, da je samostojna slovenska država naš največji zgodovinski dosežek. Ni nam bila podarjena, ampak je zrasla iz poguma, pravilnih in pravočasnih odločitev, pa tudi iz krvi, žuljev in trpljenja ter velikega samoodrekanja. Kot pa nam pokaže primerjava z našimi nekdanjimi sodržavljani, bi bilo še veliko huje, če ne bi uresničili ciljev, ki smo jih tako veličastno in enotno potrdili na referendumu leta 1990," je v poslanici ob včerajšnjem dnevu samostojnosti in enot-nos ti za pi sal pred sed nik slo ven ske vlade Janez Janša.
Slovenija je v letih svoje samostoj-nos ti ures ni či la vse zu na nje po li tič ne cilje. Naš jezik, ki je osnova slovenske kulture, je mednarodno priznan in enakopraven znotraj Evropske unije. Naše predsedovanje Svetu Evropske unije v naslednjem polletju je medna-rod na po tr di tev na še us peš nos ti, je še zapisal premier Janša. (STA)
SLOVENIJA - Po sobotni prisegi v državnem zboru
Türk prevzel predsedniške dolžnosti
Posle mu je po pregledu častne čete predal dosedanji predsednik Janez Drnovšek - Novi predsednik že predstavil najožje sodelavce
HRVAŠKA - Obljuba v koalicijskem sporazumu
Sanader se je obvezal, da bo Slovence in Bošnjake vrnil v ustavo
ZAGREB - Poslanec bošnjaške manjšine v hrvaškem saboru in predsednik stranke Demokratske akcije Hrvaške (DAH) Šemso Tankovic, ki je hkrati tudi poslanec slovenske manjšine, je v ponedeljek podpisal koalicijski sporazum z mandatarjem za sestavo prihodnje hrvaške vlade in predsednikom Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Ivom Sanader-jem. HDZ se je med drugim obvezal, da bo ob prvi spremembi hrvaške ustave v njeno preambulo vrnil Slovence in Bošnjake.
Slovenci in Bošnjaki so bili izbrisani iz preambule hrvaške ustave ob ustavnih spremembah leta 1997 z obrazložitvijo, da niso "avtohtone manjšine". Sanader je poudaril, da bo prva priložnost za spremembo ustave verjetno ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo.
Sicer je Sanader prejšnji teden napovedal čim prejšnjo pobudo za spremembo ustave glede podeljevanja
Ivo Sanader
mandata za sestavo vlade po volitvah, in sicer tako, da bi mandat dobil tisti, ki zmaga na volitvah, ne glede na to, ali dobi relativno ali absolutno večino. HDZ že ima koalicijsko pogodbo z romskim poslancem Nazifom Meme-dijem in poslancem Hrvaške stranke upokojencev (HSU), vstop v koalicijo pa je napovedal poslanec madžarske manjšine Deneš Šoja, ki je sicer član Socialdemokratske stranke (SDP). Ze v kratkem bi morali biti znani tudi izidi pogajanj HDZ s koalicijo Hrvaške
kmečke stranke (HSS) in Hrvaške so-cialno-liberalne stranke (HSLS), ki potekajo že tri tedne.
Če bo prišlo do koalicijske pogodbe z zeleno-rumeno koalicijo, bo imel Sanader zagotovljenih več kot 77 glasov poslancev v parlamentu, ki so potrebni za potrditev nove vlade. Predsednik Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanovic je v nedeljo za hrvaško televizijo HTV izjavil, da je možnosti za sestavo njegove le-vosredinske vlade vse manj.
Uradni izidi hrvaških parlamentarnih volitev 25. novembra so bili v ponedeljek objavljeni v hrvaškem uradnem listu, kar pomeni, da je začel teči 20-dnevni rok, v katerem mora predsednik države Stjepan Mesic sklicati ustanovitveno sejo nove, šeste sestave parlamenta, v katerem bo 153 poslank in poslancev. Pred desetimi dnevi je začel teči 30-dnevni rok za sestavo vlade, ki ga je dobil Sana-der. (STA)
Primopredaja med dosedanjim in novim
predsednikom Slovenije, Janezom Drnovškom (desno) in Danilom Turkom (levo)
sta
LJUBLJANA - Tretji predsednik samostojne Slovenije Danilo Tiirk je v nedeljo, dan po prisegi v državnem zboru, z uradnim prevzemom predsedniških dolžnosti nastopil svoj petletni mandat. Po predaji poslov novemu predsedniku republike se je dosedanji, sedaj že bivši predsednik Janez Drnovšek z vojaškimi častmi poslovil od svoje funkcije.
Drnovšek je ob odhodu v spremstvu novega predsednika države Turka pregledal častno četo, nekaj ljudi gaje pozdravilo z bučnim aplavzom, Drnovšek pa jim je pomahal v slovo ter zapustil prizorišče. V skladu z zakonodajo bo naslednjih pet let lahko užival pravice, ki mu pripadajo iz naziva bivšega predsednika republike. Njegov svetovalec Ivo Vajgl pričakuje, da bo Drnovšek še naprej zelo dejaven.
Novi predsednik Turkje najprej kot vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil v nedeljo dopoldan pred predsedniško palačo v Ljubljani pregledal častno enoto Slovenske vojske. Nato sta se z dosedanjim predsednikom države sestala v predsedniški palači, kjer sta se ob pogovoru in predaji predsedniških poslov zadržala približno eno uro. Posebno pozornost sta namenila pomenu civilne družbe za funkcijo predsednika države. Turk se je Drnovšku zahvalil za nasvete, ki mu jih je dal. Gre za nasvete v zvezi s pomenom vrednot, kar se zdi tudi Turku zelo pomembno. Drnovšek je bil kot predsednik vlade izrazito pragmatičen politik, kot predsednik države pa je
veliko pozornosti in razmišljanja posvečal pomenu vrednot v naši družbi kot njenega kohezivnega elementa, je poudaril predsednik Türk v izjavi medijem po uradnem prevzemu predsedniških dolžnosti.
Prva politična preizkušnja za Türka bo izbira novih ustavnih sodnikov. Parlamentarne stranke pričakujejo, da se bo z njimi o najustreznejših kandidatih posvetoval. Novi predsednik zagotavlja, da se bo o imenih morebitnih kandidatov usklajeval, predloga pa še nima pripravljenega, saj čaka na potek roka za iskanje morebitnih kandidatov. Novoizvoljeni slovenski predsednik je napovedal tudi prve zunanjepolitične dejavnosti. Tako namerava na začetku mandata obiskati sosednje države. Med drugim se bo odzval vabilu avstrijskega predsednika Heinza Fischerja za skorajšnji obisk Avstrije. Türk pričakuje konstruktiven pogovor tudi o vprašanju 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa tudi obveznost postavitve dvojezičnih napisov.
Po slovenski ustavi predsednik republike predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil, sicer pa so njegove pristojnosti omejene. Med temi so razpisovanje volitev v državni zbor, razglašanje zakonov, postavljanje in odpoklic veleposlanikov ter odločanje o pomilostitvah. Poleg tega predlaga mandatarja za sestavo vlade, guvernerja, ombudsmana in ustavne sodnike.
Danilo Türk je tudi že predstavil najožje sodelavce. Za zdaj jih je osem, med njimi so tudi nekateri, ki so mu pomagali pri vodenju volilne kampanje in prepričljivi zmagi na predsedniških volitvah. Sicer se bo zavzemal za redno komuniciranje z javnostjo, slednje namreč, kot je dejal, sodi v funkcijo "aktivnega predsednika". Vodja Türkovega kabineta bo Mojca Seliškar Toš, generalni sekretar v uradu predsednika republike pa Stojan Tramte. Svetovalka za odnose z javnostmi bo Melita Župevc. V uradu še naprej ostaja Magdalena Tovornik, ki je bila zaposlena tudi v uradu Türkovega predhodnika Janeza Drnovška. Med svetovalci so še Dušan Snoj, Bojan Potočnik, Erik Kerševan in Franci Perčič. V uradu bo še naprej zaposlena tudi Špela Furlan, svetovalka bivšega predsednika republike Milana Kučana. Iz urada pa odhajata nekdanji poslanec LDS in Drnovškov svetovalec Maksimiljan Lavrinc ter Drnovškov svetovalec za zunanjo politiko Ivo Vajgl. Večina zaposlenih, okrog 30 uslužbenk in uslužbencev, pa še naprej ostaja v uradu. "Imam vse razloge za optimizem in lepa pričakovanja, nastaja zelo koherenten in zelo obetaven tim," je dejal predsednik države. (STA)
/
KULTURA
Četrtek, 27. decembra 2007
5
PRAZNIKI - V tradicionalni božični poslanici »mestu in svetu«
Benedikt XVI. pozval k miru in pravičnosti po vsem svetu
r\	v • t	v • v	v v • i •	f f	•	* I * I	I ••	• ,	| •	f	v v • •
Papež je boncno vosalo izrekel v 63 jezikih, med njimi tudi v slovensani
VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je v torek v tradicionalni božični poslanici »urbi et orbi« (mestu in svetu) z balkona bazilike sv. Petra v Vatikanu pozval k miru in pravičnosti po vsem svetu, ob tem pa opozoril na številna vojna in krizna območja, kjer »grozi grmenje orožja«. V svojem govoru se je papež postavil proti vsem oblikam nasilja, ki celotnim narodom povzročajo veliko trpljenja. Benedikt XVI. je med kriznimi žarišči naštel sudansko pokrajino Darfur, Somalijo, mejo med Etiopijo in Eritrejo, opozoril pa je tudi na Irak, Iran, Libanon in Sveto deželo, Afganistan, Pakistan, Šrilanko in območje Balkana. Poleg teh pa po njegovih besedah obstajajo tudi »žal prepogosto pozabljena krizna območja«.
»Naj božje dete Jezus prinese odrešenje tem, ki trpijo, političnim voditeljem pa podeli modrost in pogum, da bodo iskali in našli pravične in trajne rešitev,« je poudaril papež. V svojem govoru se je spomnil žrtev različnih vrst nepravičnosti in med njimi omenil ženske, otroke in starejše, pa tudi begunce in žrtve okoljskih katastrof ter verskih in etničnih sporov.
Po tradicionalni poslanici je papež pred 10.000 zbranimi verniki in turisti na trgu sv. Petra izrekel tudi božično voščilo v 63 jezikih, med njimi tudi v slovenščini. »Božje dete naj vam podeli svoj blagoslov,« je v slovenskem jeziku voščil papež.
Med božično polnočno mašo v vatikanski baziliki pa je poglavar rimskokatoliške cerkve opozoril na veliko stisko milijonov revnih in brezdomcev ter vernike pozval, naj ustvarijo prostor za »bližnje, revne, Boga«. Čim bogatejši so ljudje, tem bolj vse zapolnjujejo sami s seboj, je dejal. »Na nek način človeštvo čaka na boga, na njegovo bližino. A če bo šlo tako naprej, prostora zanj ne bo več,« je še dejal papež.
Be ne dikt XVI. je ob tem po zval, naj ljudje najdejo čas za trpeče in preganjane. »Božično sporočilo nam pomaga spoznati temo zaprtega sveta, resničnost, ki jo dnevno živimo,« je dejal. Opozoril je tudi na stanje, v katerem se zaradi zlorabe energije in neobzirnega izkoriščanja danes nahaja planet Zemlja. »Človek živi na onesnaženem in v prihodnosti ogroženem planetu,« je poudaril. Nasproti temu je izpostavil »moč, ki izhaja iz križa«.
Tradicionalne božične polnočnice v Vatikanu, ki jo je papež Benedikt XVI. daroval tretjič v času svojega pontifikata, se je udeležilo več tisoč vernikov in turistov. Ti so lahko polnočnico na trgu sv. Petra spremljali na štirih velikih platnih. Mašo
Benedikt XVI. podeljuje blagoslov množici, ki se je na božič zbrala na Trgu sv. Petra
ansa
so prenašale televizije iz šestdesetih držav po svetu, večina v neposrednem prenosu.
Latinski patriarh Michel Sabbah pa je med polnočno mašo v cerkvi Jezusovega rojstva v Betlehemu sprte strani na Bližnjem vzhodu pozval k spravi. V božični pridigi je Sabbah izrekel kritiko na račun izraelske zasedbe palestinskih ozemelj in dejal, da kakršnokoli zatiranje ni v skladu s poklicanostjo dežele.
»To je dežela Boga. Zato ne more biti za nekatere dežela življenja, za druge pa dežela smrti, izključenosti, zasedbe ali političnih zaporov,« je poudaril Sabbah. »Tu bi morali vsi živeti v dostojanstvu in varnosti,« je dodal.
»Spoznati moramo voljo Boga za to deželo. Bog je v teku stoletij tu zbral jude, kristjane, muslimane. Razumeti univerzalno poklicanost dežele pomeni sprejeti načrt Boga in podpirati mir,« je še dejal. Ob tem je ostro obsodil vsakršno obliko religiozne skrajnosti in kristjane kljub težavam, s katerimi se soočajo, pozval, naj ostanejo v deželi.
Letošnja polnočnica je bila zadnja, ki jo je Sabbah daroval v vlogi latinskega patriarha. Sabbaha, ki je bil prvi Palestinec na tem položaju, bo namreč v prihodnjem letu nasledil nadškof Fouad Twal, ki ga je papež Benedikt XVI. za Sabbahove-ga naslednika določil že leta 2005.
Tradicionalne maše v Betlehemu se je udeležil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas. (STA)
Lamberto Dini
CENE - Alarm združenj potrošnikov
Z novim letom življenje za vsaj 1700 evrov dražje
RIM - V dveletju 2007-2008 bodo italijanske družine porabile 2500 evrov več, samo v letu, ki prihaja, pa se bo njihova poraba povečala za 1700 evrov. Tako so vsaj izračunale organizacije za varstvo potrošnikov, v prvi vrsti združenji Ad-us bef in Fe der con su ma to ri. V ome -njene zneske o rasti porabe so seveda všteta tudi hipotekama posojila za nakup stanovanja, potem ko so se ob res ti na ob ro ke v zad njih me se cih znatno povečale, tako kot je zrasla poraba za nakup živil in za energijo. Leto 2007 se tako poslavlja z za okrog tisoč evri dražjim življenjem, novo leto pa obeta dodatno rast življenjskih stroškov, ki naj bi v dveletju dosegla 2514 evrov.
Po napovedih združenj potrošnikov se bo podražilo vse po vrsti, od elektrike do plina, mestne snage, bančnih in zavarovalniških storitev, javnih prevozov, cestnin, lokalnega transporta, naročnine RAI, takse
na posest avtomobilov in motornih koles (potem ko se je že podvojila cena za revizijo motornega vozila) in še bi lahko naštevali. Kot vidimo, gre za postavke, katerih rast bi bila lahko mirno uravnavana z zdravo politiko nadzorovanja cen in tarif, z večjo konkurenco in z ostrimi sankcijami za kršilce, ki se požvižgajo na zakone, v prvi vrsti banke (te npr. ne izvajajo Bersanijevega dekreta o prenosnosti hipotekarnih posojil in simetriji obrestnih stopenj) in zavarovalnice (nobenega znižanja tarif za obvezna avtomobilska zavarovanja po uvedbi točkovnega vozniškega dovoljenja, znižanju števila prometnih nesreč in uvedbi neposredne poravnave škode), katerim bi bilo treba zamrzniti delo za vsaj 30 dni.
Prihodnje leto se bo najbolj podražila hrana, v povprečju za 420 do 440 evrov; sledilo bo ogrevanje (125-135 evrov), bencin (120-130), plin (72-85), elektrika (38-45) itn.
POLITIKA - Vodja liberaldemokratov
Dini: Prodijeva vlada nima več potrebne večine
RIM - »Vlada v senatu ne razpolaga več z zadostno večino, da bi lahko še naprej vladala. Prodi misli, da lahko samo on vodi vlado, kar je absurdno.« Tako je med drugim povedal bivši premier in sedanji voditelj skupinice liberaldemokratov Lamberto Dini v intervjuju, ki ga je včeraj objavil radijski dnevnik GR3. Sploh se je Dini, ki je doslej podpiral vlado, pa čeprav kritično, v intervjuju izražal, kot da bi bil že v opoziciji.
Na vprašanje časnikarja, kaj misli o novih redistribucijskih ukrepih, ki jih je Prodi v teh dneh napovedal, da bi z njimi dal vladi novega zagona, je Dini odgovoril jedko. »Prodi bi moral pojasniti, kam bo šel po denar. Kvečjemu bi lahko z eno roko dal to, kar bi z drugo vzel,« je dejal. »V resnici gre za poteze obupanca. Vlada danes uživa le 25-odstotno podporo v državi, kar pomeni, da je izgubila polovico podpore, ki jo je imela ob svoji umestitvi,« je povedal.
Dini je tudi komentiral Prodijev božični napad na Berlusconija, v katerem je predsednik vlade očital voditelju opozicije, da stalno opozarja na nevarnost volka, ki ga v resnici nikjer ni, kar naj bi povzročalo škodo celotni državi. »Mislim, da se na tak način izraža le človek, ki je prepričan, da lahko samo on vodi vlado, kar je absurdno,« je dejal Dini. »Opozicija naj opravlja svoje delo in vlada svoje,« je pristavil.
Liberaldemokratski vodja je napovedal, da bo v bližnji prihodnosti pojasnil, kakšne ukrepe bi morala po njegovem vlada sprejeti, da bi lahko Italija »premagala sedanje nazadovanje in ponovno stopila na pot razvoja«. »Nazadovanja ni mogoče premagati z redistribucijo, ampak z ukrepi za poživitev gospodarstva,« je menil.
Kljub prazničnemu času so Dinijeve izjave takoj naletele na vrsto političnih odzivov. Voditelj SIK Oliviero Diliberto je menil, da Prodi nima več večine le, če mu Dini odreče svojo podporo, in pristavil, da bi v tem primeru morali razpisati predčasne volitve. Načelnik skupine DS v poslanski zbornici Antonello Soro pa je opozoril, da je bil Dini izvoljen v Prodijevi koaliciji. »Če se je premislil, bi bilo prav, da bi kot parlamentarec odstopil,« je pristavil.
Drugače so Dinijeve izjave komentirali v opozicijskih krogih. Po besedah tajnika UDC Lorenza Cesa Dinijeve besede potrjujejo, daje vlada na koncu. »Napovedano januarsko preverjanje vladne večine bi moralo ta konec sprejeti v vednost,« je pristavil. Podobno sta ocenila predstavnika FI Renato Schifani in NZ Gianni Ale-manno.
Prodi pa bo svoje mnenje povedal danes na tiskovni konferenci ob izteku leta.
Mlad Turinčan ubit v Malindiju
NAIROBI - V noči na sredo so roparji v Keniji napadli 30-letnega Andreo Paceja, ko se je ob treh ponoči z italijansko zaročenko vračal z večerje pri prijateljih. Ob vstopu v stanovanje so par presenetili trije roparji, ki so ju prisilili, da sta se zleknila na tla, tako da so ju lažje okradli vsega, kar sta imela pri sebi. Ob odhodu se je eden od treh zlikovcev obrnil in ustrelil proti mladeničevim nogam, da bi mu preprečil zasledovanje, smola pa je hotela, da je strel Turinčanu presekal medenično arterijo, zaradi česar je zelo hitro izkrvavel. Andrea Pace je bil zaposlen pri italijanski potovalni agenciji Eden Viaggi kot asistent za italijanske goste v nekem obmorskem hotelu nedaleč od Malindija.
Italcementi iz protesta proti mafiji zapira dejavnost
PALERMO - Gigant na področju gradbenega materiala Italcementi bo iz protesta proti izsiljevanju s strani mafije zaprl dejavnost svoje podružnice Calcestruzzi na Siciliji. Poteza zadeva sedem obratov za distribucijo cementa oziroma malte na otoku. Kot je Italcementi pojasnil v izjavi za javnost, s to potezo izražajo nasprotovanje temu, da bi se podredili ali izkazali kakršnokoli privolitev v ravnanje mafije.
Skupno 26 delavcev, ki jih odločitev zadeva, bo zdaj le izpolnjevalo obstoječe pogodbe in vzdrževalo obrate. Calcestruzzi, ki posluje tudi drugod po Italiji, je sicer s svojimi posli pokrival le tri odstotke dobave cementa na Siciliji. Združenje delodajalcev Confindustria, ki se je odločilo za izključitev podjetij, ki plačujejo t.i. mafijski davek, je Italcementovo odločitev pozdravilo.
Francozi in Italijani v izdelavo električnega avta
PARIZ - Francoska industrijska skupina Bollore in italijanski avtomobilski podizvajalec Pininfarina bosta do leta 2009 skupaj izdelala električni avto. Projekt je ocenjen na 150 milijonov evrov, električni avto pa bo izdelan v skupni družbi, v kateri bodo imeli Francozi in Italijani vsak po 50-odstotni delež.
Električni avto bo imel štiri sedeže in litijevo-polimerno polnilno baterijo, ki omogoča vožnjo do 250 kilometrov v urbanem območju, preden jo je treba vnovič napolniti. Avto bo dosegel hitrost 50 kilometrov na uro v 4,9 sekunde, njegova najvišja hitrost pa bo 130 kilometrov na uro. Avto se bo imenoval Pininfarina in ga bodo prodajali v Evropi, ZDA in na Japonskem. Prva naročila so predvidena za poletje 2009.
RIM - Bruno Contrada resno bolan
Polemika glede
možnosti pomilostitve
RIM - Razhajanja glede možnosti pomilostitve Bruna Contrade, nekdanjega funkcionarja državne varnostne službe Sisde, ki je bil obsojen na deset let zapora zaradi zunanjega sodelovanja z mafijo, se nadaljujejo. Kot je znano, je prošnjo po pomilostitvi na predsednika republike naslovil odvetnik 76-letnega jetnika, ki trpi za močno sladkorno boleznijo. Napolitano je prošnjo posredoval pravosodnemu ministru Mastelli, ki je sprožil postopek za preučitev vloge, včeraj pa je sporočil, da bo »ocenil položaj« in na tej osnovi oblikoval »zakonsko predvideno mnenje«.
Cantradov odvetnik je včeraj nekoliko spremenil prvotne izjave, ko je govoril o pomilostitvi iz humanitarnih razlogov, in izjavil, da gre za zahtevo po reviziji pri-zivnega sodnega procesa, ki se je 25. februarja 2006 končal s potrditvijo prvostopenjske obsodbe na deset let zapora. Predsednik republike je na pozive v zvezi s »primerom Contrada« odgovoril s tiskovno noto, v kateri je zapisano, da se »predsednik republike v zvezi s prošnjami po pomilostitvi dobro zaveda vseh razlogov, ki jih mo-
Bruno Contrada
ansa
ra vzeti v poštev, kot je to določilo ustavno sodišče, prav tako kot postopkov, ki jih mora spoštovati«. »Kakršen koli ukrep za odlog zaporne kazni, ki ga narekuje zdravstveno stanje obsojenih v zaporu, je v izključni pristojnosti nadzornega sodstva«.
Glede na resnost obsodbe zaradi sodelovanja z mafijo, je v javnosti precej odpora do pomilostitve Contrade, med najbolj ostrimi nasprotniki pa so Rita Borsel-lino, sestra umorjenega protimafijskega sodnika, in združenja svojcev mafijskih žrtev, nekaj dvomov pa j e tudi med pripadniki Demokratske stranke.
1 4 Četrtek, 27. decembra 
2007
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
od leta 1904
GOSTILNA
DOLINSKA OBČINA - V nedeljo pravi čezmejni praznik
stare stezice brez meje
Osp, Socerb, Kastelec, Prebeneg, Mačkolje in Dolina
Šest vasi, Osp, Socerb, Kastelec, Prebeneg, Mačkolje in Dolina ter več sto ljudi je preteklo nedeljo končno dočakalo Prešernovo daljnovidno misel, ko »ne vrag, le sosed bo mejak!«. Na pobudo treh občanov, Viljema Bandija, Vojka Kocjančiča in Aljoše Novaka, je tod zaživel pravi ljudski praznik brez meja, s pohodom, naslovljenim Po teh skupnih stezicah. Kajti prav stezice so v preteklosti povezovale šest vasi. Ob padcu meje so jih vaščani uredili in lepo počistili, da so spet postale povezovalec krajev in ljudi ob meji.
A pojdimo po vrsti. V nedeljo, nekaj po deveti uri, so pohodniki, vsak iz svoje vasi, krenili do Prebenega, kjer jih je čakala manjša pogostitev. Udeleženci so se nato po stari poljski poti odpravili do Socerba in mimogrede tudi simbolično odstranili tablo, ki je oznanjala mejo. Ob tej priložnosti je domačin Lojze Krmec podal nekaj občutenih misli. Spomnil se je, kako nekoč niso poznali meja, kako so se vaščani Prebenega dobro poznali in sodelovali z vsemi bližnjimi vasmi ter imeli mnoge priložnosti, redne in izredne, za najrazličnejša srečanja. Celo botre svojih otrok so večkrat izbirali v sosednjih vaseh, ker se jim je taka izbira zdela bolj pomembna. Zainteresirana družina se je morala nekoliko več potruditi, ko je morala v sosednjo vas, namesto da bi šla vprašat sose da čez ces to.
Pohodniki so se nato odpravili do So cer ba, kjer jih je naj prej ča ka lo okrepčilo, za katerega so poskrbeli vaščani Socerba, Kastelca in Ospa, nato pa verski obred, ki so ga darovali dolinski župnik Maks Suard, župnik v Ospu Milan Stepan in Iztok Mozetič, župnik v Klancu in Socerbu.
Po maši so se pešci odpravili do takrat že bivšega mejnega prehoda So-cerb-Pre be neg. Sle dil je ob ču ten slav -nostni trenutek s pozdravi županje Občine Dolina Fulvie Premolin in s pozdravi predsednika Krajevne skupnosti Črni Kal Bogdana Markučiča, z nastopi pihalnega orkestra Breg, s kabaretno predstavo dua Zmage in Vitorjota ter moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline.
Županja Premolinova je med drugim povedala, da »Evropske korenine je treba iskati v duši vsakega izmed nas, v naši tisočletni zgodovini, ki se ne omejuje na uradno zgodovinopisje, a se korak za korakom gradi na živem tkivu zgodovine preprostih ljudi. Mi hočemo svojo vlogo odigrati z duhom odprtosti, ki je zapisan v naši zgodovini, kar smo ob številnih prilikah že dokazali, in pripada naši lastni identiteti. Okrepimo torej idejo, da nas naša skupna usoda združuje, kot se je to vedno dogajalo tudi v preteklosti, čeprav je tu zgodovina začrtala meje, ki pa jih naši ljudje niso nikoli sprejeli z lahkim srcem«.
Markučič pa je podčrtal, da »o prihodnosti ne moremo in verjetno tudi ne smemo razmišljati podobno kot o preteklosti. Preteklost se je že zgodila, prihodnost pa je še odprta. Prebivalci obmejnih krajev smo tudi do sedaj dobro sodelovali, prepričani pa smo, da se bo to sodelovanje še poglobilo, če bomo zagrabili za priložnosti, ki se odpirajo«.
Številne prisotne je še čakala topla pogostitev in kozarček domače kapljice na prireditvenem prostoru SKD Jože Rapotec, kjer so člani civilne zaščite Občine Dolina pripravili šotore, da bi primerno sprejeli vse pohod-nike.
K organizaciji pobude so pristopila številna društva obmejnega prostora, ki so, sodeč po odzivu, odlično sode lovala in izpeljala pobudo, ki je potekala pod pokroviteljstvom Občine Dolina. (beto)
Desno: odstranitev zapornice na mejnem prehodu Prebeneg-Socerb; spodaj: nedeljski »brezmejni« pohod s pihalno godbo Breg na čelu
kroma
VALERIA
odprti vsak dan od 11.00 do 22.00
Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204
Pohod za mir ob novem letu
Trst bo tudi prihodnje leto zakorakal v novo leto s pohodom za mir. V torek ga bodo - ob mednarodnem dnevu za mir, priredile Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, skupnost sv. Egidija, omizje za mir, škofijska katoliška akcija in gibanje Foco-lari. Pohod bo krenil ob 16. uri z griča sv. Justa in se bo zaključil na Trgu sv. Antona. Organizatorji bodo pohod za mir predstavili na tiskovni konferenci, ki bo jutri ob 11.30 v kavarni Tommaseo.
Božični koncert v bazovski cerkvi
Bazovska moška vokalna skupina Lipa prireja v sodelovanju s SKD Lipa tradicionalno Božičnico v domači cerkvi sv. Marije Magdalene. Glasbeni večer bodo oblikovali oktet Odmevi iz Saleža, MePZ Adriatic Hrvatini in seveda prireditelji MoVS Lipa. Ob 20. uri bodo zadonele prelepe božične melodije, ki se bodo zaključile s skupno pesmijo. Rdeča nit kvalitetnega glasbenega večera bo mir: koncert bo tako obogatilo tudi nekaj misli na to temo, ki so jih prispevali vsi udeleženi zbori.
Literarno branje poezij Umberta Sabe
Danes in jutri se bo nadaljevalo literarno branje, ki ga organizatorja, društvo Alta-marea in Pokrajina Trst posvečata tržaškemu pesniku Umbertu Sabi. V kavarni San Marco bo danes ob 18. uri harmonikar Roberto Daris izvajal skladbe klasične glasbe in ljudske glasbe iz vzhodne Evrope. Jutri pa bodo - vedno v kavarni San Marco ob 18. uri - številni tržaški pesniki recitirali pesmi Umberta Sabe ob klavirski spremljavi Jana Grbca.
Novoletni koncert godbe na pihala Verdi
Mestna godba na pihala Giuseppe Verdi bo priredila v torek, 1. januarja, v dvorani Tripcovich novoletni koncert. Pod taktirko ka-pelnika Fulvia Doseja bo izvajala skladbe klasične in zabavne glasbe. Začetek ob 18. uri.
CERKEV - Tradicionalno srečanje slovenskih vernikov pri Novem sv. Antonu
Krščanske izkušnje je sposoben vsak
Pobudo je priredilo Slovensko pastoralno središče - Bogoslužje je vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak, pel pa je Združeni zbor ZCPZ
Sveti Štefan je umirajoč molil za svoje preganjalce in pri tem ni večjega potrdila za krščansko izkušnjo. Tako je dejal koprski pomožni škof Jurij Bizjak v pridigi med tradicionalnim popoldanskim bogoslužjem za slovenske vernike v Trstu v cerkvi Novega sv. Antona, ki ga vsako leto na praznik sv. Štefana priredi Slovensko pastoralno središče. Škof Bizjak je vodil slovesno somaševa-nje skupaj z škofovim vikarjem za slovenske vernike na Tržaškem Francem Vončino, vodjo Slovenskega pastoralnega središča Ma-rijem Gerdolom in svetoantonskim župnikom Fortunatom Giur-sijem, pri čemer je v svoji pridigi poudaril, da je izkušnja, ki jo je doživel Štefan, prvi mučenec v zgodovini Cerkve, človeka pretrese, čeprav je je sposoben vsak človek, prilika za to se ponuja vsak dan. V tem je tudi smisel, da se god prvega krščanskega mučen-ca obhaja le dan po prazniku Kristusovega rojstva, božiču.
Pred bogoslužjem, ki gaje spremljalo petje Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča, je škofa Bizjaka in prisotne vernike v imenu tržaške Cerkve pozdravil tukajšnji škof Evgen Ravignani, ki je poudaril, kako so slovenski verniki živ del tržaške Cerkve in naravn vez s Cerkvijo v Sloveniji. V imenu vernikov pa je pozdravil Tomaž Simčič, ki je izrazil prepričanje, da bo nedavni padec meje še utrdil in okrepil stike med slovenskimi verniki v Italiji in Cerkvijo v Sloveniji. Obenem je izrazil željo, da bi prostor med Jadranom, Alpami in Panonsko nižino postal prostor dialoga in da bi Slovenci izkoristili priložnost, da najdemo novih razlogov za bolj sproščen in veder pogled v prihodnost.
Škof Jurij Bizjak, ob njem vikar Franc Vončina (levo) in vodja pastoralnega središča Marij Gerdol
kroma
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. decembra 2007
7
REPENTABOR - Odobren triletni načrt 2008-2010
Vrsta javnih del v repentabrski občini
Prihodnje leto vzdrževanje občinskega sedeža, leta 2009 repenski trg in prenova kulturnega doma na Colu
Prenova repenskega trga in obnova poslopja kulturnega doma na Colu sta najbolj pomembni javni deli, vključeni v triletni načrt, ki ga je na zadnji seji odobril repentabrski občinski svet. Občinska uprava ju bo opravila v letu 2009, je zapisano v dokumentu. Že prihodnje leto pa bodo na vrsti številna druga javna dela, od vzdrževanj do novih izvedb.
V triletnem načrtu je najprej omenjena ureditev dostopa do otroškega vrtca na Colu. Poseg bo stal 5 tisoč evrov. V prihodnjem letu bo najbolj izdatno javno delo izredno vzdrževanje občinskega sedeža: predvideni strošek znaša 65 tisoč evrov. Zelo pomembna bo ureditev kanalizacije za odvajanje padavinskih voda v Lazerskem kotu v Repnu, za kar bo občina odštela 9 tisoč ev rov. Prav ta ko po memb na pa bo po -stavitev tako imenovanih ekoloških otokov v naseljih Repen, Col in Ferne-tiči, za kar je predviden strošek 30 tisoč evrov. V prihodnjem letu so predvideni še posegi za vzdrževanje in ohranjevanje premoženjskih in državnih nepremičnin. V ta namen bo občina investirala 30 tisoč evrov.
O prenovi glavnega trga v Repnu je govor že leta. Občinska uprava se je odločila, da jo bo izvedla leta 2009. Investicija je precejšnja: skupno 750 tisoč evrov, in sicer 600 tisoč evrov od prihodkov od najetja posojil, 150 tisoč evrov pa iz namenskih proračunskih sredstev. Dela bi morali zaključiti devet mesecev po javnem razpisu in oddaji del.
Drugo zajetno javno delo v letu 2009 predstavlja prenova kulturnega doma na Colu. Stala bo 922 tisoč evrov; tudi to delo bo opravljeno devet mesecev po javnem razpisu in oddaji del v zakup.
Repentabrska občinska uprava bo to leto nadalje namestila fotovoltaično napravo za potrebe občinske telovadnice (strošek nekaj več kot 125 tisoč evrov) in toplotno napravo s sončnimi ko-lektorji, vedno za potrebe občinske telovadnice (strošek 28 tisoč evrov). Uprava župana Aleksija Križmana se je nadalje odločila, da bo leta 2009 zgradila parkirišče ob občinskem pokopališču. Investicija bo vredna 40 tisoč evrov. V tem letu so predvideni še gradnja stopnišč in slačilnic ter zunanja ureditev pri nogometnem igrišču v Repnu (500 tisoč evrov), izredno vzdrževanje otroškega vrtca na Colu (100 tisoč evrov) in vzdrževanje in ohranjevanje premoženjskih in državnih nepremičnin (25 tisoč evrov).
M.K.
Prenova repenskega trga je predvidena za leto 2009
kroma
TRADICIONALNI OBRED - Pred Velikim trgom
Maša za potapljače
Na Nabrežju pred Velikim trgom se je včeraj zbralo veliko vernikov, ki so sledili tradicionalni maši za potapljače. Prvi del je bil na kopnem, nakar se je bogoslužje, ki ga je daroval duhovnik Luciano Giudici, nadaljevalo pod prozornim podvodnim zvonom, okrog njega je bil preko 40 potapljačev, bodisi iz naše dežele kot iz Veneta. Verniki in tudi mimoidoči pa so lahko sledili obredu, ki je potekal pod vodo, preko ekrana.
V svoji homiliji je Luciano Giudi-ci spomnil na svetle in temne plati današnjega vsakdana, od mednarodnega moratorija na smrtno kazen do velikih tragedij, ki pretresajo svet, a tudi do krvavih dogodkov, ki so se pripetili v naši bližini, ter povabil k sožitju, solidarnosti, sodelovanju. Podobno kot lani mu je homilijo prinesel pes civilne zaščite (na sliki KROMA), ki se ni ustrašil hladne vode.
Oddaja Mikser nocoj o socialnem skrbstvu, Lynx pa o padcu meja
Danes zvečer bo po slovenskem deželnem TV dnevniku na tretji mreži RAI na sporedu Mikser. Tokratno televizijsko srečanje bo posvečeno socialnemu skrbstvu. Razumeti, kako je organizirano socialno skrbstvo in katere so pristojne ustanove za posamezne problematike ni najbolj enostavno. Država neposredno skrbi le za invalidnine, za vse ostalo pa pooblašča dežele, katerim dodeljuje denarna sredstva v ta namen. Dežela pa ta sredstva in sredstva, ki jih še sama dodaja ter konkretno izvajanje socialnih uslug preda občinam. Več občin je združenih v t.i. socioskrbstvene okraje. Glede delovanja socioskrbstvenih okrajev ter izvajanja socialnih uslug se odpira cela vrsta vprašanj: v kolikšni meri so strukture in usluge na dosego občanom? Je jasno na koga naj se obrnejo v slučaju potrebe? So razne pobude primerno in dovolj odmevno predstavljene potencialnim porabnikom? Odgovore na ta in še na druga vprašanja bo voditeljica Luana Grilanc skušala najti s pomočjo odbornice za socialo na tržaški pokrajni Marine Guglielmi, sociale delavke Annamarie Kalc in sociale svetovalke pri Caritasu Kristine Martelanc. Reportaže na terenu sta pripravili Živa Pahor in Vida Valenčič režijo pa podpisuje Martina Repinc.
V okviru oddaj čezmejne televizije, ki jih pripravljajo slovenska in italijanska programska tv uredništva v Trstu in Kopru, bo nocoj v nadaljevanju tv večera in sicer ob 22.30 (s ponovitvijo v petek ob 20.50) na tretji mreži Rai/bis in istočasno na televiziji Koper, na sporedu oddaja LYNX. V tokratni oddaji si bodo gledalci lahko ogledali posnetek s slovesnosti ob vstopu Slovenije v schengensko območje, ki se je odvijala prejšnji teden, v četrtek 20. decembra zvečer, na mejnem prehodu Fernetiči. Ura programa bo ponudila prerez celotnega večera, ki je obiskovalcem ponudil karseda raznolik program: od izvajanja klasične glasbe do nastopa Vlada Kre-slina in Fake orchestra, branja odlomkov iz literarnih del tukajšnjih avtorjev pa do nastopa folklorne skupine in celo mimohoda lipicancev.Večer sta vodila Janja Lešnik in Andro Merku. Televizijsko bodo gledalci lahko podoživeli radostni trenutek, ko se je točno opolnoči na mejnem prehodu dvignila zapornica in so se ljudje lahko prosto sprehodili čez mejo in si nazdravili.
Deželna mreža RAI 3 bo posnetek slavnosti na Fernetičih oddajala v nedeljo, 30. decembra, ob 9.45.
BOLJUNEC - Tradicionalno lučanje na Štefanovo
Jabolka poletela nad sončno Gorico
Sedemnajst mladih Boljunčank se obmetavalo med seboj, nato pa se lotilo še fantov in občinstva - Ob kozarcu kuhanega vina je bilo naposled sklenjeno premirje
Nihče ni bil včeraj na varnem ...
kroma
Ob prihodu na sončno boljunsko Gorico je bilo včeraj najprej treba ugotoviti, kam se lahko človek postavi, da bo le na varnem. Na drevesih so viseli letaki s priporočilom, naj ljudje ne parkirajo na trgu oziroma, da lahko parkirajo seveda na lastno odgovornost... Avtomobilov pa je bilo kljub nasvetu kar precej. Nekaj pred tretjo uro se je na pločnikih ob trgu zbralo veliko domačinov in radovednežev, ki so prišli na ogled tradicionalnega obreda lučanja jabolk; običaj se navezuje na mučeniško smrt (s kam-nanjem) sv. Štefana in pa na precej bolj »romantično« izbiranje fanta...
Na sredi trga je včeraj stalo sedemnajst mladih, neporočenih Boljunčank v modrih jopičih, na katerih je bilo na hrbtni strani razločno brati Dekliška Bolju-nec, spredaj pa je bilo videti simbol lučan-ja, se pravi »grešno« jabolko. Dekleta iz gornjega dela vasi so se postavila na eno stran trga, one iz spodnjega konca, pa seveda na nasprotno stran. Vsaka je s seboj prinesla pet kilogramov tega rdečega in rumenega sadja, tako da je bilo »mu-
nicije« v zabojih in vrečkah kar precej.
Ko je v zvoniku domače cerkve za-donel prvi udarec zvona oziroma se je začelo pritrkavanje, je Inka zalučala prvo jabolko v nebo in »bitka« se je s tem začela. Spuščene rolete trgovin so poskakovale ob vsakem udarcu jabolk in ljudje so vestno sledili vsakemu letečemu »naboju«. Po nekajminutnem obmetavanju pa se je ženska druščina združila in na vrsti so bili fantje. Na njihovo protiofenzivo pa seveda ni bilo treba dolgo čakati: fantje so zagrabili odvržena jabolka oziroma njihove ostanke ter se lotili deklet. Če je takrat kdo mislil, da je za zidom ali ob vhodu v bar morda na varnem, se je krepko motil. Jabolka so namreč frčala na vse strani in marsikdaj zadela tudi koga v občinstvu. Takrat pa so za jabolka poprijeli tudi ostali: starejši vaščani, otroci in pa gospe v kožuhu so se maščevali in mladim povrnili milo za drago. Ko pa ni bilo več česa lučati in se je pritrkavanje zaključilo, se je vesel obred zaključil s premirjem ob kozarcu kuhanega vina. (sas)
8
Četrtek, 27. decembra 2007
AVTOMOBILI
/
V PROSTORIH DIJAŠKEGA DOMA - Krožek Krut
Tradicionalno slavje v slovo staremu
•	v v • ■ •	■ -
in z voščili za novo leto
COL - Kulturni dom
Dvorana spet zaživela
Dvorana kulturnega doma na Co-lu je po dolgem času ponovno zaživela. Mladinski odsek KD Kraški dom, ki že par let sodeluje pri raznih vaških pobudah in si prizadeva, da bi tudi mladi imeli svojo vlogo v vaški skupnosti, je namreč v nedeljo, 9. decembra priredil pester in prijeten popoldan.
Najprej je na domačem odru nastopila gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba s satirično komedijo Kdor išče najde v režiji Lučke Susič. Sledil je še nastop vokalno-instrumentalnega ansambla Ano ur'co al' pej dvej. S svojim bogatim repertoarjem narečnih ljudskih pesmi je publiko očaral in popeljal v preteklost. Predstavil je pa tudi nekaj avtorskih skladb, kot sta Za zmjeren, s katero je ansambel prejel prvo nagrado za izvedbo na festivalu narečne popevke v Škofi Loki, in Kraška u'hct, ki je bila izrecno napisana za Kraško ohcet 2007. K oblikovanju večera je pripomogel še priznani harmonikar Zoran Lupinc, ki se je predstavil s krajšim, a sicer nadvse prijetnim repertoarjem ljudskih pesmi.
V petek je v prostorih Slovenskega dijaškega doma »S. Kosovel« potekalo tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki ga prireja krožek Krut v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, Zvezo vojnih invalidov in Podpornim društvom Rojan. Člani in prijatelji sodelujočih društev so se zbrali v res lepem številu v želji, da se pred kon cem de cem bra še en -krat srečajo in da si izrečejo spodbudne mis li k no ve mu le tu.
Uvodni pozdrav je prinesla predsednica Krut-a Nevenka Pečar, ki je izpostavila izjemnost dneva, ko je dejansko zaživel nov brezmejni prostor, ki nudi velike možnosti in nove izzive. Sledil je nastop moškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja pod vodstvom pevovodje Ivana Tavčarja. Zbor je vsakoletni gost prireditve, tudi med letom nastopa kot predstavnik Krut-a na številnih prireditvah, zato je več kot razumljivo, da je bil sprejet z navdušenjem. Zatem je stopila k mikro fo nu pred sed ni ca Druš tva upo ko -jencev Nadja Pahor. V svojem nagovoru se je zaustavila pri problematikah, ki obremenjujejo našo družbo, predvsem pa ne dovoljujejo starejšim generacijam, da bi bolj optimistično gledale v prihodnost. Zaželela je, da bi se vsekakor večkrat srečevali na podobnih prireditvah, da bi utrjevali vezi prijateljstva in tkali nova znanstva.
Tradicionalno srečanje v prostorih Dijaškega doma Srečka Kosovela je bilo zelo dobro obiskano
kroma
Sledili so krajši pozdravni nagovori tajnika Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Vladimirja Pegana, predstavnika Društva vojnih invalidov Slovenske Istre Mirka Pirca, tajnika SDGZ Davorina Devetaka in ravnatelja Dijaškega doma Gorazda Pučnika. Takoj nato so se predstavili mladi člani Lo-njerske pevske skupine, ki so pod vodstvom Manuela Purgerja razigrano in ubrano odpeli krajši program, kije dobesedno navdušil vse prisotne.
Za še posebej praznično vzdušje v dvorani je poskrbel ansambel Bistrc, ki deluje v sklopu pobratenega Društva upokojencev iz Ilirske Bistrice in je tudi stalni gost na prazniku ob koncu leta.
Srečanje je bilo tudi tokrat priložnost za razstavo izdelkov likovnega krožka, ki vrsto let izjemno uspešno deluje v domu Tilia v Ul. Valdiri-vo. Izdelki v različnih tehnikah so predstavljali živ dokaz, da se s spodbudo in pravilnim usmerjanjem lahko zaiskrijo drobne iskrice, ki napolnijo dneve z novimi vsebinami in da je lahko vsaka življenjska doba plodna in bogata.
Sre ča nje, pol no do mač nos ti in topline, se je odvijalo kot praznik slovesa od starega leta in kot nazdravljanje novemu, ki je pred vrati. Izrečenih je bilo mnogo iskrenih želja, ki naj postanejo resničnost v l. 2008.
TREBČE - Družabnost
Srečanje petdesetletnikov
Prijetno obujanje spominov na mladost
Od leta 1980 se vsako jesen petdesetletniki iz Trebč srečajo in praznujejo. Tokrat so se rojeni leta 1957, kot narekuje običaj, poklonili spominu padlih partizanov s šopkom cvetja. Protokol predvideva tudi, da slavljenci prejšnjega leta preberejo pravilnik praznovanja, čestitajo novim abrahamovcem in jim podarijo cvetje. Nato se družabnost nadalju-
je v Ljudskem domu ob petju, pokuš-nji domačega peciva in ob prisrčnem klepetu. Fotografije iz časov vrtca in osnovne šole so ponovno oživele prijetne spomine na otroštvo. Svoje življenjske zgodbe je 10 jubilantov razkrilo na kasnejšem kosilu, ki se je zavleklo v večer, kot da se niso vezi iz domačega otroštva nikoli pretrgale...
Jernej Šček
SESLJAN - Nagrajevanje
Uspel natečaj »Božič in umetnost«
Na sedežu podjetja za turistično promocijo v Sesljanu so letos priredili že šesti mednarodni natečaj »Božič in umetnost«, ki ga organizira vodstvo Art Gallery s sedežem v Ul. Servolo 7 v Trstu.
Natečaja se je udeležilo preko 70 umetnikov iz naše dežele, drugih krajev Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije itd. Njihove umetnine je ocenila posebna komisija, ki jo je vodil prof. Sergio Brossi, sestavljali pa so jo še Piero Co-nestabo, Silvano Clavora in Graziano Romio.Za svojo sliko je prvo nagrado prejel Pietro Marcucci, priznanja pa je prejelo še 21 umetnikov, med temi tu-
di Matjaž Borovničar, Mariella Gran-duč in Nadja Benčič. V sekciji skulptur so priznanja prejeli še Miha Pahor, Bogomila Doljak, Pavel Hrovatin in Anica Pahor, v kategoriji za grafiko pa je prvo nagrado odnesel Renato Bari iz Trsta.
Nagrade in priznanja sta podelila vodji Art Gallery Adriana Scarizza in Silvano Clavora, ki sta se tudi zahvalila vsem, ki so prispevali, da je tudi tokratni natečaj (potekal je pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občine in tržaške pokrajine) tako lepo uspel in se ga je udeležilo tako veliko število zelo priznanih umetnikov. (N.L.)
OBISK V LJUBLJANI - Zamejsko numizmatično društvo
Poučen ogled numizmatičnega kabineta
Po numizmatičnem kabinetu v Narodnem muzeju jih je vodil kustos Andrej Šemrov - Udeležnci so se strinjali, da bi bilo treba takšne ekskurzije ponoviti
Prvo decembrsko nedeljo je Slovensko zamejsko numizmatično društvo J.V. Valvasorja zaključilo predvidene izlete v letošnjem sončnem le tu z na po ve da nim obis kom nu miz ma -tičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Prijavljeni člani (ker ima numizmatični kabinet omejene prostore, je bil ogled predviden le za manjše število udeležencev) so se zbrali pred openskim Marij aniščem že ob osmih zjutraj, da bi se lah ko sre ča li s kus to som numizmatičnega kabineta, ki se je prijazno odzval vabilu, da bi strokovno vodil ogled kar pred uradnim odprtjem muzeja, tako da bi si lahko v miru ogledali vse, kar jih je zanimalo.
V slovenski prestolnici je numizmatične navdušence torej pričakal kustos Andrej Šemrov, ki je najprej orisal zgodovino muzeja samega in opisal najrazličnejše zbirke, ki so v njem shranjene, nato je vodil ogled po numizmatični razstavi, na kateri so zelo nazorno prikazani antični rimski novci, ki so jih našli med kopanjem za novo avtocesto v Sloveniji. Po uvodnem spoznanju muzeja je odprl vrata numizmatičnega kabineta, kjer je shranjena največja in naj po memb nej ša zbir ka de nar nih te les (po leg novcev oziroma kovancev, tudi bankovcev,
delnic, vrednotnic, najrazličnejših plačilnih sredstev in nenazadnje tudi medalj, od antike vse do danes) v Sloveniji. Prava paša za oči za vsakogar, ki se zanima za tovrstne predmete. Šemrov je na kratko opisal nastanek numizmatičnega kabineta in njegovo zgodovino ter pokazal radovednim slušateljem raznovrstne primerke antičnih plačilnih sredstev. Marsikateri udeleženec si je zaželel, da bi lahko videl kakšen poseben kovanec, ki ga morda še nima v zbirki ali je le slišal zanj, čemur je kustos rade volje ugodil, saj je tako laže potešil radovednost posameznikov, kot da bi sam zbiral primerke, ki si jih je vred no ogle da ti.
Ob zanimivi in strokovni razlagi je nedeljsko jutro še prehitro minilo, saj je kmalu prišel čas za pozdrave in izmenjavo priložnostnih daril (kus tos je za mej ske mu nu miz ma tič ne mu društvu podaril več publikacij, ki bodo odslej bogatile društveno knjižnico, člani društva pa so muzeju podarili lepo medaljo, ki jo je svoj-čas dala skovati Slovenska prosveta iz Trsta ob nagrajevanju vsakoletnega natečaja Mladi oder in je ni bilo še v muzejski zbirki). Po snidenju so se vsi udeleženci izleta strinjali, da bi bilo potrebno podobne ekskurzije ponoviti. (PM)
Nad videnim so bili tržaški numizmatiki navdušeni
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. decembra 2007
9
ŠKEDENJ - Na OŠ Marice Gregorič-Stepančič in v otroškem vrtcu
Božičnica sklenila praznični december
Potekala je v cerkvi sv. Lovrenca - Dobrodelna nabirka za Materinski dom Karitas
Mesec december je za vse otroke praznični mesec, saj jih obišče sveti Miklavž. V šoli in doma imajo polne roke dela s postavljanjem jaslic, krašenjem božičnega drevesca ter izdelovanjem ročnih del in voščilnic.
V	okviru božičnih praznikov so se učenci osnovne šole Grbec-Stepančič in malčki otroškega vrtca v Škednju spomnili tudi na tiste, ki so manj srečni od nas. Priredili so dobrodelno nabirko za Združenje Karitas.
6. decembra je šolarje in malčke obiskal dobri svetnik sveti Miklavž. Počakali so ga v domu Jakoba Ukmar-ja, kjer so se mu predstavili z recitacijami in petjem. Dobri svetnik je otroke obdaril s knjigami, igrami in šolskimi potrebščinami, predno se je poslovil, pa jih je spomnil na šolske in domače dolžnosti ter poudaril, naj se v prazničnih dneh spomnijo tudi na revne in lačne otroke po svetu, nato pa je prisotnim voščil mirne in srečne bližajoče se praznike.
V	četrtek, 14. decembra, so osnovnošolci obiskali muzej jaslic v Škednju. Predstavnik združenja izdelovalcev jaslic jih je prijazno sprejel in predstavil bogato razstavo. Muzejska zbirka razpolaga z najrazličnejšimi primerki zelo starih papirnatih jaslic, reprodukcijami
slikarskih umetnin z božičnimi motivi, z jaslicami, izdelanimi iz najrazličnejših materialov: vžigalic, cigaretnih filtrov, blaga, keramike, školjk, lepenke, stiro-pora... Otroke so najbolj pritegnile velike gibljive jaslice, obogatene s svetlobnimi in glasbenimi efekti.
Zadnji dan pouka pa je učence in malčke čakal še nastop na božični prireditvi. V popoldanskih urah se je v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju zbralo lepo število staršev, babic in vaščanov, ki radi prisluhnejo otroškim besedam in glasovom. Letošnjo božičnico so učenci in malčki posvetili otrokom, njihovim pravicam, ki jih lahko zagotovita le mirno in prijateljsko sožitje. Po uvodnem pozdravu so najprej nastopili malčki s plesom ter z recitacijo Otrokom sveta in petjem pesmi Oj smrečica in Svet postal bi lep. Sledil je nastop prvega in drugega razreda, kjer so otroci podali nekaj misli o miru. Učenki tretjega razreda pa sta recitirali italijansko poezijo na temo miru Avevo una scatola di colori (Imela sem škatlo barvic), katero je napisala izraelska deklica in je leta 1975 bila nagrajena v Jeruzalemu.
Nato so se predstavili učenci četrtega in petega razreda z razmišljanjem o prazničnem vzdušju v mestih in med ljudmi v božičnem času ter želji po brat-
Z božičnico v cerkvi sv. Lovrenca se je zaključilo pestro decembrsko delovanje škedenjske osnovne šole in vrtca
stvu, miru v svetu nasploh. K mikrofonu so povabili predstavnika Združenja Karitas in mu skupaj z malčki otroškega vrtca izročili dobrodelno nabirko za otroke v Materinskem domu, predstavnik Karitas pa jih je pohvalil, ker so sodelovali pri nabirki, s katero bodo osrečili veliko potrebnih otrok. Vse prisotne je z božično mislijo pozdravil didaktični ravnatelj g. Marijan Kravos, ki je poudaril, naj bo božični čas predvsem čas medsebojnega spoštovanja, ljubezni in radodarnosti. Na božičnici je bil tudi predstavnik rajonskega sveta g. Sergij Petaros, ki je otroke in prisotne pozdravil ter voščil prijetne božične praznike.
Kulturni spored je sklenil šolski zbor, ki je zapel Sonce sreče, Sveta noč (v slovenščini, italijanščini, angleščini) ter angleški Jingle bells in Feliz Navidad. Skupno z otroškim vrtcem pa so zapeli voščilo We Wish You A Merry Christmas - Želimo Vam srečen božič.
Učenci OŠ Grbec-Stepančič, malčki otroškega vrtca in učiteljstvo se prisrčno zahvaljujejo g. Dušanu Jakominu za razpoložljivost. Vsem pa voščijo v božičnem času ter novem letu obilo veselja, zadovoljstva, zdravja, prijateljstva, veliko ljubezni, lepih trenutkov in prijetnih presenečenj.
DOLINA - Na OŠ Prežihovega Voranca
Ustvarjali so v delavnicah
Potekale so od oktobra do decembra
Od oktobra do decembra so potekale na osnovni šoli Prežihov Voranc v Dolini ustvarjalne delavnice v sodelovanju s starši, ki so jih člani medrazrednega sveta vključili v načrt vzgojnih dejavnosti za tekoče šolsko leto. Učenci so s pomočjo mam in učiteljev dvakrat tedensko izdelovali božične izdelke in voščilnice. Pri ustvarjalnih delavnicah so sodelovale tudi none in tete, ki so ročna dela izdelovale kar doma. Prazničnih daril se je tako nabralo veliko. Predstavniki Združenja staršev osnovne šole P.Voranc in OV Pika Nogavička so se dogovorili, da bodo izdelke prodajali na božičnih sejmih in dohodek namenili stroškom za organizacijo prireditve ob
proslavljanju 30-letnice poimenovanja šole ter nakupu didaktičnega materiala. Starši so bili v začetku decembra prisotni na božičnem sejmu, ki ga je dolinska občinska uprava organizirala v Boljuncu. 14. decembra se je prodaja nadaljevala v Dolini v sklopu prireditve ob obletnici poimenovanja šole, 20. decembra pa v Mačkoljah ob priliki šolske božični-ce.
Celotna pobuda je bila iz vseh vidikov pozitivna in se je uspešno iztekla, saj so bila skoraj vsa božična darila prodana. Razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da so se učenci med delavnicami navdušili za ročna dela in izrazili željo, da bi s podobnimi dejavnostmi še nadaljevali.
Partizanski žur in »all inclusive« silvestrovo v velikem šotoru pri Briščikih
Pod velikim ogrevanim šotorom pri Briščikih je v polnem teku četrta izvedba osrednjega zamejskega lahko-glasbenega dogodka, ki že tri leta zabava slovensko in zamejsko mladino iz ene in druge strani meje - festival Glasba brez meja. V soboto, 29. decembra, bo na sporedu pravi Partizanski žur namenjen vsem no-stalgikom in ljubiteljem skupin Zaklonišče prepeva in Rock Partyzani, ki trenutno zasedajo vrh slovenskih glasbenih lestvic z uspešnico »Cela Slovenija je žgala rock«. V Briščikih bodo letos primerno nazdravili tudi novemu letu, ko bo pod ogrevanim šotorom zaživelo praznično silvestrovanje. Praznovanje najdaljše noči v letu so si prireditelji zamislili s formulo »all inclusive«, ki predvideva ob koncertu ene najbolj zabavnih slovenskih skupin, Mambo Kingsov in tržaške skupine Ma-gazzino commerciale, hrane in pijače na pretek; v vstopnino (30 €) so torej vključena vsa pijača, buffet in pa glasba od 21. do 06. ure zjutraj, vse »all inclusive«. Informacije in rezervacija vstopnic za silvestrovanje najdete na naslovu info@glasba-brezmeja.com, na strani www.glasbabrezmeja.com ali po telefonu 031 718433 (slo).
BORŠT - V domači cerkvi
Doživet božični večer
V četrtek, 20. t.m., je Odborništvo za kulturo Občine Dolina v sodelovanju s PD Slovenec in župnijsko skupnostjo iz Boršta in Zabrežca priredilo v cerkvi sv. Antona Pu-ščavnika v Borštu lep božični večer z naslovom Božična noč, čarobna noč, ki je spadal v niz prireditev Decembrski koncerti... in mir na zemlji, ki jih je Občina Dolina priredila v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami v mesecu decembru. Prvi so se občinstvu predstavili učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca, Boršta in s Peska, ki so v režiji Bože Hrvatič uprizorili božično igro Jezus je ljubezen, pesem in glasba. Po obvezni skupni pesmi Sveta noč je domači MePZ Slovenec-Slavec pod vodstvom Danijela Grbca zapel tri božične pesmi. Drugi del večera so oblikovali zamejski solopevci Aleš Petaros-tenor, Dana Fur-lani-sopran in Damijan Locatelli-bariton, ki so ob spremljavi pianistke Tamare Ražem zapeli vsak po tri božične na-peve ter sklenili svoj nastop s skupno izvedbo znane Len-nonove melodije Beli Božič. Priložnostno misel večera je podala domačinka Ivana Mahnič, ki je program tudi povezovala. V imenu občine Dolina je z nekaj mislimi in voščili prireditev pozdravila tudi županja Fulvia Premolin. Občinstvo, ki je napolnilo borštansko cerkev, je z užitkom spremljalo program in je nagradilo vse nastopajoče s toplim aplavzom. Večer se je nato nadaljeval v srenjski hiši v Borštu z družabnostjo, nazdravljanjem in izmenjavo voščil. (p. e.)
OŠ FRANA MILČINSKEGA - V začasnih prostorih v Istrski ulici
Božičnica bo ostala v spominu
Dijakinje Pedagoškega liceja A.M. Slomška so odigrale lutkovni predstavi - Voščilo ravnateljice Fiorelle Benčič
Božičnica, ki je potekala prejšnjo sredo v začasnih prostorih v Is-
tr ski uli ci, bo učen cem Os nov ne šo -
le Frana Milčinskega s Katinare gotovo ostala v lepem spominu, čeprav je po te ka la kot že re če no v za čas nih prostorih, saj poslopje na Katinari popravljajo oz. obnavljajo, vanj pa bi se morali vrniti v začetku prihodnjega šolskega leta. Šola Milčinski je ob tej priložnosti povabila dijakinje Pedagoškega liceja Antona Martina Slomška, ki so se predstavile z dvema lutkovnima igricama: Jankom in Metko ter Pin ko Po lon ko, s či mer so pri ča -rale prijetno vzdušje. V nadaljevanju so osnovnošolci pod vodstvom Lo-njerca Manuela Purgerja zapeli nekaj priložnostnih slovenskih in angleških pesmi, prisotne pa je nagovorila sve-toivanska didaktična ravnateljica Fio-rella Benčič, ki je vsem voščila vesele praz ni ke. Na kon cu so se na za -ključ ni dru žab nos ti otro ci še po slad -kali s slaščicami, ogreli pa s toplim čajem.
Pred odhodom na božične počitnice je bila skupinska slika seveda obvezna
10
Četrtek, 27. decembra 2007
AVTOMOBILI
/
NABREŽINA - V Grudnovem domu
»Brez meja« je zaigral čelist Vasje Legiša
Domačega glasbenika je spremljal pianist Giacomo Fuga
Vstop Slovenije v schengensko območje so zaznamovale številne množične prireditve, v nabrežinskem Kul tur nem do mu Igo Gru den pa je v soboto, 22. decembra, potekal bolj in-ti men do go dek: ko mor ni kon cert pod geslom Brez meja, ki je nastal v sodelovanju nabrežinskega kulturnega društva in združenja Cello & Music ob podpori devinsko-nabrežinske Občine ter Zadružne kraške banke. Oblikoval ga je domači umetnik, ki je že zdavnaj prestopil meje ožje domovine: čelist Vasja Legiša je namreč svoj študij zelo uspešno zaključil v Švici, svoje znanje pa je nadgradil z velikimi mojstri v Nemčiji in Izraelu. Talenti ra ni glas benik se še ni do konč no ukoreninil: več let je deloval kot pedagog v Hamburgu, zraven pa uspešno nastopal v Nemčiji in drugod; na Dobrovem že nekaj let vodi mednarodni festival Cello & Music, trenutno živi v Münchnu in poučuje na kon-servatoriju v Caltanissetti.
Pes tra življenj ska pot odra ža ne -miren značaj, ki nenehno išče novih izzivov ter stremi po izboljšanju in poglabljanju umetniške izkušnje: čelist se je v Nabrežini predstavil s pianistom Gi a comom Fugo iz Turina, s katerim je oblikoval lep in zahteven program. Med petimi sonatami, ki jih je Ludwig van Beethoven spisal za čelo in klavir, sodi tretja, v A-duru op.69, v zelo plodno ustvarjalno obdobje: v letu 1808 je skladatelj med drugim spisal kon cert za vio li no, peto in šes to sim -fonijo ter tri trije op.70, v katerih ima vio lon čelo ze lo izsto pajočo vlo go; ravnotežje se v sonati sicer nagiba v prid klavirju, zelo gosta pisava često pre gla si go da lo, ki se v začet ku ogla -si z le po temo, na to pa pre ple ta s kla -virjem v bujnem tematskem razvoju. Vasja Legiša je potrdil svoj močan tem pera ment, čelis tove odli ke pa so lepše zablestele v Schumannovih Fantasiestücke op.73: čeprav je original nastal za klarinet in klavir, je sam Schumann sklad bo pri redil za čelo. Romantična spevnost in strastni zanos sta prekipevala v muziciranju če-lista, ki je v treh Schumannovih skladbicah našel vse ekspresivne odtenke, od nežnosti do ognjevitega zaključka.
Geslo Brez meja se je udejanilo v drugem delu programa, kjer sta bila prisotna italijanski in slovenski skladatelj: Sandro Fuga, pianistov oče, je za klavir spisal šest Preludijev v slogu, ki je bil v šestdestih letih že
Utrinek s sobotnega koncerta
kroma
nekoliko opuščen; skladbe so odražale na ve zanost na pozni im pre si o ni -zem, skup ni ime no valec je bi la spo -kojna zamaknjenost, ki jo je skladateljev sin Giacomo posredoval z mirno, uravnovešeno igro. Lucijan Marija Škerjanc je bil Fugov sodobnik, le šest let starejši, in tudi on je kot italijanski kolega odklanjal skrajno avantgar-ni lek si kon ter izra zil svo je glas bene vizije v pozno roman tič ni spevnos ti Petih li rič nih me lo dij za čelo in kla -vir. Tudi tu je izsto pal Legišev dar za čustveno oblikovanje melodičnih fraz, ki jih je pianist podprl z dokaj mehko igro. V zaključ ni točki se je čelist poklonil avtorju, ki je bil tudi in morda predvsem odli čen čelist: Gaspa r Cassado, učenec velikega Pabla Casal-sa, je kompozicijo študiral z De Fallo in Ra ve lom, v svojih skladbah pa je najbolj poudaril virtuozno-romantič-no plat svojega instrumenta: Requiebros je Legiša podal s topli no, ki je pri -sotna v španski glasbeni duši, dolgim in toplim aplavzom občinstva se je oddolžil najprej s Cassadojevo Serenado, ki je bila posvečena devinski princesi Thurn und Taxis, na koncu pa še z Brahmsovo Wie Melodien zieht es mir op.105, v originalu za alt in klavir, Legišev čelo pa je lepo nadomestil človeški glas s toplo povednostjo pojočega instrumenta.
Katja Kralj
NABREŽINA
Odšla je
Božena
Grilanc
Že spet izguba v naših vrstah. Po gospe Almi, gospe Sabini in go spe Dani ci je zdaj odšla še gospa Božena.
Dobri dve leti, ves čas svoje bolezni, je prihajala na kor, če je le mo gla, a si je sr čno že le la, da bi se vrni la za stal no.
Uso da je do lo či la dru gače. V soboto, 22. decembra, je gospa Božena zapustila svoje drage in svoj zbor.
Še pred tremi tedni, ko sem jo ob nje nem roj stnem dne -vu obis kala na do mu, se je zani -mala, kako nam gre. Povprašala je po tem in onem, mi na roči la, naj vse lepo pozdravim in se pri tem prijazno smehljala.Hvala go spa Bože na! Za vse Vaše pri -jateljstvo, za prijetne ure, ki smo jih skupaj preživele,. in - ne nazadnje - za Vašo vedrino in Vaš pogum!
Pevka
DOLINSKA OBČINA - Letniki 1936
Veselo druženje
Zbrali so se na tradicionalnem prijetnem večeru
Letniki 1936 iz dolinske občine so se nastavili fotografskemu aparatu, da obeležijo svoj vesel, doživet večer, ki so ga preži-
veli v nedeljo, 9. decembra v Gračišču. Čas neusmiljeno hitro beži, zato ta vesela družba že zdavnaj skupno praznuje vsako leto.
NABREŽINA - Tradicionalni božični koncert
Glasbena voščila nabrežinskih godbenikov
Člani godbenega društva Nabrežina si vsako leto nadejajo, da bi se s svojim tradicionalnim božičnim koncertom veselo poslovili od starega leta ter s toplino in najlepšimi željami izrekli dobrodošlico novemu. Po aplavzih sodeč, jim je prav gotovo to uspelo tudi letos: v nabrežinski telovadnici se je v nedeljo zbralo lepo število sorodnikov, prijateljev, domačinov in vseh, ki jim je godbena dejavnost pri srcu, ter s srčnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče.
Letošnji program, ki sta ga povezovala Meta Starc in Nikolaj Bukavec, so ob nabrežinskih godbenikih oblikovali otroci šem-polajske in nabrežinske osnovne šole ter srednješolci iz Nabreži-ne, posebna gosta pa sta bila pevka Martina Feri in glasbenik Iztok Cergol, ki je med drugim tudi pomožni dirigent nabrežinske godbe. Ob tradicionalnih koračnicah pod taktirko kapelnika Ser-gia Grattona in nekoliko bolj modernih skladbah kot so bile na primer pesmi nemških kriminalk, so se nabrežinski muzikanti preizkusili v skladbah iz slovenskih otroških filmov; tako sta na primer ob prikupnem otroškem petju zadoneli Kekčeva pesem in pa Sreča na vrvici, na koncu pa so nabrežinski srednješolci poskrbeli za prelepo magično Sveto noč ob spremljavi godbenikov. Gosta večera Martina Feri in Iztok Cergol pa sta s svojim solidnim in občutenim nastopom povsem očarala domačo publiko. Seveda je bila zaključna beseda, pravzaprav nota, poverjena mogočnemu Straus-sovemu Radetzkemu maršu, ki ga nabrežinska publika vsakič spremlja z bučnimi aplavzi. Praznično vzdušje se je nadaljevalo tudi na bogati družabnosti, kjer so si ob kozarčku vsi voščili vesele praznike. (sas)
Zadonele so božične melodije
kroma
UČITELJIŠČE - Ob 30-letnici mature
Prijetno tradicionalno srečanje nekdanjih sošolcev
V decembrskih dneh smo se srečali sošolke in sošolci, ki smo v šolskem letu 1976/77 obiskovali zadnji letnik učiteljišča Antona Martina Slomška v Trstu. Nazdravili smo 30. obletnici mature in našim skup-
nim spominom na šolske dni. Nazdravili smo tudi naši medsebojni navezanosti in občutku generacijske pripadnosti, v imenu katerih se vedno vsako leto srečujemo in obnavljamo prijateljstvo.
TRST
Četrtek, 27. decembra 2007
1 1
Včeraj danes
CI3 Lekarne
Od četrtka, 27. do sobote, 29. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/4 (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (040 630213).
www.farmacistitrieste.it
Loterija
24. decembra 2007
Bari	49	46	22	B0	69
Cagliari	52	72	S6	61	55
Firence	69	BS	10	B5	44
Genova	S1	12	21	B	S0
Milan	B5	SB	57	25	S2
Neapelj	29	S9	6S	69	79
Palermo	B1	45	14	B6	2S
Rim	74	55	67	56	50
Turin	85	16	28	12	19
Benetke	16	B6	SB	B5	40
Nazionale	2S	14	50	66	65
Super Enalotto Št. 154
29 31 35 49 69 74	jolly 16
Nagradni sklad	2.662.533,01 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 23.037.289,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
10 dobitnikov s 5 točkami	53.250,66€
1.057 dobitnikov s 4 točkami	503,79€
39.689 dobitnikov s 3 točkami	13,41 €
Superstar	28
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
2 dobitnika s 4 točkami	503 79,00 C
140 dobitnikov s 3 točkami	1341,006
2.135 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
14.536 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
34.646 dobitnikov z 0 točkami	5,00 C
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
Danes, ČETRTEK,
27.	decembra 2007
JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 20.35 in zatone ob 10.18.
Jutri, PETEK,
28.	decembra 2007
ŽIVKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,7 stopinje C, zračni tlak 1026,6 mb raste, veter 13 km na uro za-hodnik, nebo jasno, vlaga 55-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri
Sv. Ivanu sporoča, da bo 31. decembra 2007 tajništvo zaprto. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti v ponedeljek, 31. decembra 2007. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri.
S Izleti
ALCIONE - 17.00 »L'eta barbarica«.; 19.00, 21.00 »Elisabeth - The golden age«.
AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Natale in cro-ciera«.
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Giorni e nuvole«.
CINECITY - 15.00 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 14.45, 16.40, 18.35, 20.25, 22.20 »Una mo-glie bellissima«; 15.15, 17.35, 19.50, 22.05 »La bussola d'oro«; 15.00, 17.05 »Come d'incanto«; 15.10, 17.30, 19.15, 20.00, 21.30, 22.10 »Natale in crociera«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.05 »Bee movie«; 14.55, 17.20, 19.45, 22.10 »Il miste-ro delle pagine perdute«; 17.00, 19.30, 22.00 »L'amore ai tempi del colera«.
EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Irina Palm - Il talento di una donna inglese«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Paranoid Park«.
FELLINI - 15.30 »Ratatouille«; 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »La promessa dell'assassino«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 19.10, 20.40, 22.20 »Leone per agnelli«.
KOPER - KOLOSEJ - 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 13.10, 15.10, 17.10, 19.10, 21.10 »Bivši«; 19.30, 21.50 »Noč čarovnic«; 12.40, 14.40, 16.40, 18.40 »Čebelji film«; 20.40 »Ameriški gangster«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Bee movie«; Dvorana 3: 15.50, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Il mistero delle pagine perdute«.
SUPER - 16.15, 18.00, 20.15 »Come d'incanto«; 22.00 »L'assassino di Jesse James«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in cro-ciera«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissi-ma«; Dvorana 3: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Bee movie«; Dvorana 5: 15.00 »Come d'incanto - Una principessa a Manhattan«; 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«.
NOVOLETNI POHOD NA MEDVED-JAK: Planinci in prijatelji SPDT se bodo zbrali 1. januarja 2008 ob 14.00 uri na Poklon pri restavraciji Furlan na Repentabru. Skupaj se bodo podali na Medvedjak, kjer bodo nazdravili letu 2008.
¿I Čestitke
V Bazovici hišica stoji, v njej naša mala SARA eno leto slavi. Vse najboljše ji želijo mama, tata, sestrica Karin in vsi, ki imajo radi.
Ü3 Obvestila
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Miškolin BORŠT - 8. 1. 2008 ob 16.00; OV Ke-kec BOLJUNEC - 8. 1. 2008 ob 16.15; OV Palčica RICMANJE - 9. 1. 2008 ob 16.30; OV Pika Nogavička DOLINA - 10. 1. 2008 ob 16.00; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »M. Samsa« Domjo -7. 1. 2008 ob 17.00; COŠ »F. Venturi-ni« Boljunec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. 1. 2007.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da so podružnice zaprte do 6. januarja 2008.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi sedeža zaprti v ponedeljek, 31. decembra 2007.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA sporoča občanom, da bo okence urada za stike z javnostjo zaprto do 1. januarja 2008 zaradi božičnih praznikov.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v ponedeljek, 31. decembra odprti od 9.00 do 12.00, v popoldanskih urah bodo zaprti.
OBČINA DOLINA, v imenu Odbor-ništva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo na razpolago obrazec-prošnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2007-2008 (D.Z. 10/80 - 2. člen, 1. odst., črka a)). Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v osnovno šolo, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko
Societa Ginnastica Triestina
ul. Ginnastica 47 - 34142 TRST
Redna glavna skupščina članov združenja Societa Ginnastica Triestina se bo sestala v soboto, 29. decembra 2007, ob 9.00 uri v prvem ter ob 17.00 uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom:
1.	Imenovanje predsednika skupščine
2.	Imenovanje tajnika skupščine
3.	Imenovanj e treh pregledovalcev
4.	Odobritev obračuna 2006/07
5.	Odobritev predračuna 2007/08
6.	Volitve za društvene funkcije v dveletju 2007-2009
-«M^-
Sabato 29 dicembre 2007 alie ore 9.00 in prima convocazione e alie 17.00 in seconda convocazione è convocata l'Assemblea Generale Ordinaria dei Soci délia Società Ginnastica Triestina con il seguente ordine del giorno:
Nomina del Presidente dell'Assemblea Nomina del Segretario dell'Assemblea Nomina di tre scrutatori Approvazione bilancio consuntivo 2006/07 Approvazione bilancio preventivo 2007/08 Elezioni delle cariche sociali per il biennio 2007-2009.
enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71. Prošnja mora biti predložena občinskim uradom do 12.30 ure dne 28.12.2007. Prošnji je treba priložiti potrdilo ISEE izpolnjeno na podlagi dohodkov iz leta 2006, račune/fakture, ki dokazujejo stroške za knjige. Prošnje z nepopolno dokumentacijo ne bomo upoštevali.
OBČINA REPENTABOR obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. decembra 2007 v popoldanskih urah uradi zaprti za javnost.
OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. decembra 2007 anagrafski urad, protokol in občinska knjižnica zaprti v popoldanskih urah.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta za božične praznike do 31. decembra 2007. Redno bo delovala z običajnim urnikom od srede, 2. januarja 2008 dalje.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za praznike do 6. januarja 2008.
ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NŠK bo zaprt od 24. do vključno 31. decembra letos.
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT obvešča, da bodo uradi zaprti do 4. januarja 2008.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bodo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov občinski uradi zaprti v ponedeljek, 31. decembra, cel dan.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob dnevu slovenske kulture:»likovni, fotografski in literarni natečaj za mlade (do 30. leta starosti) iz zamejstva«. Tema in tehnika sta prosti.Kdor želi, lahko ustvarja na temo: »Kje domovina si?«. Dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in tel. številka avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti z istim psevdonimom. Dela lahko oddate v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet., 9.-17.) ali po pošti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. januarja 2008. Literarne prispevke lahko pošljete na: rast_mladi-ka@hotmail.com. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bosta v ned., 10. februarja, zvečer.
KZPMKIU GALEB v sodelovanju z ZSKD, vabi osnovnošolske otroke na medpraznično zasneženo ustvarjalno delavnico, ki bo v petek, 28. decembra 2007 od 15. do 17. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ulica Sv.Frančiška 20, pod mentorstvom Jane Pečar in Alenke Hrovatin. Informacije in prijave (udeležba je brezplačna) na tel. št. 3336291907.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 21. decembra 2007 od 10.30 dalje do 4. januarja 2008 zaprti. Ponovno vam bomo na razpolago od ponedeljka, 7. januarja 2008 dalje. Želimo vam prijetne zimske praznike.
TEPEŽNICA Otroci bodo hodili po Gročani v petek, 28. decembra 2007, po ustaljeni navadi. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in jim izročili voščilnice, ki so jih sami oblikovali v šoli.
SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik), v soboto, 29. decembra 2007 ob 15.30, tekmovanje v risanju, ter ob 16.30 predvajanje risanke (v ital. jeziku): Boog & Elliot (86 min) za vse otroke vrtcev in osnovnih šol, bivajoče v treh občinah. Vstop je prost... Vsi toplo vabljeni!
O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: lucandek@tisca-li.it.
0 Prireditve
RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na
ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00.
ROCK FOLK BLUES COUNTRY SKUPINA »božični band« prireja originalna božična koncerta danes, 27. decembra v domu Igo Gruden v Nabrežini in 28. decembra v baru Clinton v Sežani.
V	NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. januarja 2008 na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje gospa Vida Pecorini. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka.
MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA prireja tradicionalno Božičnico, ki bo v cerkvi Sv. Marije Magdalene v Bazovici danes, 27. decembra 2007, ob 20. uri. Nastopali bodo oktet Odmevi iz Saleža, MePZ Adriatic iz Hrva-tinov in moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice. Toplo vabljeni!
V	CERKVI SV. JERNEJA na Opčinah bo danes, 27. decembra, ob 20.30 KONCERT BOŽIČNIH PESMI EVROPSKIH NARODOV. Spored oblikujejo: ŽePS Stolničnega zbora iz Trsta (Cappella Civica di Trieste), ki jo vodi Marco Sofiano-pulo, in instrumentalisti Giorgio Marcossi - flavta, Vittoria Turello - harfa, Anna Marcossi - čelo. Toplo vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Filipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Anto-nič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo d'Arpe (dir. Tatia-na Donis).
Mali oglasi
PRODAM enkrat rabljen stroj (inox) za mletje mesa in za pripravo klobas (5 lt), VABE KW 0,55 V 320 A4. Poleg tega pa oddam sod za vino iz inoxa, 500 lt, v izredno dobrem stanju. Tel. 349-0981408.
V	KOBDILJU PRI ŠTANJELU prodajamo kraško dvo-nadstropno hišo, takoj vseljivo, s štalo, senikom in dvoriščem. Celotna površina meri 310 kv. m. Telefonirati na št. 335-304758.
Id Osmice
OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina.
V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni.
Prispevki
V	spomin na Renata Gombača darujeta mama Lidija in brat Ervin 20,00 evrov za obnovo bolnice Franje in 20,00 evrov za cerkev Sv. Trojice na Katinari.
V	spomin na drago mamo Olgo Marc ob 3. obletnici smrti darujeta Alma in Sonja 50,00 evrov za SKD Barkovlje in 50,00 evrov za Mladinski mešani pevski zbor Trst.
V	spomin na drago nono oziroma no-no-bis Olgo darujejo Magda, Daša in Domen 30,00 evrov za SKD Barkovlje.
V	spomin na Ano daruje nona Ada 100,00 evrov za Mladinski mešani pevski zbor Trst.
V	spomin na sošolca Gigkota Candot-tija daruje Ana Terčič 30,00 evrov za NK Vesna.
Žene iz Boršta darujejo 70,00 evrov za cerkev na Jezeru.
27.12.1985
27.12.2007
Renato Gombač
Sama žalost in praznina...
Mama Lidija, brat Ervin, bratranec Ugo in teta
Lonjer, 27. decembra 2007
1 2 Četrtek, 27. decembra 2007
NEKOČ JE BILA MEJA
Lonjerci niso zamudili priložnosti za samopromocijo
Brezmejna pot med Mavhinjami in Gorjanskim
NEKOČ JE BILA MEJA
Četrtek, 27. decembra 2007 1 3
Foto KROMA
1 4 Četrtek, 27. decembra 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
DOBERDOB - Ob padcu meje v centru Gradina predstavili evropski projekt
Sočo in Kras povezali z zgodovinskimi potmi
V nekdanji osnovni šoli v Temnici so odprli turistično informacijski center
Sočo in Kras so povezali z zgodovinskimi potmi, ki bodo prispevale k ovrednotenju turističnega potenciala Laškega ter občin Doberdob in Miren-Kostanjevica. Čez-mejni projekt, ki so ga v okviru praznovanj ob padcu schengenske meje predstavili v nedeljo v doberdobskem sprejemnem centru Gradina, so uresničili s sredstvi iz evropskega programa Interreg 3A Italija-Slovenija. Predlagatelj projekta je bila mirensko-kos-tanjeviška občina, pri njegovi realizaciji pa je sodeloval Tržiški kulturni konzorcij.
V okviru projekta je nastalo dvanajst poti na italijanski strani ter sedem na slovenski, ki so jih predstavili v zgibanki, katere simbol je rumen metuljček. Kot je v zgibanki zapisano, »rumen metuljček nas bo vodil od arheoloških najdišč pri Škocjanu do rimske podeželske vile pri Ronkah, od strelskih jarkov na hribu Sei Busi in tematskega parka 1. svetovne vojne pri Tržiču do Poti miru na Krasu, okrog Mirna, Lokvice, Temnice in Brestovice, kjer bomo odkrivali sledi, ki jih je pustila prva svetovna vojna.« Poti so s Krasa nadalje speljane tudi do Soškega parka pri Turjaku in prek Zagraja do langobardskega grobišča pri Romansu. Peš potem, ki so jih po teritoriju označili s smerokazi, sta dodani še dve kolesarski stezi; prva nosi naslov »Med kamnitimi zidovi po planoti Krasa«, druga pa »Po razglednem severnem robu Krasa«. Celoten projekt, v okviru katerega so pripravili tudi zemljevid, je vreden 299 tisoč; za njegovo realizacijo je iz evropskih skladov prišlo 75
odstotkov denarja, 25 pa jih je zagotovila služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
V sprejemnem centru Gradina, kjer je v nedeljo oblikoval kulturni program romjanski zbor Starši ensemble, so o projektu in o zgodovinskih poteh spregovorili doberdobski župan Paolo Vizintin, predstavniki občine Miren-Kostanjevica in Tržiškega kulturnega konzorcija ter pokrajinska odbornika Marko Marinčič in Mara Černic. Prisotni sta bili tudi deželna svetnica Cristina Carloni in podpredsednica zadruge Rogos, ki upravlja center Gradina, Ana Černic. »Čakamo na evropski razpis za obdobje 2007-2013, saj želimo razviti še druge podobne projekte,« je pojasnil župan Vizintin in poudaril, da so z zgodovinskimi potmi stopili na skupno pot ovrednotenja naravnega okolja in kulturne dediščine. Po njegovih besedah se bodo ob tem župani kraških občin iz Slovenije in Italije v kratkem srečali, da bi pripravili skupno pismo, s katerim bodo obe državni vladi pozvali, da naj omogočita dodaten razvoj čezmejnih stikov. Na podlagi evropske odredbe iz meseca julija imajo namreč občine po padcu schengenske meje nove možnosti čezmejnega sodelovanja, saj lahko samostojno razvijajo skupne projekte na raznih področjih.
Predstavitvi projekta na Gradini je v nedeljo sledilo odprtje turistično informacijskega centra, ki so ga uresničili v nekdanji šoli v Temnici. (dr)
Udeleženci predstavitve v centru Gradina (zgoraj) in župan Vizintin med nagovorom (desno)
bumbaca
NOVA GORICA - Brulc
»Varovanje narave ogroža razvoj«
Novogoriški župan Mirko Brulc je pred dnevi na ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika naslovil pismo, v katerem ga seznanja z razvojnimi težavami, v katerih bi se znašla Nova Gorica ob nameravani širitvi območja Natura 2000. Brulc v pismu Podobnika tudi vabi, naj se udeleži januarske seje mestnega sveta, na kateri bo govor prav o tej problematiki, da bi prišlo do soočenja pogledov in stališč ministrstva in svetnikov.
Župan je okoljskega ministra v pismu uvodoma seznanil s tem, da je bila na decembrski seji novogoriškega mestnega sveta podana zahteva, naj mestni svet na januarski seji razpravlja o hudih razvojnih težavah mesta Nova Gorica, ki se nakazujejo zaradi nameravane širitve območja Natura 2000 na njegovem vzhodnem robu. V nadaljevanju pisma je ministra opomnil, da je Nova Gorica v strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljena kot središče nacionalnega pomena. Dodal je še, da iz strokovnega predloga posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), s katerimi so se na občini seznanili v okviru prejetih naravovarstvenih smernic za pripravo občinskega prostorskega načrta, izhaja, da bi razširitev območja »Trnovski gozd in Nanos - južni rob« proti jugu ter vzpostavitev območja »Dolina Vipave« popolnoma zaprli vzhodni prostor mestnega roba, ki je edini možni prostor širitve in razvoja mesta. Po Brulčevem mnenju je očitno, da sta obe strateški odločitvi države tako v ko-liziji. Župan je v pismu izrazil tudi prepričanje, da se Nova Gorica brez omogočenega prostorskega razvoja ne more razviti v središče nacionalnega pomena, daje obsojena na stagnacijo in da taka razvojna perspektiva ni v interesu mesta in regije, zagotovo pa tudi ne v interesu države.
Ministra Podobnika je obvestil tudi o tem, daje občinske strokovne službe zadolžil za pripravo temeljitega in izčrpnega gradiva za januarsko sejo ter ga povabil k udeležbi na njej, saj brez njegove udeležbe oz. udeležbe nekoga z ministrstva razprava ne bo mogla biti celovita in temeljita. Poudaril je še, da lokalna skupnost še ni imela priložnosti, da bi izrekla svoje mnenje o nameravanih ukrepih vlade, pa čeprav velja načelo, da območja Natura 2000 za celotno Slovenijo določi vlada po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti.
Nace Novak
PODGORA - Krajevni svet priredil slovesnost Božič brez meja
Želje pripeli na balončke
Božičnega praznovanja v evropskem duhu se je pred cerkvijo udeležilo preko 40 otrok
Oblak balončkov je v soboto dvignil v nebo najlepše želje in upanja podgorskih otrok, ki so se pred župnijsko cerkvijo sv. Justa udeležili praznovanja ob vstopu Slovenije v schengensko območje. Slovesnost z naslovom Božič brez meja, med katero so prižgali lučke na božični jelki in zvezdo repatico, ki bo do konca praznikov krasila podgorsko cerkev, je priredil krajevni svet Podgora v sodelovanju z župnijo. Zapel je otroški zbor Podgora pod vodstvom Katje Bandelli, nato pa sta pozdravila predsednik in podpredsednica
Podgorski otroci pred spustom »evropskih« balončkov
bumbaca
krajevnega sveta Walter Bandelj in Caterina Ambrosi. »Sedaj po-trebujmo še več medsebojnega sodelovanja, da lahko gradimo skupno Evropo,« je poudaril Bandelj. Preko 40 otrok med 3. in 10. letom je dobilo temno moder in rumen balonček, na katerega je vsak izmed malčkov zapisal svoje želje. Po nagovoru duhovnika Karla Bolčine so otroci in odrasli ob spremljavi tria Mitike Pirie, kije zaigral evropsko himno, spustili 300 balončkov. Sledila je družabnost ob sladicah in kuhanem vinu, otroci pa so prejeli darilo. (Ale)
DOBERDOB-SOVODNJE - Občinski svet
Z resolucijo podprli štirijezično poimenovanje
Med zadnjo predpraznično sejo je resolucijo v podporo štirijezičnemu poimenovanju dežele FJK odobril občinski svet v Doberdobu. Predložil jo je občinski svetnik Slovenske skupnosti Dario Bertinazzi, izglasovala pa jo je velika večina prisotnih; nista je podprla dva svetnika, od katerih se je eden vzdržal, drugi pa je zapustil dvorano. Na isto temo se bo izrekel tudi občinski svet v So-vodnjah. Predlog resolucije je vložil Julijan Čavdek, občinski svetnik opozicijske skupine Združeni. Razprava in glasovanje bosta predvidoma na dnevnem redu prve seje občinskega sveta.
Predlog resolucije izhaja iz dejstva, da je deželni svet FJK krajine že odobril novo besedilo deželnega statuta, v katerem je dobila dežela uradno poimenovanje v več jezikih (poleg italijanskega še v slovenščini, furlanščini in nemščini). Besedilo statuta preučuje parlamentarna komisija za ustavna vprašanja, vendar kaže - navaja Čavdek -, da nekateri člani nasprotujejo ohranitvi štiri-
jezičnega poimenovanja. V predlogu resolucije je zapisano, da so v deželi FJK zgodovinsko prisotne različne jezikovne skupine in da multietnična družba, značilna za obmejne kraje, predstavlja kulturno in jezikovno bogastvo našega območja. To jezikovno bogastvo je dobilo novo priznanje z objavo v Uradnem listu odloka predsednika republike, ki vsebuje seznam občin, kjer se izvaja zakon 38/2001 o zaščiti slovenske manjšine. »Zato je smotrno in potrebno, da se v novem statutu dežele FJK ohrani štirijezično poimenovanje. Upoštevajoč dejstvo, da obravnavana tematika sodi v širši družbeni interes naše deželne stvarnosti in torej tudi v interes posameznih občin, bo resolucija obvezovala župana in občinski odbor občine, da bosta posredovala predsedniku parlamentarne komisije to stališče, v katerem je izražena nujnost, da se v novem statutu dežele FJK ohrani štirijezično poimenovanje dežele, kakor je že določil deželni svet,« je pojasnil Čavdek.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 27. decembra 2007
15
BOŽIČ - Včeraj v Gorici vsakoletni stolniški koncert
Božični napevi napolnili cerkve in društvene dvorane
V Štmavru poklon dirigentu Devetaku - V Doberdobu zbirali prispevke za Staro goro
Med božičnimi prazniki so se v raznih krajih na Goriškem zvrstili zborovski in instrumentalni koncerti, ki so v cerkve in kulturne domove priklicali množico ljubiteljev lepega petja. Včeraj je bil v goriški stolnici tradicionalni Božični koncert v priredbi Združenja cerkvenih pevskih zborov. Zbranim je spregovoril Dario Bertinazzi, ki se je med drugim med svojim nagovorom spomnil na pred kratkim preminulega deželnega svetnika, glasbenika in zborovodjo Mirka Špacapana in na Lojzeta Bratuža, kije umrl pred sedemdesetimi leti. V nadaljevanju so zapeli moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice, mešani pevski zbor Plešivo-Jazbine in moški pevski zbor Anton Klan-čič iz Mirna. Koncert je sklenil mešani pevski zbor Štan-drež, njegovemu nastopu pa je sledil še blagoslov, ki ga je podelil duhovnik Alessio Stasi.
V cerkvi v Štmavru je v ponedeljek kulturno društvo Sabotin priredilo koncert, kateremu je sledila še slo-
Kremenjakova mlajša plesna skupina na jameljski božičnici (zgoraj); koncerta v Štmavru (levo) in v goriški stolni cerkvi (desno)
bumbaca
vesna božična maša. Zapel je domači moški pevski zbor Sabotin pod vodstvom Nadje Kovic, kije svoj nastop poklonil spominu na svojega nekdanjega dirigenta Gabrijela Devetaka. Ob spremljavi organista Tilena Draksler-ja iz ljubljanske Akademije za glasbo so štmavrski pevci zapeli tudi božične pesmi, ki jih je zanje uglasbil prav njihov nekdanji dirigent. Pevci so ob zaključku koncerta De-vetakovi ženi in otrokom podarili kompozicijo treh fotografij. Na prvi so Devetak in štmavrski pevci pred več deset leti, na drugi je zbor na Cecilijanki iz leta 1992, ko ga je nekdanji dirigent še zadnjič vodil, na tretji pa je zbor na letošnji izvedbi pevske revije. Koncert so obogatili z recitacijami verzov Ljubke Šorli in Ludvika Zorzuta. Med vsemi je izstopala pesem Ljubke Šorli Slepi umetnik, ki je posvečena prav Gabrijelu Devetaku, doslej pa je bila objavljena samo v časopisu na Koroškem. Koncert je bil vključen v projekt »Vsi verujemo v enega Boga«, ki se bo za-
BOŽIČ - Nadškof
Padec meje briše pregrade med narodi
ključil v soboto, 5. januarja, na Kušičevi domačiji na Oslav-ju z nastopom pravoslavne solistke Francke Šenk.
V nedeljo je praznično vzdušje zavladalo v župnijski dvorani v Doberdobu, kjer je godba na pihala Kras priredila tradicionalni božično-novoletni koncert. Številne prisotne sta pozdravila doberdobski župan Paolo Vizin-tin in občinska odbornica Ester Ferletič, zbrane prostovoljne prispevke pa so godbeniki namenili otroški bolnišnici v Stari gori. V Jamljah je v nedeljo priredilo božični-co društvo Kremenjak. V nabito polni dvorani so nastopili gojenci oddelka za zabavno in jazz glasbo Glasbene matice pod vodstvom Andrejke Možina, dalje mlajša in starejša plesna skupina Kremenjak, ki ju vodi Jelka Boga-tec, ter otroški zbor društva Kremenjak pod vodstvom Ivane Sullini. Z igrico Božični večer so se predstavili jameljski otroci, božičnico pa je sklenila pesem vokalne skupine Sraka pod vodstvom Bogdana Kralja. (dr)
Dino De Antoni
bumbaca
Tradicionalni božični obredi in slavja so tudi letos priklicali številne vernike. Potekali so po vseh cerkvah, v mestu in okoliških vaseh. Mnogi ljudje so tudi romali po cerkvah in si - z otroki seveda - ogledovali jaslice, ki so mestoma iznajdljive, drugje premikajoče se, ponekod pa so vanje celo vtaknili prelomljeno mejno zapornico. Med božičnimi mašami v Gorici izstopata obreda, ki ju je v stolni cerkvi daroval nadškof Dino De Antoni. V svoji poslanici je nadškof posebej spregovoril tudi o ukinitvi meje, ki odpira novo obdobje in dokazuje, da premo-ščanje pregrad med ljudmi »ni nemogoče«. »Upam, da bo padec meje lahko predstavljal začetek novega srečevanja in sodelovanja med slovensko in italijansko skupnostjo,« je naglasil goriški nadškof De Antoni.
»Verniki doživljamo božični čas kot obdobje "naročja": prižgalo se je novo življenje, kristjani pa ponujamo svoje naročje dejanjem duha in smo pripravljeni sprejeti, varovati in kazati znamenja luči. In ravno padec meja bo privedel do srečevanja, prošenj pomoči in prisotnosti ljudi iz daljnih krajev, ki jih je sem privedlo upanje, da bodo na tej strani Evrope našli boljše življenje,« je med pridigo pri pol-nočnici v stolni cerkvi povedal goriški nadškof in poudaril: »Naj bo božič čas pogleda, ki je sposoben opaziti čarobni svet in božjo naivnost otrok, zagnanost nekaterih mladih, potrpežljivo ljubezen staršev, modrost starejših in potrebe tistih, ki so v naši bližini ter prosijo za pomoč, pozornost in si želijo, da bi jih sprejeli.«
Aktualne teme so odmevale tudi v nadškofovi homiliji med torkovo osrednjo mašo. Ponudile so mu iztočnico za razmišljanje o pomenu krščanskega božiča. »V teh tednih smo veliko brali in slišali o tem, da je svet, predvsem pa Italija utrujena in v razsulu. Prav gotovo ostaja naš svet zmeden in izgubljen. Ko pogledamo naokrog, se zlahka prepustimo ma-lodušju,« je povedal De Antoni in dodal: »Temna stran umora dekleta v mestu Perugia je postala medijski fenomen, tako kot je vsakdanji trud za preživetje vedno bolj realen. In vendar Bog, ki postane človek, nam veli, da je treba življenje tolmačiti kot poklic in nalogo, zgodovino kot odgovornost in njegov gotovi prihod kot luč za človeka.« Obe homiliji je nadškof, po ustaljeni navadi, zaključil s trijezičnimi voščili, z italijanskimi, slovenskimi in furlanskimi. (Ale)
GORICA - Zadela ga je srčna kap
44-letni Daniele Ternovez
■ I v • v •	v«
umrl v božični noči
Na božično jutro ga je mrtvega v postelji našla mati. Žalostna usoda je v noči med ponedeljkom in torkom doletela 44-letnega Goričana Daniele-ja Ternoveza, ki je s svojo materjo živel v enem izmed občinskih stanovanj v ulici Faidutti v Gorici. Moški je umrl naravne smrti le nekaj ur pred najdbo, je ocenil sodni zdravnik. Čez noč ga je zadela srčna kap, ki jo gre po vsej verjetnosti pripisati zdravstvenim težavam, ki jih je 44-letnik doživljal zaradi prekomerne debelosti.
Pokojnikova mati je v torek, na božič, ob 9.30 vstopila v sinovo sobo. Daniele je bil v postelji, negiben. Pre-
strašila se je, popadel jo je obup. Nemudoma je poklicala na pomoč v upanju, da bodo sinu pomagali, da ga bodo oživili. V stanovanje v ulici Faidutti v mestni četrti Sv. Ane je nekaj minut kasneje vstopilo osebje hitre pomoči 118. Vendar za moškega ni bilo pomoči. Zdravnik je lahko le še potrdil njegovo smrt, ki je nastopila nekaj ur prej. Na kraj so prišli tudi agenti goriške kvesture. Ker je zdravnik ocenil, da je šlo za naravno smrt, posledico srčne kapi, je goriški sodnik izdal dovoljenje za pogreb; obdukcija ni bila potrebna. Truplo 44-letnika so zato že v torek odpeljali v kapelo goriškega pokopališča.
Sonce:
energija. k\ Je vedno bila brezmejna'
SAMO SfjyBOUŠA NEMŠKA
TEHNOLOGIJA
VI^H. Eij/jrrpn vcrif.tr
fl-Koprin
1 6 Četrtek, 27. decembra 2007_GORIŠKI PROSTOR
/
KRMIN - Koncert ob schengenski širitvi v priredbi Kulturnega doma, pokrajine in občine
Makedonska sedmerica vžgala, da je po ritmih zaplesal ves trg
Sprva premraženi in otrpli poslušalci, v peščici minut pa je bila temperatura na višku
Krminski trg se je napolnil, sproščeno so zaploskali in zaplesali tudi krajevni upravitelji; na posnetku v prvi vrsti podpredsednica goriške pokrajine Roberta Demartin
bumbaca
Iz niza prireditev, s katerimi smo na Goriškem na organiziran ali spontan način proslavili ukinitev mejnih kontrol, je izstopal tudi nadvse posrečen koncert makedonskega ansambla Kočani orkestar. Skupina je že večkrat nastopila na Goriškem in vsakič naletela na navdušen sprejem. Tako je bilo tudi na sobotnem večeru, ki ga je priredil Kulturni dom iz Gorice pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in občine Krmin.
Sprva, ob prvih zvokih značilne balkanske glasbe, je bila na trgu XXIV Mag-gio le peščica premraženih radovednežev, pol ure kasneje pa se je prizorišče napolnilo z občinstvom, ki so ga balkanski ritmi »vžgali«. Ob domačinih, ki veljajo za umirjene in zadržane, se je na slikovitem krminskem trgu zbralo tudi veliko ljudi od drugod, iz Gorice, Vidma, Trsta in celo iz Ljubljane. Trobentač Naat Veliov in ostali orkestraši so tudi v furlanskem mestecu potrdili sloves, ki ga uživajo doma in v tujini; še zlasti se nad njimi navdušujejo v srednji in severni Evropi, kjer tudi pre-
vladujejo umirjeni ritmi. V balkanskem pojmovanju glasbe pa ritmi povzročijo dvig temperature ter poslušalca prevzamejo in ga dobesedno vsrkajo vase. Nič drugače ni bilo v Krminu. Po nekaj minutah so od mraza otrpli poslušalci najprej začeli z ritmičnim ploskanjem, nato s sramežljivim prestopanjem z noge na nogo in s poskoki, končalo pa se je tako, da je v raznih oblikah znamenitega kola zaplesal ves trg. Težki plašči in bunde so kar leteli na kup, saj se je temperatura trga povzpela do vrelišča. Sedmerica makedonskih godcev je igrala brez prestanka več kot dve uri in nedvomno pridobila veliko novih privržencev tudi v Furlaniji.
O sporočilu koncerta so uvodoma spregovorili predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, krminski župan Luciano Patat in ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. Vsi trije so o padcu meje poudarili, da bo prispeval k zbližanju in utrditvi dobrososedskih odnosov med narodoma ter k uveljavitvi kulture miru tudi na tem delu srednje Evrope. (vip)
GORICA - V organizaciji ZSŠDI-ja predstavitev knjižnih in drugih novosti
Širijo kulturo športa
Slovensko planinsko društvo ima novo spletno stran - Izšla DVD plošča o metodi učenja nogometa za mlade
Knjižne novosti in druge pobude na temo športa so bile v središču večera, ki ga je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji priredilo sredi prejšnjega tedna v goriškem Kulturnem domu. Ob publikacijah sta bili ob tej priložnosti predstavljeni še dve zanimivosti, ki sta tesno povezani s športnim svetom. Gre za novo spletno stran Slovenskega planinskega društva in izdajo DVD plošče o metodi učenja nogometa za mlade.
V večer je uvedel Livio Rožič, podpredsednik ZSŠDI-ja in predsednik teritorialnega odbora za Goriško, ki je orisal dejavnosti društev s posebnim poudarkom na uspehih, ki jih slovenski šport dosega tako na lokalni kot tudi na državni in mednarodni ravni. Prisotnim in vsem društvom je tudi voščil vesele praznike, jim čestital za opravljeno delo in izrekel najboljše želje za leto 2008. Sledili sta predstavitvi Zbornika slovenskega športa 2007, o katerem je spregovoril avtor Branko Lako-vič, ter Malega slovarja športnih izrazov, ki ga je uredil Vili Prinčič. Oba avtorja sta podrobno obrazložila nastajanje, pomen in uporabnost obeh publikacij v založbi ZSŠDI-ja. Ob koncu goriškega srečanja je bila na vrsti še predstavitev Nogometnega priročnika, ki ga je izdalo Založništvo tržaškega tiska.
Predsednik SPDG-ja Marko Lutman je uvedel v drugi del večera in povzel delo, ki ga pomembna športno-rekreacijska in kulturna sredina opravlja na Goriškem.
Z leve Lakovič, Prinčič, Rožič in Lutman na goriškem večeru
bumbaca
Obilici dela se je zdaj pridružila še spletna stran, o kateri je podrobno spregovoril njen oblikovalec Andrej Rosano. S pomočjo projekcije je razčlenil vse vsebinske sklope spletne strani, od prikaza zgodovine do dejavnosti, obvestil, fotografskega gradiva itd. Podčrtal je, daje nujno potrebno, da stopijo društva v korak s časom tu-
di z novimi načini komuniciranja, kijih nudi sodobna tehnologija, saj so mlajšim še najbližji. Zadnji del večera je bil posvečen nogometu, zlasti še mladinskemu. Nogometni strokovnjak in trener Dario Fran-dolič je predstavil projekt o metodiki učenja nogometnih prvin za mlade in najmlajše. V ta namen je bil tudi izdan krajši film-
ski zapis, ki je posnet na DVD plošči; gre za metodo, ki jo je izumil nizozemski nogometni filozof Wiel Coerver. V pripravi je še novo pisno in filmsko gradivo, ki bo nedvomno pripomoglo k bolj kakovostnemu pristopu do nogometne igre. Družabnost in voščila so sklenila prijeten športni večer. (vip)
NOVA GORICA - Do ponedeljka v mladinskem centru
Z zimskimi ustvarjalnimi delavnicami proti počitniškemu dolgočasju
V novogoriškem mladinskem centru so pripravili sklop zimskih ustvarjalnih delavnic, katerih glavni namen je polepšati zimske počitnice predvsem tistim otrokom, ki bi sicer ne vedeli kaj in kam s sabo. Prva delavnica z naslovom Snežna kuhalnica v preobleki novoletnih okraskov je bila izvedena v ponedeljek. Udeležilo se je je deset otrok in nekaj staršev. Pod vodstvom mentorja so otroci preproste kuhinjske kuhalnice spreminjali v umetniške izdelke in vsaki od njih izoblikovali drugačno osebnost. Naredili so jim oči nos in usta, iz das mase pa so oblikovali tudi različna oblačila, v katera so jih potem odeli. Druga zimska ustvarjal-
na delavnica bo potekala danes od 13. do 15. ure. Na njej bodo ustvarjali barvite steklene kozarce ter svečnike, prepletene v žičnato mrežo. Jutri bodo končni izdelki delavnice zasnežene rožne vaze z belimi fižoli, v soboto bodo otroci izdelovali lončene snežene može, v nedeljo pa ščipav-kasto voščilo na darilni vrečki. Letošnje zimske ustvarjalne delavnice se bodo zaključile v ponedeljek, 31. decembra, ko bodo otroci pod vodstvom mentorja ustvarjali stensko sliko z zimskim motivom. Vse delavnice so brezplačne in potekajo od 13. do 15. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure; nanje so vabljeni vsi otroci do desetega leta starosti. (nn)
Med potekom delavnice
foton.n.
Gorica brez silvestrovanja
Občinska svetnica opozicije Donatella Gironcoli se je polemično odzvala na odločitev goriške občinske uprave, ki ne namerava prirediti silvestrovanja v mestu. »O vzroku je spregovoril odbornik Devetag, ki je izjavil, da občina nima denarja, da bi priredila dostojnejše praznovanje,« opozarja svetnica in dodaja: »Goričani pa se sprašujejo, ali je uprava z denarjem, ki ga je potrošila za organizacijo t.i. bele noči, organizirala dostojno manifestacijo. Gorica bo edino mesto, ki 31. decembra ne bo praznovalo na mestnem trgu. Upajmo, da ne bo tako tudi v prihodnje: veliko obljub in nato praznina, mladina pa mora iskati zabavo čez mejo,« poudarja Giron-colijeva in namiguje na silvestrovanje, ki ga bodo priredili v Novi Gorici. Na zadnji dan leta bodo na Kidričevi ulici ob »zimski plaži« postavili oder, kjer se bodo od 20. ure dalje vrstile glasbene skupine; ob koncertih bodo priredili tudi ognjemet.
Spomin na Carmen Bratina
Nocoj ob 18. uri bo v cerkvi v goriškem Podturnu maša v spomin na Carmen Donini Bratina, po enem letu od smrti. Po maši bo v tamkajšnji župnijski dvorani srečanje na temo goriškega zdravstva v luči brezmejnega sodelovanja, zato da bi nadaljevali trud, ki ga je Carmen Bratina s somišljeniki vlagala v ta namen.
Zdravica SSk in koledar
SSk bo priredila jutri, 28. decembra, ob 15. uri v restavraciji Koršič v Števerja-nu božični sprejem, ki se ga bo udeležil tudi podpredsednik deželne vlade FJK Gianfranco Moretton. Na praznično priložnost vabijo somišljenike in prijatelje, s katerimi bodo nazdravili iztekajočemu se letu. Udeležencem bo tudi na voljo koledar SSk za leto 2008, ki so ga posvetili Mirku Špacapanu.
Razgledni točki v Števerjanu
Osrednji trg pred cerkvijo v Števerjanu je treba opremiti z dvema razglednima točkama. To je mnenje predsednika združenja Padania bella Micheleja For-mentinija; le-ta spodbuja občinsko upravo, naj uresniči načrt, ki si ga je v dvajsetih letih minulega stoletja zamislil Max Fabiani. Eno razgledišče bi bilo po Formentinijevem mnenju mogoče urediti v bližini spomenika padlim, drugo pa na levi strani cerkve.
Odprtje solkanske obvoznice
Danes bodo odprli solkansko obvoznico; slovesnost ob odprtju bo ob 13.30 na začetku novozgrajene obvoznice (iz smeri Solkana).
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 27. decembra 2007
17
GORICA - Razstava na sedežu revije Isonzo Soča
V mislih imajo muzej hladne vojne
Fotografije so ujele zgodovinske trenutke in tudi osuplost ljudi po razmejitvi
Na sedežu revije Isonzo Soča v Sve-toivanski ulici je še do konca tedna na ogled zanimiva fotografska razstava na temo goriške meje, ki kronološko dokumentira pomembnejše dogodke od povojnega obdobja do danes. Odprli so jo ob schengenski širitvi ter odstranitvi mejnih pregrad in policijskega nadzora. Dvojezična revija vsa leta svojega izhajanja namenja posebno pozornost dogajanju ob meji in se je večkrat lotila tudi argumentov, ki so širši javnosti prikriti ali manj znani. Uredniški odbor je zato zbral zajetno fotografsko gradivo, ki ga je objavljal v svoji publikaciji, in z njim sestavil razstavo. Ob odprtju je odgovorni urednik revije, Dario Stasi, posredoval nekaj podatkov o nabiranju in izboru posnetkov. Med drugim je povedal, da nobeno dokumentacijsko sredstvo ne doseže take pričevalne vrednosti, kot jo ima fotografija. Fotografski aparat namreč ujame trenutek, ki se nikoli več ne ponovi. Obžaloval pa je dejstvo, da v Gorici še ni prišlo do dogovora, na osnovi katerega bi postavili na noge fotografsko-dokumentacijski center, v katerem bi zbrali fotografske fonde, ki jih hranijo zasebni zbiratelji, javne institucije in tudi uredništva krajevnih časopisov. Razstavo je označil za sicer skromen prikaz, ki pa ima namen spodbuditi in izzvati nove pobude, iz katerih naj bi s časom nastal neke vrste muzej hladne vojne.
Razstavljene fotografije sledijo kronološkemu poteku dogodkov, od slovenskih in italijanskih manifestacij v Gorici v povojnem času pa do mejne črte, ki so jo z apnom označili zavezniški vojaki. Zanimive in zgovorne so fotografije iz prvih dni po razmejitvi, ko so skupine radovednežev zahajale na trg pred severno železniško postajo in na bližnji Katerinijev trg ter pozdravljale sorodnike, ki so ostali onkraj bodeče žice, v njihovi negibnosti pa je zaznavna tudi osuplost zaradi nove, zastražene pregrade. Kasneje so se našli tudi »dežurni« prenapeteži, ki so na isti trg prihajali izzivat s psovkami in žaljivkami, s katerimi so obkladali graničarje in mimoidoče. Nekaj fotografij je namenjenih t.i. »nedelji metel« avgusta 1950, ko je pod pritiskom ljudi meja pri Rdeči hiši za en dan odpovedala, pa še velikemu shodu septembra 1953 na Okroglici s Titovim govorom in tristo tisoč udeleženci. V nadaljevanju je prikazano nastajanje Nove Gorice, sledi obdobje »otoplitve« odnosov, ki je privedlo do postopnega zbliževanja med ljudmi in javnimi upravami z obeh strani meje. Sprehod skozi razstavo se končuje z dogajanjem iz zadnjih let,
September 1947, Goričani se zbirajo ob novi meji na Katerinijevem trgu (desno); Dario Stasi razlaga razstavljene posnetke (spodaj)
bumbaca
ki gaje zaznamovalo odstranjevanje žice in mreže pred novogoriško postajo leta 2004 ter ureditev skupnega trga. Prireditelji razstave pa obžalujejo, da ne premorejo fotografije z goriškega obiska Johna F. Kennedyja v zgodnjih 50. letih minule-
ga stoletja, kasnejšega predsednika ZDA, tedaj še senatorja zvezne države Massachusetts.
Razstava je na ogled le še do sobote, in sicer vsak dan med 10.45 in 12.15 ter med 16. in 18. uro. (vip)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
a vstopnic na tel. 003865-3352247.
Rumena dvorana: 17.30 - 21.15; »L'as-sassinio di Jesse James«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.00 - 22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 -22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 -22.10 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«.
Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.00 »Bee Movie«. Dvorana 5: 15.00 »Come d'incanto -Una principessa a Manhattan«; 17.00 - 19.50 - 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«.
Razstave
Q Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.10 - 22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 - 20.00 -22.00 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«.
Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.15 -22.10 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 16.00 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Bee Movie«. Modra dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Leoni per agnelli«.
DRUŠTVO ARS obvešča, da je po urniku Katoliške knjigarne na ogled prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v galeriji Ars na Travniku v Gorici.
MULTIMEDIALNA RAZSTAVA EU-RART bo v hiši Morassi v grajskem naselju v Gorici na ogled do 2. januarja 2008 med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih.
na Železniški postaji v Redipulji
bo do 6. januarja 2008 na ogled fotografska reportaža z naslovom »Sen-tieri di Pace«.
NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. fe-
ogled razstava »Abitare il Settecento«; ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni.
V	PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava del no-vogoriškega likovnika Etka Tutte.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja 2008 na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
V	RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo do 6. januarja 2008 na ogled razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906); urnik med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro ob nedeljah in praznikih; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro.
V	SPOMIN ALEKSANDRINKAM je naslov razstave, ki bo na ogled do 6. januarja 2008 v Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino. Odprta bo vsako nedeljo med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 0038653304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica).
Koncerti
bruarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
V	FRANČISKOVI DVORANI na Sveti Gori nad Solkanom bo do 6. januarja 2008 med 10. in 18. uro na ogled razstava jaslic.
V	GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja.
NA GRADU DOBROVO je na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo na ogled do 14. januarja 2008 multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; 31. decembra bo galerija odprta samo v dopoldanskem času.
V	MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo do 3. februarja 2008 na ogled razstava pod naslovom »La luna e i segni«, od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-637152 ali 0481-637110, vstop prost.
V	PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja 2008 na
ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabi v soboto, 29. decembra, ob 20. uri v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah na orgelski koncert Mateja Lazarja in Mirka Butkoviča.
KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga« v soboto, 5. januarja 2008, ob 20. uri na Borjaču domačije Kušič (okraj Lenzuolo Bianco 3 na Oslavju). Nastopila bosta pevka Francka Šenk in Tilen Draksler. Sledila bo družabnost.
VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 30. decembra ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Fil-harmonika Bacau (Romunija); informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191).
9 Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici od 7. do 30. januarja 2008.
GORIŠKI ŠOLSKI URADI bodo 31. decembra zaprti.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVANA TRIN-KA v Gorici obvešča, da bo rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje šole zapadel 30. januarja 2008. Starši otrok pe-tošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole pa bodo starši dobili na nižji srednji šoli Ivana Trin-ka od 7. januarja 2008 dalje.
M Izleti
□ Obvestila
nuarja 2008 odprta samo zjutraj do 13.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, na silvestrovanje, ki bo v Šolskem domu v Novi Gorici, odpeljal prvi avtobus ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 16.15 izpred gostilne Primožič, nato s postankom pri »vagi« (pevmski most), v Podgori (pri spomeniku in športni palači) ter v Štandrežu.
FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo do 6. januarja 2008 zaprta.
GORIŠKA KVESTURA obvešča, da bo urad za priseljence izjemoma odprt v petek, 28. decembra, in v sredo, 2. januarja 2008, med 8.30 in 12.30.
MLADINSKI CENTER NOVA GORICA vabi na zimske ustvarjalne delavnice v družbi mentorjev Mladinskega centra Nova Gorica 27. in 28. decembra od 13. do 15. ure, 29. in 30. decembra od 10. do 12. ure ter 31. decembra od 13. do 15. ure; informacije na tel. št. 003865-3334020.
NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je treba dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bosta v ponedeljek, 31. decembra, anagrafski in davčni urad zaprta v popoldanskih urah.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi v ponedeljek, 31. decembra, v popoldanskih urah zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do 2. januarja 2008.
SLOVENSKA SKUPNOST prireja za somišljenike in prijatelje zdravico ob iztekajočem se letu 2007. Srečanje bo v petek, 28. decembra, v restavraciji Koršič v Števerjanu s pričetkom ob 15. uri. Ob priložnosti bo udeležencem na voljo koledar SSk za leto 2008.
TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu (dne 19. decembra 2007). Vsak občan bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta.
URADI TRGOVINSKE ZBORNICE IZ GORICE bodo zaprti 31. decembra v popoldanskem času.
URAD ZA PRISELJENCE PRI GORIŠKI KVESTURI bo izjemoma odprt jutri, 28. decembra, in v sredo, 2. januarja 2008, med 8.30 in 12.30.
0 Mali oglasi
IZKUŠENA MLADA GOSPA nudi pomoč za varstvo otrok ali starejših oseb. Tel. 0481-21467 ob uri kosila.
PRODAM na novo opremljeno stanovanje z dvigalom in pokritim parkirnim prostorom na Trbižu; informacije na tel. 334-5370094.
SPDG vabi na 29. nočni spominski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše v noči iz 12. na 13. januar 2008. Potrebna primerna telesna pripravljenost in zimska oprema; informacije na www.spdg.eu, prijave do 31.12. na tel. 320-1423712 (Andrej) ali andrejro@gmail.com.
Pogrebi
PODJETJE ATER GORIŠKE POKRAJINE sporoča, da bodo uradi na korzu Italia 116 v Gorici zaprti 31. decembra. Urad v ulici Verdi 44 bo spet odprt 7. januarja 2008.
DRŽAVNA KNJIŽNICA V UL. MAME-LI v Gorici sporoča, da bo do 5. ja-
DANES V GORICI: 9.30, Eugenio Ma-niacco iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ane.
DANES V PODGORI: 10.00, Ilario (Ha-ri) Persoglia (iz bolnišnice sv. Justa) v cerkvi v Podgori in v Spineo za upe-pelitev.
DANES V RUPI: 14.00, Ivanka Devetak vd. Marusič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 14.00, Silvia Petruz (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi sv. Leopolda in na pokopališču.
DANES V ROMANSU: 11.00, Remigio Collaut (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
18
Četrtek, 27. decembra 2007
AVTOMOBILI
/
SRBIJA - Predsednik vlade potrdil svoje stališče na izredni seji skupščine
Koštunica: Smo proti vsaki obliki neodvisnosti Kosova
Predsednik države Tadic opozarja na nevarnost izolacije in se zavzema za nadaljevanje pogajanj
BEOGRAD - Poslanci srbske skupščine so včeraj popoldne začeli sejo, na kateri obravnavajo resolucijo o zaščiti suverenosti, ozemeljske celovitosti in ustavne ureditve Srbije. Predsednik vlade Vojislav Koštunica je uvodoma poudaril, da Srbija enkrat za vselej zavrača vsako obliko neodvisnosti Kosova, ter da je to »prva in zadnja beseda Srbije«. Srbske oblasti bodo storile vse, da Kosovo ostane v Srbiji, ta pa na svoji evropski poti, je dodal predsednik države Boris Tadic.
Če bi prišlo do nasilja na Kosovu in se sile Kfor ne bi odzvale ter zaščitile Srbije, je srbska vojska pripravljena, da ponudi zaščito ogroženim prebivalcem, je dejal Tadic. »Z izolacijo od ostalega sveta in vojno ne moremo niti ohraniti Kosova niti zagotoviti gospodarskega napredka za državljane,« je dejal. Poudaril je še, da se Srbija zavzema za nadaljevanje pogajanj, hkrati pa je izrazil prepričanje, daje mogoče najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.
Koštunica je poslance seznanil, da so 19. decembra na zadnji seji Varnostnega sveta ZN, na kateri so obravnavali poročilo pogajalske trojke o večmesečnih pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova, na predlog ZDA in nekaterih evropskih držav preprečili sprejetje uradne pobude Rusije za nadaljevanje pogajalskega procesa. S tem je blokirano delo Varnostnega sveta pri iskanju kompromisne rešitve za prihodnji status srbske pokrajine Kosovo, je dejal.
Zahodne države so sporočile, da bodo po predsedniških volitvah v Srbiji priznale enostransko neodvisnost pokrajine, in sicer na osnovi zavrnjenega Ahtisaari-jevega načrta. »ZDA zavestno žrtvujejo državne in nacionalne interese Srbije ter življenjske interese kosovskih Albancev, samo da bi naredile kvazidržavno tvorbo, v kateri bi bila zveza Nato, kot to piše v aneksu 11 k Ahtisaarijevemu načrtu, končni organ oblasti na neodvisnem Kosovu,« je dejal Koštunica.
Poročilo o pogovorih o statusu Kosova ter predlog resolucije o pokrajini je srbska vlada sprejela v torek po pogovorih s poslanskimi skupinami. Kot navaja resolucija, je obramba Kosova kot tudi integralnega dela Srbije prednostna naloga državnih ustanov in vseh javnih subjektov v državi, vse dokler ne bo sprejeta kompromisna rešitev tega vprašanja na osnovi resolucije VS ZN 1244. Vsaka razglasitev neodvisnosti Kosova je neustavna, med drugim določa predlog resolucije.
Resolucija tudi zavrača načrt EU, da bi na Kosovo napotili civilno misijo, dokler status pokrajine ne bo urejen. Nakazuje tudi, da bi Beograd obrnil hrbet tesnejši in-
tegraciji z EU, če bi njene članice priznale neodvisnost Kosova.
Obenem besedilo obtožuje zvezo Nato in Zahod domnevne podpore kosovskim Albancem. Če bo resolucija sprejeta z večino glasov v skupščini, bo srbske predstavnike obvezala, da zavrnejo neodvisnost Kosova, po nekaterih virih pa bi lahko vodila v nadaljnje poslabšanje srbskih odnosov z Zahodom.
Po besedah tiskovnega predstavnika Unmika Aleksandra Ivanka resolucija ne bo imela »nobenega učinka« za Kosovo, saj gre za območje pod upravo ZN. Pred kratkim odprti urad srbskega ministrstva za Kosovo v Kosovski Mitrovici pa je Ivanko vnovič označil za nezakonit. Z ZN v New Yor-ku se trenutno še pogovarjajo o nadaljnjih korakih misije ZN v tem vprašanju, je pojasnil.
Kosovo naj bi neodvisnost razglasilo 6. februarja, je konec prejšnjega tedna poročal srbski tisk, sklicujoč se na dobro obveščene diplomatske vire v Parizu in Beogradu. To naj bi se zgodilo po srbskih predsedniških volitvah. (STA)
Srbi v Mitrovici manifestirajo za srbsko Kosovo
ansa
BLIŽNJI VZHOD - Izjalovili naj bi obnovljeni mirovni proces
Egipt kritičen do načrtovane gradnje naselij okoli Jeruzalema
ŠARM EL ŠEJK - Egipt je v včerajšnjih pogovorih med egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom in izraelskim obrambnim ministrom Ehudom Barakom v letovišču Šarm el Šejk kritiziral obnovljene načrte Izraela o gradnji novih stanovanj na območju Jeruzalema, saj naj bi predstavljali grožnjo nedavno oživljenemu mirovnemu procesu. Mubarak je ponovil palestinsko zahtevo, naj se Izrael odreče spornim načrtom o gradnji 307 domov v četrti Har Ho-ma na vzhodu Jerulazema, ki so jih predstavili v začetku meseca. Po njegovem mnenju namreč škodljivo vplivajo na mirovne pogovore, je povedal tiskovni predstavnik egiptovskega predsednika.
"Načrtovana gradnja bo uničila edini rezultat konference v Annapolisu, to je ponovno vzpostavitev mirovnega procesa," je Mubarakov tiskovni predstavnik povedal novinarjem po končanih pogovorih. Krivda za neuspeh dveh krogov pogajanj izraelske in palestinske strani v tem mesecu je po njegovih besedah v izraelskih aktivnostih glede gradnje naselja.
Barak pa je med drugim zagotovil, da Izrael ne gradi novih naselij, temveč gre za gradnjo znotraj naselij v Jeruzalemu. Izraelski obrambni minister je v Egipt pripotoval včeraj. Ta država ima namreč vlogo posrednice v prizadevanjih za izpustitev izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki ga je junija lani na območju Gaze zajela palestinska policija. (STA)
Hosni Mubarak
Izvoljeni predsednik na zatožni klopi
SEUL - V Južni Koreji so včeraj odprli pot za uvedbo neodvisne preiskave zoper novoizvoljenega predsednika države Lee Myung Baka zaradi suma, da je bil leta 2001 vpleten v množično prevaro z delnicami. Predsednik Roh Moo Hyun je namreč odobril zakon za uvedbo preiskave. To je prvi primer, da se izvoljeni južnokorejski predsednik sooča s preiskavo zaradi kriminalnih dejanj. Preiskava naj bi se začela v približno dveh tednih. Lee, bivši predsednik upravnega odbora družbe Hyundai, je zmagal na volitvah pred tednom dni, položaj predsednika države pa bi moral prevzeti 25. februarja. V času volilne kampanje je napovedal, da bo odstopil s položaja predsednika, če se bo izkazalo, da je bil vpleten v finančne nepravilnosti. "Treba je razjasniti sume javnosti," je ob sprejemu zakonskega osnutka po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal predsednik Roh Moo Hyun. Roh bo imenoval posebnega preiskovalca, ki bo navedbe zoper Leeja raziskal v 47 dneh. S tem bi se preiskava končala pred 25. februarjem.
Počastili spomin na žrtve tsunamijev
DŽAKARTA - Tri leta po tsunamijih so se preživeli včeraj v Indoneziji spomnili žrtev ene najhujših naravnih katastrof v zgodovini države. Več sto ljudi se je v pokrajini Aceh udeležilo molitev pred skupinskimi grobovi in mošejami.
26. decembra 2004 je najmočnejši potres v zadnjih 40 letih pred indonezijsko obalo sprožil uničujoč val. Vzdolž obale Indijskega oceana je umrlo 230.000 ljudi, približno polovica od njih v Indoneziji. Več tisoč ljudi je umrlo tudi na Šrilanki in v Indiji. Uničujoči valovi so prav tako pustošili po turističnih območjih na jugu Tajske, kjer je umrlo več kot 5000 ljudi, polovica med njimi je bila tujih turistov. Tudi tam so pripravili spominske slovesnosti.
Pobegli tiger enega moškega ubil, dva ranil
SAN FRANCISCO - Iz kletke v živalskem vrtu v San Franciscu je v torek pobegnil tiger. Žival se je priplazila v bližnjo restavracijo, kjer je napadla nekega 23-letnega moškega in ga ubila, dva najstnika, stara 18 in 19 let, sta bila pri tem huje ranjena in se trenutno zdravita v bolnišnici. Kako je uspelo pobegniti tigru, ki so ga kasneje ustrelili policisti, zaenkrat ni znano. Po besedah predstavnika tamkajšnje policije so v živalskem vrtu sprva domnevali, da naj bi pobegnili štirje tigri, vendar se je izkazalo, da je šlo le za enega.
EGIPT - Francoski predsednik preživlja božične počitnice z italijansko manekenko in pevko Carlo Bruni
Sarkozy z novo ljubeznijo v Dolini kraljev
V nedeljo bo začel uradni obisk v državi in se sešel s predsednikom Hosnijem Mubarakom - V Franciji vse več kritik na račun njegovega življenjskega stila in luksuznih počitnic
KAIRO - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy s svojo spremljevalko, pevko Carlo Bruni, preživlja počitnice v Egiptu. 52-letni predsednik in nekdanja manekenka sta si včeraj ogledala znamenitosti v Dolini kraljev, med njimi Tutanka-monov grob. Par se je hihital in si šepetal kot dva zaljubljena najstnika, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Prominentni par je v torek prispel v Luksor, kjer se je nastanil v hotelu Old Winter Palace, v katerem je treba za nočitev odšteti 1100 dolarjev (760 evrov). Fotografi so Sarkozyja in njegovo novo prijateljico ujeli pred objektive ob obrežju Nila. Fotografije prikazujejo sveže zaljubljeni par z roko v roki na večernem sprehodu.
Potem ko se je Sarkozy pred dvema mesecema ločil, se je pred nekaj več kot tednom dni s svojo novo prijateljico prvič predstavil novinarjem v pariškem zabaviščnem parku Disneyland. Uradno sicer zveze z Italijanko, ki je po različnih informacijah stara 39 ali 40 let, še niso po-
trdili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Včeraj si je par v spremstvu francoskega arheologa Christiana Leblanca ogledal dve grobnici v Dolini kraljev, kjer je pokopano veliko najvplivnejših faraonov. Obkrožen z varnostniki se je par smejal in mahal opazovalcem ter si vzel čas za klepet z nekaterimi Egipčani. Po ogledu grobnic sta se Sarkozy in Brunijeva s čolnom odpeljala na piknik, spremljali so ju mati Carle Bruni in eden od Sarkozyjevih sinov. Potem sta odpotovala v letovišče Šarm el Šejk.
Francoski predsednik bo v nedeljo začel uradni del obiska v Egiptu. Srečal se bo z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, s katerim bosta govorila o gospodarskih in bližnjevzhodnih vprašanjih.
Čeprav je 89 odstotkov Francozov v neki pred kratkim objavljeni anketi menilo, da je Sarkozyjeva idila z Brunijevo njegova zasebna zadeva, pa je slišati veliko kritik na račun njegovega stila, ki po
besedah režiserja Clauda Chabrola spominja »na resničnosti šov s televizije«. Sarkozy je politiko naredil za televizijski dogodek, kritizira tudi Francois Goulard, ki je v vladi kot minister za raziskave dolgo sedel zraven Sarkozyja.
Opozicija poleg tega kritizira, da si je Sarkozy svojo predsedniško plačo skoraj potrojil in brez sramu preživlja počitnice na stroške bogatašev. V Luksor naj bi tako z Brunijevo in ostalimi spremljevalci priletel s falconom 900, ki je v lasti francoskega podjetnika Vincenta Bolloresa. Že kmalu po zmagi na volitvah je Sarkozy z Bolloresovim zasebnim letalom odletel na Malto in na njegovi jahti preživel nekaj dni, takrat še z nekdanjo ženo Cecilio.
V Šarm el Šejku se je Sarkozy nastanil v zasebni vili šejka Abu Dabija. Tudi na poletne počitnice v Wolfeboro v ZDA se je pustil povabiti, tam bo gost predsednice draguljarne Tiffany France Agnes Cromback ter vodje odnosov z javnostmi pri družbi Prada France Mathilde Ago-stinelli. (STA)
Nicolas Sarkozy in Carla Bruni
ansa
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
Četrtek, 27. decembra 2007 1 Q
APrimorski
~	dnevnik
ODBOJKA - Selektor Anastasti objavil spisek reprezentantov
Vstopnico za Peking bosta lovila tudi goriška odbojkarja
Med 16 reprezentanti tudi Loris Mania (edini libero) in Matej Černic - Od danes v kraju Salsomaggiore
Matej Černic in Loris Mania ostajata na Anastasijevem spisku reprezentantov, ki se bodo od 7. do 13. januarja mudili na kvalifikacijskem turnirju v Turčiji in lovili vstopnico za olimpijske igre v Pekingu. Loris Mania ima mesto v reprezentanci zagotovljeno, saj je edini vpoklican libero. Selektor Anastasi je vpoklical kar pet napadalcev, ob Černi-cu še kapetana Cisollo, Zlatanova, Martina in Savanija: gabrski odbojkar pa bi
moral po vsej verjetnosti igrati tudi v Turčiji, saj je na predhodnih kvalifikacijah v Catanii zapustil zelo dober vtis in upravičil pričakovanja trenerja. Poleg Černi-ca in Maniaja so na seznamu še podajalci Meoni, Coscione in Travica, korektorji Fei, Perazzolo in Simeonov, blokerji Mastrangelo, Tencati, Bovolenta in Sala.
Danes se bo reprezentanca zbrala v kraju Salsomaggiore Terme, kjer bo tre-
nirala osem dni, nato pa bo odpotovala v Turčijo.
Italija bo na turnirju v Izmirju nastopila v skupini A, v katero so bili vključeni tudi novopečeni evropski prvaki -Španci, Poljaki in Nizozemci, s katerimi so se »azzurri« pomerili na decembrskem predkvalifikacijskem turnirju v Catanii in jih premagali s 3:2. V skupini B pa bodo nastopile Turčija, Srbija, Nemčija in Finska. Prvi dve ekipi iz vsa-
Loris Mania in Matej Černic še naprej uživata zaupanje novega selektorja, ki ju je ponovno vključil v spisek
reprezentantov. Za Maniaja bo to že tretji uradni nastop: Števerjanec je debitiral v dresu državne odbojkarske reprezentance letos novembra na tekmi TIM All Star Volley v Forliju, nato pa uspešno nastopil na predkvalifikacijske m turnirju v Catanii. Černic pa je v članski reprezentanci prvič nastopil leta 1998 na prijateljski tekmi proti Poljski v Fidenzi.
ke skupine (igra vsak proti vsakemu) se uvrstita v polfinale, le zmagovalka finalnega dvoboja pa dobi pravico do nastopa na OI.
Skupina z Italijo izgleda težja, saj so »azzurri« Nemce že trikrat premagali, Turčija pa ne sodi med odbojkarske velesile. Italija se bo prvi dan (7. januarja) pomerila z Nizozemsko (ob 14.30),na-slednji dan bo igrala proti Poljski (17.00), v sredo (ob 14.30) pa proti Španiji.
PO IZBORU EVROPSKIH TISKOVNIH AGENCIJ
Roger Federer četrtič najboljši evropski športnik
VARŠAVA - Evropske tiskovne agencije so za najboljšega evropskega športnika leta 2007 izbrale švicarskega teniškega igralca Rogerja Federerja (na posnetku ANSA). Švicar, ki mu je naslov pripadel že četrtič zapored, kar ni uspelo še nikomur (ruski atlet Valerij Brumel in nemški voznik formule 1 Michael Schumacher sta bila najboljša trikrat), je v anketi 18 tiskovnih agencij, med katerimi sta bila tudi Slovenska tiskovna agencija in italijanska ANSA, osvojil 169 točk, 65 točk več od teniške kolegice, Belgijke Justine Henin.Tretje mesto je v jubilejnem 50. iz-
boru, ki ga pripravlja Poljska tiskovna agencija (PAP), zasedel svetovni prvak v formuli ena Finec Kimi Raikkonen.
Izid ankete: 1. Roger Federer (Švica/tenis) 169 točk, 2. Justine Henin (Belgija/tenis) 104, 3. Kimi Raikkonen (Fin/formula 1) 103, 4. Anja Paerson (Šve/alsko smučanje) 60, 5. Aksel Lund Svindal (Norveška/alpsko smučanje) 48, 6. Blan-ka Vlašic (Hrvaška/atletika) 46, 7. Laure Manaudou (Francija/plavanje) 41, 8. Sebastien Loeb (Francija/reli) 38, 9. Jelena Isinbajeva (Rusija/atletika) 36, 10. Ole Ei-nar Bjôrndalen (Norveška/biathlon) 25.
KOŠARKA - B2-liga
AcegasAps, Alike in NPG, tri zmage v boju za obstanek
Peter Sosič 3 točke in zatem poškodba - 6. januarja derbi Tržič - Trst
Končno so vsi trije deželni predstavniki zmagali! Najbolj tesno je bilo v Gorici, kjer so domačini po podaljšku tesno premagali Bassano s 74:72. Zmaga je nadvse pomembna, saj je Cauterova ekipa prekinila serijo porazov in nekoliko zadihala, potem ko je zdrknila proti repu lestvice. Najboljša strelca Goričanov sta bila Bossini (17 točk) in Giovanatto (15).
Alike je prepričljivo premagal Umano iz Mester 79:66. Odločilni so bili trije Tržačani, ki nastopajo v Tržiču: Tomasini je dosegel 28 točk (73% iz igre), Ogrisek 13, Jan Budin pa 12. Montenova ekipa je sedaj na že solidnem 7.mestu upoštevajoč, da je lestvica zelo »kratka«, saj je med drugo in štirinajstouvrščenim le 8 točk razlike.
AcegasAps je vendar dosegel drugo zmago na domačih tleh (76:70), nekoliko popravil svoj položaj (čeprav ostaja še vedno zadnji), predvsem pa pridobil na samozavesti. Nedeljski nasprotnik, Zepa Marostica, ima samo dva dvometraša in kopico zunanjih igralcev, pa je vendar do tega kola zasedal tretje mesto na lestvici (beri: v tem prvenstvu ni nihče nepremagljiv). Odsotnost Bonaccorsija je blagodejno vplivala na ostale igralce, ki so si bolj
Jan Budin, 12 točk
enakomerno razporedili breme v napadu (Tonetti 18, Pilat 16, Bartolucci 12 in Muzio 11), a tudi v obrambi ni bilo takšnih napak kot na prejšnjih srečanjih. Peter Sosič je zaigral že v prvi peterki, dosegel tri točke, a se nato ponovno poškodoval in moral na klop. Spodbudno je vsekakor, da mu novi trener Pasini že zaupa. Po božičnem in novoletnem premoru bo v naslednjem kolu 6. januarja v Tržiču na sporedu derbi med Acegasom in Alikejem.
Marko Oblak
ODBOJKA
UniKe
izgubile
priložnost
Unicom Starker Kerakol-l Sassuolo, pri katerem igra tudi od-bojkarica Sandra Vitez, je v desetem kolu ostal praznih rok, a osvojil zlata vredno točko. Proti Chieriju, ki je imel na lestvici le točko prednosti, je izgubil s 3:2 (19:25, 26:24, 25:17, 23:25, 10:15), potem ko je že vodil z 2:1. Vitezova je vstopila v odločilnem petem nizu, a ni dosegla točk.
FUENTES IN NOBELOVA NAGRADA - »Podelili mi bodo Nobelovo nagrado,« je za nemški časopis Stern izjavil španski zdravnik Eufemiano Fuentes, ki je glavni obtoženec kolesarske dopinške afere Operacion Puerto. »Mislim, da bodo čez dvajset ali več let valorizirali moje delo,« je nemškemu novinarju dejal španski zdravnik, ki je še dodal, »da mi bo prej ali slej kdo zgradil spomenik, mogoče pa me bodo celo umorili.«
SRBIJA - Srbska nogometna zveza (SNZ) je imenovala novega trenerja članske reprezentance, ki jo je do pred kratkim (ne)uspešno vodil španski selektor Javier Clemente. Srbsko izbrano vrsto bo odslej vodil 41-letni Miroslav Djukic, ki bo vodil tudi olimpijsko selekcijo.
MATTHÄUS - Novi selektor nogometne reprezentance BiH bo po vsej verjetnosti tujec. Od domačih strokovnjakov je v igri ostal le Vlatko Glavaš, preostali kandidati pa so Hrvat Zlatko Kranjčar, Čeh Ji-ri Plišek in Nemec Lotthar Matthäus. Matthäus, nekdanji selektor Madžarske, je že izrazil svojo pripravljenost, da zasede selektorski stolček, čeprav so mu ponudili le 5000 evrov mesečne plače.
RONALDO - Brazilski prvo-ligaš Flamengo bi rad najel Milanovega napadalca Ronalda. Pogajanja naj bi se že začela, čeprav so v Milanu novico nemudoma de-mantirali. Nogometna kupoprodajna borza v Italiji se bo sicer uradno začela šele 4. januarja.
NBA - Cleveland Cavaliers -Miami Heat 96:82, Los Angeles Lakers - Phoenix Suns 122:115 (Saša Vujačic 17 minut, 2 točki, 2 podaji, skok za Los Angeles Lakers), Portland - Seattle 89:79.
SNAIDERO - Košarkarska A1-liga, danes (ob 20.30): Eldo Na-poli - Snaidero Videm.
□ Obvestila
SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040635627).
SEKCIJA ZA ORIENTACIJSKI TEK ŠZ GAJA organizira v soboto, 5. januarja 2008 v Gropadi (Trst) tekmovalni orientacijski tek od priliki padca meje. Start ob 10.30. Predvpis do vključno srede, 2. januarja 2008, po elektronski pošti fulviopacor@libe-ro.it ali na tel. 3388790685 (Massimo) in 3496932994 (Fulvio).
SK DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12. januarja 2008 dalje z avtobusnim prevozom v kraj Forni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017 ali 348 1334086 (Erika)
AŠD SK BRDINA obvešca, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentaborska ulica, 38 -Opcine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje,zimovan-je, izkaznic FISI in pripravo smuči. Za informacije lahko kličete na štev 347 5292058 ali pišete na e-pošto: in-fo@skbrdina.org.
20
Četrtek, 27. decembra 2007
AVTOMOBILI
/
NOGOMET - Po nedeljskem krogu v raznih amaterskih prvenstvih
Vesna: bo odslej bolje? Kras že 6 točk za San Luigijem
Spodrsljaj Juventine - VRepnu jezni na sodnika -1. AL: Primorje zaustavilo vodilno Aquileio
KOŠARKA - U17
Okrnjeni Bor Čok praznih rok
Pet neodločenih izidov, dve zmagi in dva poraza. Izkupiček ekip naših društev v nedeljskem 14. krogu, zadnjem v letu 2007, je torej le delno pozitiven. Pred obratom boje (15. krog bo 13. januarja) je vsem jasno, kdo se bo v letu 2008 potegoval za napredovanje (le Kras in Zarja Gaja) ali za obstanek (vsi ostali).
ELITNA LIGA - Najbolj odmeven rezultat je prav gotovo neodločen izid (že deveti v letošnji sezoni) kriške Vesne (0:0) proti prvo uvrščenemu Manzaneseju, pri katerem igra tudi nekdanji igralec A lige (Milan, Juve, Udinese) Alessandro Orlando. Spodbudno za »plave«, ki bodo skušali po novem letu dokazati, da so ekipa za višja mesta. Trener Ruggiero Calo meni, da je točka izredno pomembna za moralo. Osmega zaporednega pozitivnega izida pa ni uspela vknjižiti štan-dreška Juventina, ki je na domačem pra-vokotniku izgubila proti miljski Muggii (0:2). Juventina se je solidno upirala (tekma je bila vseskozi izenačena), gostje pa so bili v kazenskem prostoru natančnejši. Belo-rdeči ostajajo tako usidrani na zlati sredini lestvice. Prihodnji krog (13.1.): Gonars - Vesna, Union 91 - Juventina.
PROMOCIJSKA LIGA - Sodnik kot Dedek Mraz. Daril (dve enajstmetrovki) pa so se veselili le domačini iz Li-gnana in ne nogometaši Krasa Koimpex, ki so furlanski letoviščarski kraj zapustili sklonjenih glav (2:1, za »rdeče« je bil uspešen Metullio). Z zmago je Lignano prehitel na lestvici prav krasovce, ki zasedajo četrto mesto. Sodnik je izključil tudi Sergeja Alejnikova. Prvo uvrščeni San Luigi ne kaže znakov popuščanja (zmaga s 4:1 v gosteh proti Cornu) in ima pred Krasom že 6 točk prednosti. Prihodnji krog (13.1.): Kras - Capriva.
1. AMATERSKA LIGA - Drugič v letošnji sezoni so vse tri ekipe naših društev zapustile igrišče neporažene (vse z enakim izidom 1:1) in vse tri z možem manj. Predzadnje uvrščeni Primorec - z novim trenerjem Olivierom Macorjem -je iztržil točko (1:1) pri še neporaženemu Turriacu (3. na lestvici), ki ima doslej najboljšo obrambo v skupini C (13 prejetih golov). Primorec pa ima s 35 goli najbolj prerešetano mrežo. Pri Primorcu je opravil krstni nastop dosedanji igralec Pri-morja Alen Sardoč, nasprotnikovo mrežo pa je zatresel domačin Peter Carli. Primorje Interland je zaustavilo vodilno Aquileio, ki je po prvem delu vodila 1:0. V drugem polčasu pa je izenačil Erik Pa-vletič (prvi gol v letošnji sezoni). Pozitivno za rdeče-rumene, ki pa morajo v dru-
gem delu nujno začeti zmagovati, če hočejo doseči obstanek v ligi. Sovoden-jci so v Pierisu - v drugem polčasu - poskusili odnesti domov celoten izkupiček. Uspelo pa jim je le izenačiti, kar je sicer že pozitivno. Prihodnji krog (13.1.): Gradese - Primorec, Primorje - Ruda, So-vodnje - San Sergio.
2.	AMATERSKA LIGA - Zarja Gaja je že v soboto brez večjih težav premagala Zaule (3:1) in tako dokazala, da se bo po novem letu borila najmanj za končnico prvenstva. Ze januarja jih čaka zelo pomembna tekma proti tržaški Co-stalungi. Breg pa je v nedeljo igral neodločeno (0:0) proti Moraru in tako dodal še eno točko v boju za obstanek. Prihodnji krog (13.1.): Costalunga - Zarja Gaja, Lucinico - Breg.
3.	AMATERSKA LIGA - Mladost je končno prebila led in zmagala tudi v Doberdobu. Tržaška ekipa Campanelle ni bila kos razigranim Doberdobcem, pri katerih se je izkazal avtor dveh zadetkov Simone Bressan. Prihodnji krog (13.1.): Aiello - Mladost. (jng)
30-letni Alen Sardoč iz Prečnika se je od proseškega Primorja odselil k trebenskemu Primorcu
kroma
Andro Pertot
kroma
Don Bosco - Bor Čok 80:59 (24:15, 49:26, 70:43)
BOR: Sancin, Peretii, Manta 2, Milič 2, Battigelli, Pertot 23, Na-dlišek 5, Švara 23, Tanasijevic 4. TRENER: Jakomin.
Borovci so spet zaigrali brez dveh standardnih igralcev, kar je bilo odločilno za poraz. Uvodne minute so bile izenačene, nato pa so domači igralci zaigrali bolj prepričljivo. Predvsem s consko obrambo so Jakominovim fantom povzročali kar nekaj težav v napadu. Vodstvo se je iz minute v minuto večalo, tako da zmaga nasprotnikov ni bila nikoli vprašljiva. Borovci so zaigrali učinkovito le v prvi in zadnji četrtini, ko so bili celo boljši pri metu (delni izid 10:16). Vsi igralci so stopili na igrišče. Pohvalo si zasluži predvsem Pertot.
MOŠKA ODBOJKARSKA MLADINSKA PRVENSTVA - Under 18
V derbiju Soča nadigrala Slogo
Okrnjena Sloga zaigrala nepovezano, Soča pa z veliko mero borbenosti - U16: Sloga boljša v derbiju proti Olympii
Soča Gostilna Devetak - Sloga Multinvest 3:1 (25:19, 25:23, 17:25, 25:13)
SOČA: Butkovič, Caudek, G. in J. Černic, Croselli, M. in R. Devetak, Giovannini, E. in M. Juren, Visintin, Zimolo (libero).TRENER: Jelavič.
SLOGA: Cettolo, Guštin, Ilič, Riosa, Šček, Slavec, Škerlavaj (libero). TRENER: Maver
Mladinski deželni derbi je brez večjih težav in povsem zasluženo osvojila Soča Gostilna Devetak, saj so njeni igralci tokrat pokazali veliko večjo voljo do zmage. Tekma ni bila lepa predvsem po »zaslugi« slogašev, ki so zaigrali dokaj slabo in nepovezano. Res je sicer, da so nastopili v precej okrnjenem sestavu, vendar bi kljub temu lahko pokazali kaj več.
U16 MOŠKI Sloga - Olympia 3:1 (25:22, 25:20, 21:25, 25:17)
Derbi med Slogo in Olympio na Opčinah
SLOGA: Calzi, Devetak, Dus-sich, Ilič, Juren, Košuta, Moscati, Riosa, Škerlavaj. TRENER: Maver.
OLYMPIA: Brotto, Cabbai, Capparelli, Caprara, Culot, Gatta,
kroma
Gomišček, Hlede, Komjanc, Lango, Pavlovič, Škerk. TRENER: Poletto V tem kolu smo na Opčinah lahko gledali privlačno tekmo, v kateri sta se obe ekipi zelo potrudili.
V prvem in drugem setu je dokaj gladko slavila Sloga, tretjega pa so povsem zasluženo dobili gostje, ki so z dobrimi posegi v obrambi lahko izvedli veliko protinapadov. Na začetku je bil izenačen tudi četrti niz, vendar so v drugi polovici slo-gaši bili boljši od mlade in zelo perspektivne goriške ekipe.
U14 MOŠKI Gemona - Soča 3:0 (25:12, 25:10, 25:14)
SOČA: Kovic, Debianchi, Fio-relli, Melillo, A. in Š. Čaudek. TRENER: Jelavič.
Na gostovanju v Huminu so Sočane gladko premagali iz-kušenejši nasprotniki, ki vodijo na skupni lestvici. Gostitelji že dalj časa igrajo skupaj, kar je bilo razvidno tudi pri organizaciji igre.
Tekma je bila enosmerna: v vseh treh nizih so nasprotniki prevzeli vajeti v svoje roke in zaključili z visoko prednostjo.
PLANINSKI SVET
Natalija Gros v Bazovici
Danes bo Slovensko planinsko društvo Trst v sodelovanju z Italijansko unijo predstavilo rezultate čezmejne-ga projekta »Gore za vse - Monti«. Predstavitev bo potekala ob 17.00 uri v športnem centru v Bazovici, kjer bo prisotna tudi slovenska državna prvakinja Natalija Gros. Projekt Monti spada v skupino projektov, ki sta jih skupaj oblikovali italijanska narodna skupnost v Sloveniji in slovanska narodna skupnost v Italiji. Gre za način povezovanja planinskih društev, ki gojijo alpinizem in plezanje na obeh straneh meje. V sklopu projekta so bili v sodelovanju z deželo Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo skupno organizirani tečaji, tekme, alpinistične in plezalne dejavnosti. Po predstavitvi rezultatov bo na novi plezalni steni v Bazovici potekalo čezmejno tekmovanje v boulderjih.
Projekt Monti je finansiran s sredstvi programa Interreg IIIA Italija - Slovenija 2000-2006.
Tečaj teka na smučeh
Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst bo tudi v letošnji zimski sezoni priredil tečaj teka
na smučeh. Tečaj bo potekal 25.,26. in 27. januarja 2008 na Pokljuki (nastanitev v Šport hotelu). Od petka do nedelje bodo tečajniki spoznali prvine klasične in drsalne tehnike tekaškega smučanja. Celodnevno smučanje pa bodo zvečer dopolnjevali še s koristnimi predavanji in ogledi filmov ter diapozitivov. Tečaj bo vodil demonstrator smučarske zveze Slovenije prof. Iztok Kordiž. Tečajniki bodo ob vpisu v tečaj prejeli skripte Smučanje danes, kjer je podrobneje opisana zgodovina, tehnika (klasična in drsalna) ter temeljni napotki tekaškega smučanja. Možna je izposoja tekaških smuči in opreme. Vpisovanje poteka v uradih ZSŠDI v uradnih urah, telefon 040-635627.
Tekaško smučanje je šport, ki je primeren za vse, ne glede na starost, hkrati pa daje enkratne užitke v zasneženi naravi. Vabljeni! (M.Kralj)
Božičnica Športne šole Trst
Božičnico za svoje mlade športnike so prejšnji teden pripravili tudi pri Športni šoli Trst, v kateri je letos po dogovoru o sodelovanju med košarkarji, odbojkarji in plavalci Bora ter Slovenskim planinskim društvom Trst zavel nov veter. Otrokom in staršem je v imenu organizatorjev vesele praznike voščil Renato Štokelj, ob zakuski pa so malčki prejeli tudi spominsko majico. Mlajša skupina Športne šole je zaključno srečanje imela v soboto dopoldan, v preteklih dneh pa so se na stadionu 1. maja vrstila božična srečanja tudi vseh posameznih sekcij.
/
LJUBLJANA - Slovenska filharmonija
Ob 60-letnici prvega povojnega koncerta
Prihodnje leto bo minilo sto let, odkar so v Ljubljani na pobudo Glasbene matice ustanovili orkester Slovenske filharmonije, predhodnika današnjega nacionalnega orkestra, ki se ponaša z najdaljšo glasbeno tradicijo na Slovenskem. V jubilejno leto bodo filharmoniki vstopili z vsakoletnim koncertom na novega leta dan, ena od osrednjih slovesnosti ob obletnici pa bo gala koncert 13. januarja 2008, natanko 60 let od prvega povojnega koncerta. Orkester z imenom Slovenska filharmonija je bil po dogovoru z Glasbeno matico ustanovljen 23. oktobra 1908. Za kapelnika so angažirali mladega češkega dirigenta Vaclava Talicha. Orkester je nastopal na zabavnih prireditvah in raznih slavnostih ter ob »pogrnjenih mizah« v restavraciji Union. Štel je okrog 30 glasbenikov, zlasti čeških, ki so učili tudi na šoli Glasbene matice, pa tudi nemških in kakšno četrtino slovenskih. Prvi koncert so odigrali 8. novembra 1908.Nje-gova ustanovitev je pomenila pogumno dejanje mlade slovenske kulture, ki bi ob pametni politiki lahko postalo nosilec glasbenega življenja na instrumentalnem področju. Vendar pa si o njem niso bili enotni niti v Glasbeni matici, še manj v tedanji ljubljanski politiki. Slovensko filharmonijo je podpiral ljubljanski mestni svet, zato so jo imeli za liberalno in ji klerikalni deželni odbor ni namenil podpore, je v knjigi Slovenska filharmonija - Academia philharmonicorum 1701-2001 zapisal glasbeni zgodovinar dr. Primož Kuret. Orkester so razpustili septembra 1913. Septembra 1919 so pri Glasbeni matici ustanovili Orkestralno društvo, ljubiteljski godalni orkester, ki je nastopal samostojno ali skupaj s člani opernega in vojaškega, kasneje tudi radijskega orkestra ter študenti v
simfonični zasedbi. Leta 1934 pa so iz članov orkestra ljubljanske Opere in Orkestralnega društva ustanovili Ljubljansko filharmonijo, kije do druge vojne organizirala dva redna koncerta v sezoni. Nove razmere v orkestralni glasbi na Slovenskem je prinesel povojni čas. Na pobudo skladatelja Marjana Kozine, dirigenta Sama Hubada in muzikologa Vlada Goloba je namreč slovenska vlada 30. decembra 1947 izdala sklep o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Slovenska filharmonija je imela svoj simfonični orkester, mešani in mladinski zbor, godalni kvartet in koncertno poslovalnico. Orkester so sestavljali glasbeniki simfoničnega orkestra Radia Ljubljana in člani Tržaške filharmonije. Prvi upravnik je postal Marjan Kozina, stalna dirigenta sta bila Jakov Cipci in Samo Hubad, zborovodji pa Rado Simonih in Valens Vo-dušek. Prvi koncert novega orkestra Slovenske filharmonije je bil 13. januarja 1948 v unionski dvorani.
Prav 13. januarja 2008, torej na 60. obletnico prvega povojnega koncerta, bodo filharmoniki v svoji matični hiši odigrali slavnostni koncert, na katerem bodo pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta poustvarili skladbe Slavka Osterca, Marjana Kozine in Ja-nija Goloba, solist bo prvi violončelist orkestra Igor Škerjanec.
Orkester bo v jubilejnem letu izvedel tudi več gostovanj v tujini. Ze konec januarja bo nastopil na glasbenem sejmu Midem v francoskem Cannesu, nato bo gostoval v Budimpešti, Bratislavi, na Dunaju, v St. Poltnu in Zagrebu. Najodmevnejši koncert pa bo 12. marca 2008 v Palači lepih umetnosti v Bruslju, ki bo hkrati osrednji kulturni dogodek na sedežu Evropske unije v času slovenskega predsedovanja uniji. (STA)
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
La contrada
Jutri, 28. decembra ob 20.30 / Raffae-le Paganini, »Omaggio a Fred Astaire e Ginger Rogers«, predstava izven abonmaja.
Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: od 8. do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče Koper
Danes, 27. decembra ob 20.00 / Joe Or-ton: »Plen«.
Jutri, 28. decembra ob 20.00 / Desa Muck: »Selma in Lojzka«.
V	soboto, 29. decembra ob 21.00 / Erik Moliere Show & The Sunglasses Band.
V	soboto, 5. januarja ob 20.00 / »Kako smo ljubili tovariša Tita«, kopro-dukcija Kosovelov dom Sežana in SNG Nova Gorica.
SEŽANA
Kosovelov dom
V	ponedeljek, 7. januarja ob 20.00 / Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: »Fragile!«.
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
V	torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 27. ob 17.00 in jutri, 28. decembra ob 19.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«.
V	soboto, 29. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Moliere: »Scapi-nove zvijače«.
V	ponedeljek, 31. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Moliere: »Tartuffe«.
V	četrtek, 3., v petek, 4. in v soboto, 5. januarja ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«.
Mala drama
Danes, 27. decembra ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«.
V	ponedeljek, 31. decembra ob 19.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
V	petek, 4. in v soboto, 5. januarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder
Danes, 27. decembra ob 19.30 / Jon
Fosse: »Punca na Zofi«, gostuje SLG Celje.
Jutri, 28. in v soboto, 29. ob 19.30 in v ponedeljek, 31. decembra ob 19.00
/ Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
Mala scena
Danes, 27. decembra ob 20.00 / Sergi
Belbel: »Mobilec«. Jutri, 28. decembra ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«.
V	soboto, 29. decembra ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«.
V	ponedeljek, 31. decembra ob 17.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
V	soboto, 29. ob 20.30 in v nedeljo, 30. decembra ob 16.00 / Peter Iljič Čajkovski: »Hrestač«, izvaja državni ruski balet.
»Istinto. Tango y musical«. / Urnik: v soboto, 5. ob 20.30 in v nedeljo, 6. januarja ob 16.00. Produkcija: Fox & Gould produzioni.
Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: od 8. do 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. jan. ob 16.00. MILJE Stolnica
V	nedeljo, 6. januarja ob 15.30 / »S pesmijo Vam želimo...«. Nastopata: MoVS »Lipa«, Bazovica, dir. Anastazija Purič in »Girotondo d'Arpe di Trieste«, dir. Tatiana Donis.
TREBČE
Cerkev sv. Andreja
V	četrtek, 3. januarja ob 20.00 / »No-
PRIREDITVE
voletni koncert«. Nastopajo: MePZ Primorec, Trebče, dir. Martina Feri; Vokalna skupina »Grgar«, Nova Gorica, dir. Andrej Filipič; MePZ »Skala Slovan«, Gropada in Padriče, dir. Herman Antonič. BRIŠČIKI
Pod šotorom
V	soboto, 29. decembra / Nastopata Zaklonišče prepeva in Rock partyzani ex Agropop.
V	ponedeljek, 31. decembra / Silvestrovanje - All inclusive - Mambo Kings in Magazzino commeciale.
GORICA
Avditorij
V	nedeljo, 30. decembra ob 20.45 /
Koncert ob koncu leta, nastopa filhar-monični orkester iz Bacaua - Romunija, dirigent Ovidiu Balan. Solista: Sonia Dorigo - sopran in Carmelo Caruso - bariton.
OSLAVJE
Na Borjaču - Domačija Kušič
V	soboto, 5. januarja ob 20.00 / Glasbeni projekt - Pravoslavni božični koncert. Francka Šenk - pravoslavna solistka, Tilen Draskler - klavijatura.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	ponedeljek, 31. decembra ob 18.00
/ Strauss Festival Orchester Wien, dirigent Peter Guth.
V	sredo, 9. januarja ob 20.45 / Sinfonia Varsovia. Dirigent: Peter Csaba. Klavir: Sergei Edelmann.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom
V	torek, 8. januarja ob 20.00 / Koncert: Talent leta 2007 - Luka Šulic - violončelo, Mija Miljkovic - klavir.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 28. decembra ob 19.00 / Razigran novoletni koncert Kabaret »Stoj!... je novo leto«, nastopa Pupkin Kabarett.
V	nedeljo, 30. decembra ob 19.30 / Novoletni gala koncert, Orkester Slovenske filharmonije, dirigent George Pe-hlivanian.
LJUBLJANA
Gospodarsko razstavišče
Peter Iljič Čajkovski: »Hrestač«. / Nastopa SNG opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 27. ob 19.30, jutri, 28. ob 18.00 in v soboto, 29. decembra ob 19.30.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče: do januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami.
Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00.
Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00.
Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure.
Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo.
Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih.
Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih in 1. januarja 2008.
Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00.
Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
V	Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco
52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792.
MILJE
Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin« - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 1. januarja 2008). OPČINE
Bambičeva galerija: do 5. januarja 2008 razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com.
GORICA
V	Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič.
V	nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Coronini Cronberg z naslovom »Va-nita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure.
Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111.
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med
15.	in 19. uro.
Grajsko naselje, hiša Morassi: do 2. januarja 2008, bo na ogled multimedial-na razstava EurArt. Razstavljali bodo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Semari (skulptura), Gianluca Coren, Emanuela De Biasi, Alfred de Locatelli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Salvatore Puddu (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). Razstava bo na ogled med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih.
V	palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
ŠTEVERJAN
V	gostilni Koršič bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja.
TRŽIČ
Občinska galerija sodobne umetnosti:
do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med
16.	in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro.
CODROIPO
V	Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
V	Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Avditorij: do 6. januarja bo razstavljal akademski slikar Rajko Svilar.
Četrtek, 27. decembra 2007
PIRAN
Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18.
januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
V	paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte.
Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; 24. in 31. decembra bo galerija odprta samo v dopoldanskem času.
GRADIŠČE NAD PRVAČINO
V	kulturnem domu je do 6. januarja 2008 razstava z naslovom V spomin aleksandrinkam. Odprta bo vsako nedeljo, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 (Turistično informacijski center N. Gorica).
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Mednarodni grafični likovni center:
do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure.
BOŽIČNA KRIŽANKA
REŠITEV
Vodoravno: valet, emlrl, Tabor, Erato, Ren, alod, Nanos, ENI, šer-cer, TržiC, L. M., alga, G. I., kroj, Ao-sta, Oakie, mlaj, lopa, N. M., Ador-ni, Manila, Idol, javk, Rlis, klp, Ca-resana, kosa, procent, Anand, Olmo, krila, E. I., Jaš Farneti, kot, Ate, Saturn, O. T., last, Iva, rosa, Kam, Osi o, Simon Sivitz, I. S., Košuta, Ana, P. T., lilija, amoret, I. C., sel, Akira, koprivar, L. O., Toto, ekipa, lik, Pomladi, aparati, niveleta, A. A., Ivan; na slikah: Tanja Romano; Loris Mania; Jaš Farneti, Simon Sivitz Košuta; ekipa Pomladi.
22
Četrtek, 27. decembra 2007
AVTOMOBILI
/
VOZILI SMO - Letošnjo Nissanovo uspešnico
Qashqai je bolj doma na asfaltu kot na brezpotju
Dvolitrski turbodizel in dober brezstopenjski samodejni menjalnik
Ko so v začetku letošnjega leta predstavili Nissanov qashqai, je morda največ pozornosti in radovednosti veljalo originalnemu imenu. Uradna razlaga je bila, da gre za ime iraškega nomadskega plemena, kar naj bi izražalo željo novega SUV-a po mobilnosti. In v resnici je qashqai mešanica med športnim, terenskim in mestnim vozilom, ki se prav tako dobro znajde v brezpotju kot na mestnih ulicah. Nissanov SUV je takoj naletel na velik uspeh med kupci, tako da je tre ba nanj čakati več me secev.
Qashqai ima na zunaj zelo zanimivo obliko, najprej postane gledalec pozoren na velike luči s ksenonskimi žarometi in na masiven prednji konec vozila, ki deluje zelo robustno. Vozilo je zelo kompaktno, ne sodi med velike avtomobile, saj v dolžino meri le 4,3 metra in v širino slabega 1,8 metra, pri tem pa medosna razdalja meri 2,6 metra. A mu zato nič ne manjka, saj je v notranjosti dovolj prostora za voznika in štiri potnike, ob tem pa se v prtljažniku najde še 410 litrov prostora za prtljago. Tega je moč povečati z zlaganjem zadnje klopi na 1510 litrov prostornine. Tudi tukaj je na voljo dvoj no dno, v katerem se skriva predal za shranjevanje različnih predmetov, da se ne vozijo gor in dol po prtljažniku.
Qashqai, ki smo ga ime li na pre izkušnji, je v notranjosti potnike resnično razvajal z udobjem. Sedeži, oblečeni v usnje, poživijo notranjost in z dobrim bočnim oprijemom poskrbijo za prijetno vožnjo, tako spredaj kot zadaj. Voznik sedi visoko, kar mu daje dober pregled nad vozilom, pred seboj pa ima v usnje oblečen multifunkcijski volan. Od tam lahko upravlja s telefonom, ki se preko modrega zoba (bluetooth) enostavno poveže z avtomobilom in omogoča varno telefoniranje tudi med vožnjo. Na volanu so tudi gumbi za upravljanje z radijskim aparatom, ki ima izmenjevalec za šest zgoščenk, ali pa uravnavanje tempo-mata, ki je zelo uporaben pri vožnji na avtocesti.
Testnega qashqaia je poganjal 2,0-litrski turbodizel s 150 KM moči, moč pa se je na kolesa prenašala preko samodejnega brezstopenjskega menjalnika CVT. Menjalnik se v samodejnem načinu pri-
OKOLJE
Francozi in Italijani bolj
občutljivi
Raziskava, ki jo je izvedla Evropska zveza za transport in okolje, je pokazala, da so japonski, francoski in italijanski proizvajalci na svojih avtomobilih uspeli znižati izpust CO2 v okolje (v primerjavi z lanskim letom), medtem, ko so precej manj napredka pokazali nemški proizvajalci. V raziskavo so bili vključeni le tisti proizvajalci, ki so v Evropi v letošnjem letu prodali vsaj 200.000 vozil, z najnižjim povprečnim izpustom (142 g/km) pa se je na prvo mesto uvrstila skupina PSA (Peugeot, Citroen). Zelo blizu in tudi pod mejo 150 g/km pa sta tudi Fiat in Renault.
Poleg podatka o povprečnem izpus tu CO2 je pomemb na tudi us -pešnost znižanja izpusta v primerjavi z lanskim letom. V tem pogledu sta bili najuspešnejši Toyota (minus 5 odstotkov) in Honda (minus 3,8 odstotka), ki sta po količini izpusta pristali na četrtem in petem mestu. Manj vzpodbuden je ta podatek pri nemških proizvajalcih - Volkswagen je izpust CO2 zvišal za slab odstotek, DaimlerChrysler pa kar za 2,8%.
Stran pripravil Ivan Fischer
lagaja stilu vožnje, omogoča pa tudi ročno pretikanje. Vožnja z njim je prijetna, če le nismo predivji v pritiskanju na plin.
Pogon je na sprednji par koles, testni qashqai pa je bil opremljen tudi s štirikolesnim pogonom. Tega se vklopi z zasukom gumba na »AUTO«, pri čemer sistem samodejno glede na potrebe prilagaja pogon glede na podlago. V načinu »LOCK« pa je vklopljen stalni štiri-ko les ni pogon, ki pos krbi da je qashqai stabilen in obvladljiv tudi v slabših razmerah na cesti. In čeprav je štirikolesni pogon bolj dopolnilo k varnosti, vseeno omogoča qashqaiu tudi kakšen izlet v naravo.
Ker je qashqai cestni terenec (crossover) se tako najbolje znajde na asfaltnih cestah. Občutek med vožnjo tega avtomobila je odličen, pa saj so pri Nissa-nu že dolgo znani po dobrih voznih lastnostih in qashqai ni izjema. Naj bodo ravne ali ovinkaste ceste - za volanom so pravi užitek. Dobro vzmetenje poskrbi za udobje tudi na slabše vzdrževanih cestah, dolga medosna razdalja pa na daljših vožnjah po avtocesti.
Vse to vas bo stalo, če hočete top različico, približno 28 tisoč evrov.
NAPOVEDUJEMO - Novi športni terenec
BMW X6 bo zapeljal na cesto že spomladi
2008
Dolgo pričakovani, tretji BMW-jev X model bo predstavljal zanimivo alternativo tistim, ki so mnenja, da klasični SUV-i preprosto niso dovolj športni. Res pa je tudi, da močno poudarjanje šport-nosti izriva terenske sposobnosti. Serijski avtomobil ostaja zvest linijam koncepta, na ceste pa bo zapeljal spomladi 2008.
Gre za popolnoma nov sistem, ki bo prej ali slej našel svoje mesto tudi v ostalih »bolje situiranih« BMW-jih. Naloga »-DPC-ja« je razporejanje moči na eno od zadnjih dveh koles, brez negativnih posledic. Te srečamo pri ostalih stabilizacijskih sistemih, kjer računalnik odvzame moč, oziroma blokira dodajanje plina med polnim pospeševanjem ali pa celo zavira notranja kolesa, v izogib neljubim dogodkom. DPC podpira dinamično vožnjo, obenem pa še vedno služi kot varnostna mreža, ko se načrti neveščega voznika izjalovijo. V (pre)hitro odpeljanem zavoju denimo prenese dodatno moč zadnjemu zunanjemu kolesu, voznik pa naj bi lahko nemoteno nadaljeval s polnim pospeševanjem iz zavoja.
Sistem, ki ga premore že »enka« bo tokrat nadgrajen s pomembno novostjo. Med zaviranjem se bo sproščena energi-
ja shranila s pomočjo »inteligentnega« al-ternatorja. Ta se vklaplja in proizvaja potrebno električno energijo le takrat, ko motorja ne obremenjuje po nepotrebnem, torej med zaviranjem, spuščanjem po klancih, vse skupaj pa naj bi ugodno vplivalo na porabo goriva.
Ekologi bodo zagotovo najbolj ve-
seli novega osemvaljnika opremljenega s kar dvema turbinama. Rezultat je 408 konjskih moči in zdravih 600 Nm navora, dobro razporejenih skozi vse območje vrtljajev. Paleto dopolnjujejo še trije motorji. En bencinski (trilitrski šestvaljni biturbo, 306 KM) in dva dizelska (235 KM in 286 KM).
UNRAE - Obračun 2007
V Italiji rekordno leto za prodajo avtov
Pred kratkim je bilo v Milanu tradicionalno srečanje novinarjev s predsedstvom združenja uvoznikov avtomobilov. Predsednik Salvatore Pistola je orisal potek leta, ki se končuje, in sicer tako iz mednarodnega kot iz italijanskega vidika.
Italijansko avtomobilsko tržišče je bilo v prvih 11 mesecih letošnjega leta zelo uspešno (dokončne številke za leto 2007 bodo znane v teku januarja), saj bo zaključilo predvidoma z rekordnim številom 2,48 milijona registriranih vozil. Kljub ne preveč ugodnemu gospodarskemu trenutku je italijansko tržišče poskočilo za kar 6,6 odstotkov, kar gre pripisati predvsem državnim prispevkom za odpravo starih in onesnažujo-čih vozil ter nakupu novih, ki spoštujejo evropski normativ EURO4.
Tudi tržišče EU je bilo konec koncev pozitivno, in sicer predvsem zahvaljujoč se pozitivnemu trendu v Italiji, Veliki Britaniji in Franciji. Prodaja avtov v Nemčiji je hudo zastala, pa tudi v Španiji so zabeležili padec prodaje po vrsti pozitivnih let. Tako bodo predvidoma v Evropi v letu 2007 prodali 15,5 milijona avtomobilov.
V zastoju sta tudi japonsko in ameriško tržišče, medtem ko so se močno okrepile prodaje v Rusiji, Braziliji, Kitajski in Indiji. V Braziliji raste tržišče z neverjetno stopnjo 29 odstotkov, prodaje pa zadevajo predvsem vozila s tako imenovanim »flexi-fuel«, se pravi tista, ki lahko vozijo na bencin in na alkohol.
Znamenje, da je Rusija izšla iz ekonomske krize in da postaja ekonomska velesila je tudi dejstvo, da so zabeležili 64-odstotni porast prodaje avtomobilov. Isto velja tudi za Kitajsko, ki bo po številu prodanih avtomobilov kmalu, najbrž že čez dve leti, prehitela Nemčijo in se usid ra la na tretje mes to po ZDA in Japonski. Na Kitajskem bodo letos prodali 5,4 milijona novih avtov.
Iz Indije prihajajo podatki nekoliko z zamudo, vendar so v prvih 8 mesecih davčnega leta (april-november) prodali 778 tisoč novih avtov in gospodarski izvedenci predvidevajo, da se bo Indija leta 2009 povzpela na 5. mesto na svetovni lestvici prodanih avtomobilov.
Zanimivo bo videti, kaj bo z italijanskim tržiščem v letu, ki prihaja, potem ko je država ukinila prispevke za nakup vozil EURO4.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. decembra 2007
23

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40	Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Iz božičnega koncerta 2006
20.30	Deželni TV dnevnik
20.50	Mikser (pon.)
22.30	Lynx
23.00	Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di... pro-
grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik
12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi
Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik
14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana (vodi Cate-
rina Balivo) 16.50 Vremenska napoved in Dnevnik 17.00 Film: Il padre della sposa (kom., ZDA, '91, r. C. Shyer, i. S. Martin) 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Affari tuoi (vodi F. Insinna) 21.30 Kviz: Speciale Soliti ignoti (vodi Fabrizio Frizzi) 22.55 Dnevnik
23.00 Aktualno: Tutto Dante - Il quarto canto dell'inferno (vodi R. Benigni)
^ Rai Due
6.35 6.45 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00
14.00
15.45
17.20 18.05
19.00 19.10 20.00 20.25 20.30 21.05
22.40
23.45 24.00
Dnevnik - Zdravje Aktualno: Inconscio e magia Variete: Random Aktualno: Un mondo a colori Dnevnik in rubrike Variete: Piazza Grande Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje Film: La rivincita delle bionde (kom., ZDA, 701, r. R. Luketic, i. Reese Witherspune) Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: Streghe
Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Nan.: Piloti Nan.: Sentinel Kviz: Pyramid Žrebanje lota Dnevnik
Animirani film: Il pianeta del tesoro (ZDA, '02, r. R. Clements, i. J. Musker)
Animirani film: Topolino, Paperi-no, Pippo: I tre moschettieri (ZDA, '04, r. D. Cook) Aktualno: Dnevnik Glasbeni film: Chicago (ZDA, '02, r. Rob Marshall, i. Renée Zellweger)
^ Rai Tre
8.05	Aktualno: La storia siamo noi
9.05	Aktualno: Verba volant
9.15	Aktualno: Cominciamo bene
12.00	Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved
12.25	Aktualno: Chiediscena
12.45	Aktualno: Le storie
13.10	Nan.: Saranno famosi
14.00	Deželne vesti in vremenska napoved
14.50	Dnevnik - Leonardo
15.00	Dnevnik - Neapolis
15.15	Variete: Trebisonda
16.15	Dnevnik - GT Ragazzi
16.35	Melevisione
17.00	Dok.: Cose dell'altro Geo
17.50	Dok.: Geo & Geo
18.15	Vremenska napoved
19.00	Deželne vesti in športne vesti
20.10	Variete: Blob
20.30	Nad.: Un posto al sole
21.05	Nan.: Medium
22.30	Nan.: In Justice
23.20	Dnevnik - deželne vesti in Primo piano
23.55	Dok.: Correva l'anno - Paolo VI -Aldo Moro di Paola Lasi
0.45	Nočni dnevnik
7.40 Nan.: Magnum P.I. 8.40 Nan.: Nash Bridges 9.40 Nan.: Hunter 10.40 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Ieri e oggi in tv 14.10 Kom.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio
14.30 Film: Dietro l'angolo (kom., ZDA,
'38, r. I. Cummings, i. S. Temple) 16.15 Film: Sangue e arena (dram., ZDA, '41, r. R. Mamoulian, i. T. Power) 18.55 Dnevnik - vremenska napoved 19.35 Aktualno: Sipario 20.00 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Jonathan degli orsi (pust., It.,
'95, i. F. Nero) 23.35 Film: Chill factor (akc., ZDA, '99, i. C. Gooding jr.)
5 Canale 5
7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik, Insieme 9.10 Film: Fantaghiro (fant., It., '92, r. Lamberto Bava, i. Alessandra Martinez, Kim Rossi Stuart) 10.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.00 Nan.: Providence - Tutta la verita 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Il mammo 14.40 Film: Al momento giusto (kom., It., '00, r. G. Gorrini, Giorgio Pana-riello, i. G. Panariello, K. Smutniak)
15.45, 17.35, 22.00 Dnevnik - kratke vesti,
vremenska napoved 17.05 Film: Mi presenti Babbo Natale? (kom., i. Steve Guttenberg, Crystal Bernard)
18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: What woman want (kom., ZDA, '00, r. Nancy Meyers, i. Mel Gibson, Helen Hunt) 23.35 Film: Il desiderio piu grande (kom., ZDA, '05, r. Shelley Jensen, i. Jen-na Mattison, Sean Maguire)
O Italia 1
8.50 Film: Le avventure di Pollicino & Pollicina (anim., ZDA, '02, r. G. Chaika)
10.05 11.30, 15.15 Dnevnik - kratke vesti,
vremenska napoved 10.35 Film: Piccole canaglie (kom., ZDA, '94, r. Penelope Spheeris, i. Daryl Hannah, Travis Tedford) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved 13.40 Šport: Slamball 14.05 Film: Ghostbusters - Gli acchiap-pafantasmi (fant., ZDA, '84, r. Ivan Reitman, i. Dan Aykroyd) 16.20 Nan.: Malcolm - La sorella di Lois 16.50 Risanke
18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The war at Home - Giu le mani dalle mie donne! 19.40 Risanke
20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi
Enrico Papi) 21.10 Nan.: Smallville - La storia di Javier - Il potere dell'acqua - La Lega del-la Giustizia 23.50 Risanke 0.20 Variete: Frankenstein 2.25 Film: Immortal - Ad vitam (fant., Fr./It./VB, '04, i. Linda Hardy)
^ Tele 4
7.00, (8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30,
23.02, 1.30) Dnevnik 8.10 Dnevnik - pregled tiska
9.00 9.30 10.30
10.35 11.10 12.40 13.30 14.35 16.00 19.00 20.05 20.30 21.00
21.35
22.45 23.35 23.40
Domani si vedra
Koncert: Coro Polifonico di Ruda
Aktualno: Buongiorno con Tele-
quattro - Svetnik dneva, horoskop,
pregovor
Nad.: Marina
Koncert klasične glasbe
Aktualno: Musa TV
Oddaja v živo
Dokumentarec o naravi
Risanke
Inform.oddaja: Lavoro donna Inform. oddaja: Qui Cortina Deželni dnevnik
Inform. oddaja: Oggi lavoro, do-mani...
Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale)
Gledališka sezona FJK - Rossetti Aktualno: Parita di genere Film: Baltimore Bullet
LA
7.25 8.45 9.00
10.30
11.30
12.30 13.00
14.00
16.00
18.00
19.00
20.00 20.30 21.00
23.35
La 7
Aktualno: Il meglio di Omnibus Aktualno: 2 minuti un libro Nan.: Cadfael - I misteri dell'abba-zia - La porzione Nan.: Il tocco di un angelo - L'in-dirizzo sbagliato
Nan.: Cuore e batticuore - Il delit-to è il miglior amico dell'uomo Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali - Cuori solitari
Film: I quattro del Texas (kavb., ZDA, '63, r. Roger Aldrich, i. Frank Sinatra, Dean Martin) Nan.: Noi siamo angeli - La fortuna piove dal cielo Nan.: Star Trek Enterprise - Estin-zione
Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Cri-
mini di guerra
Dnevnik
Variete: Crozza Italia Exclusive Nan.: Crossing Jordan - L'angelo della morte - Accadde una notte -L'ombra del passato Film: I vicini di casa (kom., ZDA, '82, i. John Belushi)
(T Slovenija 1
7.00 7.10 9.05 9.30 10.10 10.35 11.00 12.20
13.00
13.25
15.10 15.40
16.05 16.20 17.00
17.30 18.15 18.30 18.40 18.55
19.55 20.55 22.00
23.00 23.35 23.55
(8.00, 9.00, 15.00) Poročila 8.10 Dobro jutro Nad.: Absalonova skrivnost Pod klobukom (pon.) Risani film: Želejčki Nad.: Novi jutri Film: Janko in Metka Nan.: Vojko Anzeljc: Začnimo znova (pon.)
Poročila, vremenska napoved in športne vesti
Božična romanca (ponovitev božičnega koncerta iz Cankarjevega doma) Mostovi - hidak
Ris.: Gumbek in Rjavček - Božični vlak
Kratki dok. film: Domov Enajsta šola
Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved Štafeta mladosti Duhovni utrip Risanka
Žrebanje deteljice Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti
Kviz: Milijonar z Jonasom Tednik
Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti Odd. o kulturi: Osmi dan Knjiga mene briga Film: Klateži
|r Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 8.30 11.05 TV prodaja 9.00 Omizje: Ko se decembra zgosti čas (pon.)
10.15 Ljudje in zemlja (pon.) 11.35 Z vami (pon.) 12.30 Risani film: Zigijevo darilo 12.55 Film: Drobtinica 3: Očetova sijajna zamisel
14.20 Dok.: City Folk: Maribor (zadnji del)
14.50 Fr.dok.: Kronika izsušenega Aral-
skega jezera (pon.) 15.45 Mozaik 16.15 Prvi in drugi (pon.) 16.55 Oddaja o modi: Bleščica 17.25 Mostovi - hidak: Brez meja - Ha-
tartalan (pon.) 18.00 Poročila
18.05 18.35 19.05
19.05
19.25
19.40
20.00 20.55 22.25 23.05 1.10
Med valovi
Evropski magazin
Balet: Josip Ipavec-Iko Otrin -
Možiček
Glasbeni plesni december za mlade
Ob 50-letnici otroškega zbora RTV Slovenija - Zapojte z nami: Beethoven, Schubert Dok.: Pesem kamna - Restavrator-stvo
Nad.: Vikarka iz Dibleyja Film: Zaljubljeni duhovnik Nad.: Jasnovidka Film: Črna mačka, beli maček Film: Vila paranoja
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti
14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.10 Potopisi 15.40 City Folk
16.10 Srečanje z ... (vodi Rebeka Legovic) 16.50 Pogovorimo se o... 18.00 Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.15 Avtomobilizem 20.30 Film: Dvojni McGuffin (ZDA, '78, r. Joe Camp, i. Ernest Borgnine, George Kennedy) 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30, 23.55 Čezmejna TV - TV
dnevnik v slovenskem jeziku 23.30 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved
Tv Primorka
11.00	Videostrani
17.00	Odprta tema: Rojstvo države - dr.
France Bučar (pon.)
18.00	Mojca in Medvedek Jaka
18.45	Rally magazin
19.15	Mladi@-a+e
20.00	Dnevnik in vremenska napoved
20.30	Gornje Posočje
21.30	Naj viža
22.45	Kulturni utrinek (pon.)
23.00	Dnevnik in vremenska napoved
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Magdaleno Pahor; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Drago Jančar: Severni sij (7. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Praznik smeha (2.del); 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Rock roko umije.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Do-roty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capo-distria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.45, 14.10 »Vreče sreče«; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30
DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.40 Malčki o...; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru -spet ta dež
SLOVENIJA 3
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Medigra; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda in medigra; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT|
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 27. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
Óa
močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
gtg§ sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA

1010
O PARIZ
2/4
OBRUSELJ
2/6
ŽENEVA hr4 -2/-1 0 MILAN o 1/3
i DUNAJ -5/-1
V ° /V LJUBLJANA
0-3/1
O
GRADEC
-5/-2

CELOVEC
O -6/-1
O
TRŽIČ
-7/-1
O
KRANJ
o -6/-2
S. GRADEC
CELJE -4/-2
MARIBOR
O -5/-3
PTUJ
O
M. SOBOTA
0-5/-3
O —'
LJUBLJANA
-3/-1
POSTOJNA
O-6/2
KOČEVJE
O
_ O " ČRNOMELJ
ZAGREB -3/-1
O

(^NAPOVED ZA DANES
Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno. Ob morju bo pihala zmerna burja s sunki do okrog 70 km/h.
LIZBONA
O 10/15
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
\
UTATENE "
, J0/13
Ä1

Na Primorskem in v višjih legah bo pretežno jasno, po nižinah pa se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -10, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem do 10 stopinj C.
C
Nad Tirenskim morjem je manjše ciklonsko območje, proti nam prehodno pritekajo severovzhodni tokovi. Jutri in v soboto bo nad nami anticiklon s suhim in toplim višinskim zrakom.
Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi priteka k nam v višinah nekoliko toplejši in suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27
Dolžina dneva 8.42.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 20.35 in zatone ob 10.18

BIOPROGNOZA V krajih z jasnim vremenom bo vpliv ugoden in ob sončnem vremenu tudi vzpodbuden. V krajih z dolgotrajno meglo ali nizko oblačnostjo bodo najbolj občutljivi občasno imeli manjše težave.

MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,9 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.51 najvišje 37 cm, ob 6.17 najnižje -4 cm, ob 11.08
najvišje 27 cm, ob 18.03 najnižje -61 cm. Jutri: ob 1.34 najvišje 37 cm, ob 7.18 najnižje -3 cm, ob 11.43 najvišje 16 cm, ob 18.33 najnižje -41 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m ...........-1 2000 m...........-3
1000 m ........... 2 2500 m ...........-6
1500 m ...........-1 2864 m...........-8
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
O -11/1 KRANJSKA G.
CELOVEC
O -5/-2
Q./X
TRŽIČ '-^
-6/-3 O
KRANJ
o
GRADEC
-5/-2
o -5/-3
S. GRADEC
CELJE -4/-2 O
MARIBOR
O -5/-3
PTUJ
O
M. SOBOTA
0-5/-3
O 1—'
LJUBLJANA
-3/-1
POSTOJNA
O -8/1
KOČEVJE
ZAGREB -3/-1
O

Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Pretežno jasno bo, ob morju bo zjutraj pihala šibka burja. V gorskih dolinah bo ponoči nastal izrazit temperaturni obrat. Ničta izoterma se bo dvignila do okrog 2000 m. V nižinah bodo temperaturne razlike med dnevom in nočjo izrazite, ponoči bo temperatura padla občutno pod ledišče.
(NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri in v soboto bo na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno. Po nižinah pa bo megla ali nizka oblačnost, ki se lahko v soboto pojavi tudi na Primorskem.
VELIKA BRITANIJA - Monarhija se posodablja
Elizabeta II. s svojim kanalom na Youtubeu
AVSTRIJA
Vse več
nakupovalnih
odvisnežev
DUNAJ - V Avstriji vse bolj narašča število ljudi, ki so odvisni od nakupovanja. Štirje od desetih Avstrijcev so potencialni nakupovalni od-visneži, število teh pa se je v letu dni povečalo za deset odstotkov in se giblje pri 42 odstotkih, je pokazala neka raziskava.
Avstrija je tako ena od držav z največ nakupovalnimi odvisniki. Število nakupovalnih odvisnežev se veča zlasti med ljudmi v starostni skupini med 25 in 46 leti, kjer se je tveganje za omenjeno odvisnost povečalo s 34 na 46 odstotkov. Če višina dohodka pri tovrstni odvisnosti ni pomembna, pa ima veliko vlogo spol; okoli 60 odstotkov odvisnežev je žensk, ugotavlja raziskava. V starostni skupini med 14 in 24 let vsaka druga ženska tvega, da bo postala nakupovalna odvisnica. Razlogi za takšno odvisnost so različni: nekateri ljudje z nakupovanjem odganjajo osamljenost, drugi z nakupi odpravljajo stres in frustracije z delovnega mesta, je pokazala raziskava avstrijske zbornice delojemalcev. (STA)
RUSIJA - S svetovnim prvakom posnel dvd
Vladimir Putin odličen tudi v judu
LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je na spletnem portalu Youtube vzpostavila poseben kraljevi kanal, na katerem je na božič objavila tudi svojo prvo televizijsko božično poslanico iz leta 1957. Sporočilo je tako po 50 letih, odkar ga je prvič objavila po televiziji, dostopno tudi prek svetovnega spleta, s čimer je po navedbah Buckinghamske palače bolj dostopno mlajšim in tistim v drugih državah.
Iz Buckinghamske palače so sporočili, da se je kraljica vedno zavedala izkoriščanja načinov komunikacije za izboljšanje stika z ljudmi. Ko l e zdaj 81-letna Elizabeta II. 25. decembra 1957 tradicionalno božično sporočilo prvič objavila na televiziji, je izrazila upanje, da bo »ta nov medij pripomogel, da bo sporočilo bolj osebno in neposredno«.
Buckinghamska palača je na strani že objavila tudi arhivske in nedavne posnetke kraljice in drugih članov kraljeve družine, načrtuje pa, da bo video-
posnetke redno dodajala.
Kraljevi kanal, z uradnim imenom The Royal Channel - The Official Channel of the British Monarchy, poleg prvega božičnega sporočila iz leta 1957 ponuja še posnetke državniških obiskov, vrtnih zabav, premierov, ki so vlado vodili v času njene vladavine, posnetek dneva v življenju njenega sina, princa Charlesa, in posnetek poroke kraljičinih staršev iz leta 1923.
Pristavimo naj, da je Elizabeta II. letošnjega 20. decembra postala najstarejša britanska monarhinja in tako prehitela pra-prababico in doslej najstarejšo kraljico Viktorijo. Sicer pa bo Elizabeta II., ki se je rodila 21. aprila 1926, morala vladati še nekaj let, če bo želela podreti še en rekord kraljice Viktorije, in sicer rekord najdlje vladajoče kraljice v zgodovini Velike Britanije. Viktorija je britanskemu kraljestvu vladala 63 let, Elizabeta II. pa je bila okronana 9. septembra 1952, se pravi pred dobrimi 56 leti. (STA)
RAZISKAVA - 6 tisoč anketiranih
Britanci se spovedujejo svojih velikih in malih laži
LONDON - Približno dve tretjini vseh Britancev sta vsaj enkrat lagali pri tem, ko so hvalili božična darila, ki so se jim zdela odvratna, je pokazala anketa, katere rezultate so v Londonu objavili na božični večer. Laži iz obzirnosti glede neljubih daril pa so daleč najbolj nedolžne božične izpovedi o svojih grehih približno 6000 Britancev, ki so sodelovali v anketi.
Tako je približno 40 odstotkov vprašanih priznalo, da so prevarali partnerja - pri čemer dajejo ženske
prednost dolgotrajnejšim zvezam, medtem ko imajo moški raje afere za eno noč. Vsak peti je priznal, da je že plačal za spolni odnos. Kar 90 odstotkov jih je pojasnilo, da se imajo za "častivredne ljudi", pri čemer jih je polovica hkrati priznala "manjše grehe", med njimi občasne manjše kraje ter lažna sporočila delodajalcu o bolezni.
Tretjina vseh vezanih anketiranih je priznala, da na skrivaj prebira elektronsko pošto in kratka sporočila svojega partnerja. (STA)
SANKT PETERBURG - Na dvd posnetkih bomo lahko kmalu opazovali, kako spreten judoist je ruski predsednik Vladimir Putin, sicer bolj znan po političnem manevriranju. Putin, ki nosi črn pas, je namreč skupaj s svetovnim in olimpijskim prvakom v judu, Japoncem Jasuhirom Jamašitom, posnel video z navodili o judu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. »Skupaj sva posnela video kot dopolnilo judoističnemu priročniku,« je povedal Putin in dodal, da »bo video na tržišče prišel januarja ali februarja«.
Putin in Jamašito sta se v Sankt Pe-terburgu pred dvema letoma skupaj udeležila učne ure juda v judo šoli, ki jo je ruski predsednik obiskoval v najstniških letih. Prav tako je Putin pred leti sodeloval pri oblikovanju judo priročnika, njegova dobra fizična pripravljenost pa je med drugim prispevala tudi k veliki priljubljenosti v Rusiji. (STA)