SLÜŽI STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. avgusta 2006 • Leto XVI, št. 31 VARAŠ SE BRANI SEŽIGALNICE ODPADKOV Pregovor tak pravi, ka je dober saused baukši kak lagva žlata. Eden drugi pa tak, ka je lagvi saused törsko prekletstvo. O Törkaj pa Slovenci kaulek Varaša rejsan nejmamo lejpi spominov, ka so 1664. leta gorvužgali naše vesnice pa odgnali dosta lüstva v suženjstvo. Varaš ma za najbližešnje sausede Avstrijce, o njij se je vsigdar tak gunčalo, ka so dobri sausedje, ka z njimi nejmamo nikše probleme. Kak če bi te lejpi kejp zadnje čase malo mauten grato, ranč tak mauten, kak je zadnje cajte večkrat Raba, stera priteče iz Avstrije pa prinese bejle pene. Gda se je tau najprvin zgodilo, eške nišče nej znau, zakoj se Raba peni. Dapa člani komisije za varstvo okolja pri varaškoj samoupravi – najbole pa predsednik Béla Labricz – so se nej nali, pa so tak dugo vrtali, ka se je pokazalo, ka so za tau krive fabrike pri Ženavcaj/Jennersdorfi, stere svojo odpadno vodau ne čistijo dobro, pa go tak pistijo v Rabo. Dapa dočas so tau Avstrijci priznali, je dosta vodé odteklo po Rabi. O tom se je celau interpeliralo v madžarskom parlamenti, strokovnjaki so iskali vzroke, črno na bejlo napisali, sto je kriv pa ka je krivo, celau je bila tau tema na skupnom djilejši vogrske pa avstrijske vlade. Po tistom je en čas malo baukše bilau, dapa tau pitanje je eške itak nej cejlak rejšeno, ka je Raba eške itak nej takša, kak bi mogla biti. Zatok pa varaški prejdnji več ne zavüpajo tak Avstrijcom kak prvin. V tej vrauči dnevaj ne šficajo samo zavolo vročine, liki zavolo toga tö, ka se branijo proti plani, po sterom ščejo Avstrijci čisto pri granici zozidati en velki kompleks, gdej bi žgali smetje iz cejle Avstrije in bi tak dobivali energijo. Varaške prejdnje je tau tö razčemerilo, da so za plane sežigalnice odpadkov (hulladékégető) zvedli samo te, gda so že tej bili pripravleni pa skurok vse odlaučeno. Varaš pa avstrijski Sveti križ/Heiligenkreuz mata skupni industrijski park. Istina, ka bi se sežigalnica zozidala na avstrijskom tali parka, dapa če je prej en tau industrijskoga parka naš (istina, ka menjši tau), te bi nas tö mogli pitati, ka se dela v tom parki. Tak mislijo varaški prejdnji, steri se bodjijo, ka te velki kompleks krajvzeme volau turistom, steri bi prišli v Varaš pa okolico. Ta pokrajina se pa ščé dugoročno iz turizma gordržati. Vej pa samo tau bogastvo mamo. Lejpo krajino, stero so ešče nej ranili z »grdimi« objekti. Čisti luft, čisto vodau, lejpe gauške, bogato floro pa fauno… Varaš zadnje čase dosta pejnez potrauši na termalno riviero, stera se zida zar za cerkvijo. Varaške prejdnje je firma Begas, stera bi sežigalnico zidala, pozvala v Beč/Dunaj, gde že majo en tak objekt. En tau članov samouprave je protestiralo tak, ka so sploj nej šli, dapa tiste, steri so tam bili, so tö nej mogli prepričati (meggyőzni), ka de tau nam dobro. Sežigalnica v Beči stoji na brejgi Dune pa se Dunajčani trno štimajo z njauv, ka je plane za tau zidino napravo prištimani arhitekt Hundertwasser. Varaška delegacija je leko poglednila kemični proces predelave odpadkov, »srce« sežigalnice, odkec vse tau vodijo, nejso njim pa pokazali, kak smetke vcujvozijo, kak je prebirajo, selektirajo. Varaški župan, Tibor Viniczay, steromi so težko rejč dali, je pravo, ka leko ka v enom takšnom völkom varaši, kak je Beč, sežigalnica slüži naravovarstvenim ciljem, dapa nikak se ne šika v takšno krajino, kak je naša. Na kejpaj je pokazo, ka je že raur bioelektrarne, stero so ranč tak zozidali v avstrijskim deli industrijskoga parka, dosta višeša, kak je varaška cerkev, raur sežigalnice bi pa bila trikrat tak viska. S tejm bi cejlak pokvarili kejp lejpe pokrajine, pa te smo eške sploj nej gučali od vonjila, smradi pa o tom, ka dolgoročno kak de tau vplivalo na pokrajino, na zdravje lidi. Župan je gordjau pitanje, kak leko ena firma zozida iz naši pejnez nika tašoga, ka mi neščemo, vej pa firma Begas bi zidala iz pejnez iz Europske unije. Predsednik komisije za varstvo okolja Béla Labricz je pravo, ka on da valati, ka je tau trno moderna tehnologija, dapa kakoli trdijo, ka je tau nej nevarno, nikak bi si nej želo, ka bi se na meji nacionalnih pa naravnih parkov, pauleg varaša, steri ščé živeti iz zdrav iliščnoga turizma, »žgalo smetje«. V Monoštri pa okolici živi petnajst gezero lidi, ogrožena bi leko bila njina prihodnost. Marijana Sukič 2 Šalovci: simpozij »Borut Brumen – etnolog in mirovnik« MOŽ DEJANJ, HUMORJA, AKCIJE IN ZALJUBLJEN V AFRIKO Pred letom dni je star 42 let umrl izredni profesor dr. Borut Brumen, predstojnik oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Borut Brumen, rojen v Markovcih na Goričkem, kjer sta bila starša učitelja, je bil med akademiki nevsakdanja oseba, saj so ga njegova življenjska radost, socialna inteligenca, politična intuicija in iskren ljudski pristop postavili tudi za eno izmed ključnih oseb v javnosti. V njej je bil mož dejanj, humorja, akcije ter oster kritik enoumja in terorja političnega razreda. Postal je tudi eden izmed najboljših svetovnih izvedencev za Severno Afriko. Najprej je služboval v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, zatem se je izpopolnjeval na Freie Universitaet v Berlinu in London School of Economics. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je predaval evropske študije, etnologijo Evrope in etnologijo Afrike. Strokovne prispevke je objavljal v številnih publikacijah po vsem svetu, je tudi avtor knjig Na robu zgodovine in spomina: Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941 (izšla 1995) ter Sv. Peter in njegovi časi: Socialni spomini, časi identitete v istrski vasi Sv. Peter (izšla leta 2000). Da bogata življenjska pot in raznoliko strokovno delo Boruta Brumna ne bi poniknila v pozabo časa, sta bila letos dva spominska simpozija, in sicer na začetku junija v Ljubljani in v drugi polovici julija – 21. in 22. – v Šalovcih. V sodelovanju z občino in osnovno šolo Šalovci so simpozij »Borut Brumen – etno log in mirovnik« organizirali Regionalni center za tehnično kulturo Slovenije – Murska Sobota, Pomurska akademsko znanstvena unija in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Junija pa je bila v murskosoboškem Pokrajinskem muzeju spominska razstava z naslovom Prostori soočanja. Uvodni referat za simpozij v Šalovcih je na temo Borut Brumen med Evropo in Afriko pripravil dr. Bojan Baskar z Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Poudaril je zlasti, kako je B. Brumen izbiral teren za raziskovanje, denimo istrsko vas Sv. Peter, in skozi tamkašnje proučevanje še temeljito seznanjenost z Mediteranom. Od tu ga je raziskovalna pot vodila v Severno Afriko, ki jo je spoznaval skupaj s francoskimi, predvsem pa nemškimi raziskovalci – zanimali so ga aktualni in tipični problemi, med katerimi je bilo tudi nasilje v tem prostoru. Nadvse zanimiv in večstransko pomenljiv je bil referat Mojce Ramšak z ljubljanske Fakultete za podiplomski humanistični študij: Opravljanje in obrekovanje na de lovnem mestu – zabava ali psihološko nasilje. Hodniki, kadilnice, garderobe, toaletni prostori, službeni vhodi, očem skriti vogali, jutranje in opoldanske kave, odmori za malico, so prostori in trenutki na delovnih mestih, kjer se izmenjuje strateško blago – novice. Večja je napetost med zaposlenimi iz različnih vzrokov, več je opravljanja, ki ima lahko za posledico hude travme, marsikdaj celo samomore, kažejo tuji podatki. »Profesorji za govorice so povsod,« pravi raziskovalka in meni, da je treba osebo, ki opravlja izločiti iz skupine in jo zmesti. Več je opravljanja tudi v okoljih, kjer zaposleni ne dobijo pravih informacij iz delovnega okolja; kjer vodilni prikrivajo podatke. Jelka Pšajd je predstavila Prvo mladinsko športno srečanje Slovenske zveze Slovenska zveza letos oprvin planira športni program za porabsko mladino. Zvöjn kulturni programov, kulturni skupin na šaulaj mo prejk športa tü sprobavali pridobiti mlajše pa mlade. Vej pa če kauličkaj malo dobijo volo za slovenski gonč, do sprobavali pa vöjpali se malo pogučavati, je že nej zaman. Drügo je pa, ka za dobro zdravdje tü nika leko včinimo za nji. Oni naj se tü leko spoznajo, se padašivajo med seov, se leko dobro majo. Dobro peldo pred seov do leko vidli od mladi žensk pa stari pojbov. Srečanje bau v nedelo, 27. avgustuša, zadvečerek od 3.00 vöre do večera na športnom igrišči v Slovenskoj vesi. Na srečanje smo pozvali Slovence iz vsakše porabske vesi pa iz vasnic iz Prekmurja, s sterimi največ vküper delamo. V malom nogometi do se špilali med seov šaularski mlajši, stari podje pa ženske. I. Šaularski mlajši: Števanovci, Gorejnji Senik, Dolenji Senik pa Bakovci II. Stari podje: Andovci, Sakalovci, Čepinci pa Pertoča III. Ženske: Števanovci, Slovenska ves, Pertoča, Cankova Mlajši do se špilali dvakart 10 minutov, ranč tak ženske, stari podje pa dvakart petnajset minutov. Za sodnika smo prosili športnika iz Pertoče. Zvöjn toga de eške atletika, kak sto vej najbola brž bejžati 100 metrov pa najbola daleč ličiti malo labdo. Za šaliti de se „tollaslabda”, zmaj piščavati v luft (sárkányeregetés) ali modele motorni avijonov piščavati v luft. Med najbola krepšimi do se pa leko vauže vlačile. Za tiste, steri se radi gibajo, de gimnastika. Töj računamo tak na mlajše kak vözraščene. Tadale si pa ške zmišlavamo. Pri organiziranji srečanja so nam na pomauč Laci Kovač, Karči Holec, Ilda Pustai, Karči Dončec, Monika Šooš, Pišti Nemeš, Tomaž Časar, Jože Grebenar, Hilda Vogrinčič, Stanko Črnko, ravnatelj OŠ Bakovci in Janez Flisar. rezultate projekta zbiranja »grdih« besed. Za projekt so se v soboškem Pokrajinskem muzeju odločili, ker želijo zbrati ustno dediščino, ki izginja, hkrati pa je del našega vsakodnevnega izražanja, vendar se zaradi etikete grdega in sramotnega ne zapisuje in pospešeno izginja. Zbiranje »grdih besed« je potekalo tudi v Porabju – rezultat pa je knjižica z naslovom Še zdaj, na ta sveti dan, moraš preklinjati? Ker ustna dediščina najbolj izginja, nadaljujejo s terenskim delom zbiranja domačih hišnih imen v Pomurju in Porabju. Barbara Županek je pripravila referat Barbarske gostije, rimsko posodje – kaj pomeni biti Rimljan; Jože Hudales je referat naslovil Borut Brumen in aktivistični koncept muzejev; Franc Kuzmič: Raziskovanje Klara Fodor, sekretarka in obdelava domoznanstva kot nenehen proces, o azilu in azilski politiki je govorila Uršula Lipovec Čebron. Referate in razprave so še pripravili: Jana S. Rošker, Boštjan Kravanja, Rajko Muršič, Ivan Lešnik, Katarina Juvančič, Zdravko Zupančič, Dimitrij Mlekuž, Alenka Černelič Krpošelj, Vera Klopčič, Jaka Repič, Bogdan Lešnik in Cvetka Hedžet Tóth. V program simpozija je bil vključen tudi začetek praznovanja drugega praznika občine Šalovci. Uvodni dogodek v občinski praznik je bila otvoritev razstave Prostori so-očanja Borut Brumen 1963 – 2005 v osnovni šoli Markovci, različne prireditve pa se bodo vrstile v Čepincih, Dolencih, Domanjševcih in Šalovcih do 15. avgusta. eR Porabje, 3. avgusta 2006 3 ROMANJE NA PTUJSKO GORO Kak že par lejt, tak je Slo-zo zgodovino cerkve, stero 2010 bau 600 lejt stara in se muzej. Z voditeli Kulturno-nas je šče čako generalni konvensko drüštvo v Budimpešti so Törki tö gora vužgali. V že pripravlajo na obletnico. ga društva člen 7. smo se že zul Marko Sotlar s sodelavkaletos tö vodila paut pá v ma-Odrancih je moderna cerkev, V nedelo popodne smo se maja spoznali v Budimpešti. mi pa vojaški ataše Ljubomir tično domovino Slovenijo. Šli ta pa je na začetki bila čisto srečali s ptujskimi likovniki, Lepau majo vönaredjeno Dražnik. Gospaud Gerenčer smo na prauško na Ptujsko gotska, pozneje so jo pa ob-steri so pri nas l. 2002 meli Pavlovo ižo. Tü je živela dr-tö ma gorice, vinsko klet. Bilo goro. Tau romarsko mesto je nauvili, tak je prišlo do toga, razstavo. Oni so nam notri žina Avgusta Pavla. Gospa je veselje, petje, vse. pri varaši Ptuj. da najdemo tü baročni pa pokazali varaš Ptuj, stari Kristina Pörsch nam je vse Tau je bila naša zadnja postaja tau varaša. Tü je že prej v pokazala in povedla, ka vse v Sloveniji. Težko smo se zdig kameni dobi (kőkorszak) se je zgodilo s štajerskimi nili v sedmoj vöri, v zadnjem živelo lüstvo. Gda so Rimlja-Slovenci. Nejso se smeli v minuti, vejpa do edenajste ni bili tü, te je varaš meo 40 šauli včiti slovenski materni vöre smo mogli biti v Pešti, da djezero lüstva, zdaj pa samo jezik, tam, gde so slovenske dobimo ešče zadnji metro. 18-20 djezero. Te so ga zvali vesi. Zdaj se že leko redno Vsigdar smo se dobro počütili Poetovio. Tü so izvolili eno-vči pa fakultativno tö. Dosta v matični domovini Sloveniji. ga rimskoga cesarja. Varaš knjig so že vödali, večjezične. Zdaj smo pa šče meli telko so večkrat požgali Huni, meli so ga Avari, Franki, salzbur ški nadškofje, napadli so ga Madžari. Dapa varaš si je vsigdar nazaj pomogo, šče po Törkaj tö. V Sloveniji ma najbole stare spomenike. Gnes je gospodarsko središ-Napotili smo se v soboto, renesančni stil tö. Sploj za-če, mesto vinskih kleti, ka 15. juliuša. Prvi den smo se nimivi je oltar. Marija drži so kaulek varaša Slovenske stavili v Odrancih. Sé nas je maloga Jezuša in na šurko gorice, Haloze. Tü teče Drapozvau dekan gospaud Lojze pod njenim plaščem so vsi va. Lepau ponauveni grad Kozar. Gospaud Kozar je že tisti bogati, steri so začnili je na brgej, tü je pokrajinski večkrat meo sveto mešo pri zidati cerkev, pa drügo lüstvo muzej. Varaš ma več cerkve, nas v Budimpešti, zdaj smo tö, naj je Marija s plaščem minoritsko tüdi pa samopa mi šli k njim. Podne je varuje. Tak pripovejdajo, ka stan. Na Ptujski gori so tö bijo, gda smo ta prišli in smo je prej na drügom brejgi ži-minoriti. Ma varaški tören, Nejdavno so ustanovili pev-prijetni presenečenj (meglese pozdravili. Gospaud Kozar vala ena grofovska držina pa Orfejusa spomenik, tam je ski zbor. Mi smo je pozvali petés) kak nikdar nej. Takšnam je notri pokazo lejpo so meli slejpo hčerko. Nejso gledališče tö. za december, naj pridejo na no vljudnost, lübezen do nas cerkev, stera tri törme ma. jo mogli ozdraviti, te pa so Kurente smo zdaj samo na božični koncert. smo nej čakali. Začnilo se je Spoznali smo zgodovino vesi Boga prosili za pomoč. Ta kejpi vidli. Kurentovanje je Po fajnski malici smo se na-že v Lendavi, v menjalnici. V pa te cerkvi. Ka vse se je tü grofovska dejkla je gnauk za-februara ali marciuša, zavisi pautili nazaj v Slovenijo, v Odrancih, v eni mali vesi, „Pri zgodilo? Tau cerkev so začni-čnila kazati prauti tej gori, pa od toga, gda je fašenek. Vido Radence. Tü so nas čakali Črncu” smo takšen obed dobili zidati l. 1964. Gda so zidali člani zbora »Radenska«, ka li taunjo, ka v Pešti bi ga nej v kupolo, se je zgodila nesreča so nas pozvali lani decembra, gostilni Gundel. Potem šče vain je mrlau osem moškov. gda so bili pri nas. Poglednili bilo Dražnikovi pa Gerenčero-Tau so njini manterniki. Tör smo muzej, zdravilišče, malo vi. Isto prisrčnost smo čütili v me za zvonauve so naprajli smo se pogovarjali, vej smo Ptuju pa na Štajerskom. V Prelani in je posvečali. Od l. pa stari znanci. Presenetili so kmurji pa je vsigdar tak bilau, 2000 pa je romarska cerkev. nas z obedom, ka smo nej ča-kak če bi prišli k sestram ali Veseli smo bili, da smo se sre kali. Takšno dobro prekmur-bratom domau. Dosti lejpoga čali z gospaudom Kozarom, sko obaro smo jedli kak šče smo vidli, nauvo znanje smo vej smo že postali prijatelji. nikdar nej. Zraven smo pili si nabrali, prijetna doživetja Okrepčili smo se nej samo vino Lunežnikovca, ka oni tö smo meli. pri gospaudi, liki pri Družni majo gorice na Goričkem. Vsakšomi se lepau zavalikovih tö, in se potem napotili Nejsmo se mogli paščiti, pa mo, sto je našo potovanje proti Ptuji. Tü smo spali dvej nas je že v Strehovcih čako pomago, Uradu za Slovence noči v mladinskem prenočiš bivši veleposlanik Andrej v zamejstvu in po svetu v ču »Kurent«. Gerenčer. Gospaud Gerenčer Ljubljani, Javnemu skladu za V nedelo, 16. juliuša, smo šli prajla, ka vidi, ka se prej tam se nam je te varaš, več geze-nas je pozvau, ka se poslovi-narodne in etnične manjšine k velki meši na Ptujsko goro. svejti. Zatau so starištje tü za-rolejtna zgodovina. mo. Kak gostüvanje je bilau v Budimpešti in Zvezi Sloven-Sploj lejpa meša je bila, mo-čnili cerkev zidati. Po bojni V ponedeljek, 17. juliuša, smo pripravleno. Gospa Liza pa cev na Madžarskem. lili smo zatau, naj bau več je dugo zaprejta bila, vse so potovali prejk Radgone v Av-sestra in Anica Dražnik so dühovnikov. Po meši nam na nikoj spravili. Tak ka so strijo v Potrno/Laafeld. Tü telko mesa, pogač, bejklinov Irena Pavlič je eden menih notri poka-jo zdaj komik vred vzeli. Leta smo poglednili Pavlovo ižo, spekle, samo smo gledali. Tü predsednica drüštva Porabje, 3. avgusta 2006 4 MLADINA NE VEJ, KAK SE KRÜJ SLÜŽI Kak sam se proti Senika pelo z autonom, pri cesti so njive tak vögledale, kak če bi velke ponjave bile taprestrejte, zato ka je pšenica že cejlak ozrejlila. Dja sam se tö zato vozo gor pa dol, naj leko poslikam en kombajn, šteri ženja. Cejlak do Gorenjoga Senika sam se pelo, dapa enga sam nej vido. Pa je fejst vrauče. Vsakši se je pod sejnco potegno. Samo edna starejša ženska, Šerina Micka, je obračala senau nej dalač od poštije. • Nej vrauče? - je pitam, gda skrajej pridem. »Vrauča je, samo ka vejmo. Tau pri cesti dola moramo spucati, zato ka je ovak grdo. Zdaj, gda je že vsepovsedik menje mare, že v več mesti gorostane trava, tau je pa nej lejpo tü v sredini vesi.« • Vi ste tau dolapokosili? »Vejn kositi, dapa nej sam ge kosila, liki sin. Tü težko kosi, zato ka je vse puno te betonske soje. Tak tau pravijo, ka tak vögleda kak cintor, te falat, te soje so taše, kak če bi križi bili. Zdaj pogledni, če ne gledajo tak vö. Gda so telefon vlekli, te so je postavili.« • Zdaj te potejm tažgali tau senau? »Eške gnes tazažgem, zato ka je tak vödano, ka samo po pravici v torek pa v petek leko žge.« • Vi tau držite? »Ah, vraga. Včera sam tö kürila tam vrkaj. Te trbej küriti, gda je süjo, zato ka te se ne kadi pa bola gori. Bojati se tü nej trbej, zato ka tau nede gorelo, kaulivrat samo trava gé. Če bi pa tak bilau, te bi pa brž leko pogasili, zato ka je paulek potok.« • Dosta grünta mate? »Tau, ka tü vidite, gor do rama pa se dol do pauti vse. Zdaj eške te njive vse delamo, dapa kak dugo, tau ne vejm. Doj si pokauso,« kričijo za sinaum. »Pa vejš, zdaj pa v krčmej „aldomaš” moram spiti,« pravi on. »Dočas mo ge ladala, dočas mo delala,« pripovejdajo tadala. »Dvej hčeri mam, one delat odijo. Gda domau pridejo, tisto je že vse malo gé. Sin je doma pa on mi zato kaj pomaga.« • Prvin bi tau velki grej bijo, če bi stoj etak senau tazežgo kak zdaj vi, nej? »Prvin se je vsakši brigo, ka naj ma polaganja. V Slovensko ves smo ojdli šance kosit, ka smo krmo spravlali. Tri mare sam mejla. Mauž je betežen biu, v špitalaj biu, pa smo nej meli, ka bi polagali. Vsakši grm pa vse smo vöpoželi, zdaj je pa že tak, ka nikoma nej trbej. Ge tö samo edno kravo pa edno telico mam.« • Ka delate z mlejkom? »Tü kaulivrat mi sausedge tanosijo. Tak ka ge mlejko vse odam. Zdaj je tak gé, ka zdaj več nega mlejka, ka je krava breja. Zdaj mi sebi tö kipüjemo.« • Vi dosta mlejka nücete na den? »Naš sin rano zazranka že mlejčen kafej pige. Pa kukarčne žgaunke vcuj. Iz Slovenije nosimo melo, zato ka pri nas se ne da küpti.« • Vidim, ka mate pšenico. Kak te žetvo delali, z rokauv ali s kombajnom? »Zdaj že tak petnajset lejt nazaj s kombajnom ženjamo, dočas smo pa z rokauv. Snaupke smo domau pelali pa smo z rokauv čepka li. Žmetno delo bilau.« • Zdaj več te ne nücate cape? »Kak bi je nücali, gda je več ranč nejmamo.« • Mašin nej odo kauli po vesi mlatit? »Kaj bi pa nej odo. Vküper smo sklali snaupke pa te od iže do iže üšo. Šteri je pa malo emo, edna kaule ali dvauja kaula, tisto smo pa te vküpzvozili. Naj se zajde mašin dojpostaviti.« • S capami je zato mlatiti nej léko delo bilau nej? »Nej je léko bilau, zato ka fejst je trbelo čepkati. Potistim pa dosta trbelo rešetati. Gda smo s tejm zgotauvili, te smo pa zrnje gorsipali na bintli. Etak so te praj pa pleve krajodišle.« • Kelko mejtrov silge ste dobili gnauk? »Tak dosta smo zato nej meli, tak osemtresti žaklov. Tau je skur dvajsti mejtrov silge bilau. Če je süjo bilau, ka dugo nej bilau dežgi, te smo na mesto sklali, če je pa vlažno bilau, te smo pa eške sišili. Te je zato telko dobro bilau, ka te smo želi z rokauv, gda je zrnje süjo bilau. Zdaj pa gda kombajn pride, te poženja. Ne šte se, če je süjo ali nej. Zdaj moja hči tü bila venej v Sloveniji, gda so žetvo delali tak po starom.« • Vi ste nej šli? »Nej, samo so mladi šli. Zato, ka ona tašo eške tak nej vidla, gde bi pa vidla. Taši stari kak sam ge, eške tak vejmo, kak se tau dela. Ge sam ji gnauk kazala, kak se žetva dela, pa cape tö. Ge več je tü nejmam, zato ka so se strli, pa nikoga nega tašoga, sto bi je redo. Tak sam pravla, ka mo mogla edne cape nazajsprajti. Tau mladi že nika ne vejo pa kositi tö ne vejo. Ge sam sama žetvo delala, če mauž nej bijo doma, ka delat üšo. Če je kosa dobro bila vküper napelana, te žetvo nej bilau lagvo kositi. Zdaj več mladina tak ne vej, kak se krüj slüži.« K. Holec 5 DIJAKI NAJ BI SE ZAPOSLOVALI V POČITNICAH? Zahteve prebivalstva glede življenjske ravni od leta do leta naraščajo. Za mladino so postali statusni somboli najnovejši tip mobitela, digitalni fotoaparat, kamera, letovanje brez staršev, udeležba na državnih ali meddržavnih prireditvah, kakovostno športno oblačilo, motorno kolo... Nekateri starši lahko zagotovijo te stvari svojim otrokom brez nadaljnjega, večina otrok pa lahko uresniči del svojih sanj le z delom in se zato zaposli, namesto da bi brezskrbno uživala počitnice, da bi regenerirala svoje moči za novo šolsko leto, da bi se učila jezike… Letos ima možnosti za zaposlitev nekaj manj dijakov oziroma študentov kot lansko leto. Vzrok za to je visoka brezposelnost, ki se giblje v naši županiji nekje med 5,6 in 7 odstotki. Z vprašanjem zaposlovanja dijakov v počitnicah se ukvarjajo razen Zavoda za zaposlovanje, staršev, psihologov, delodajalcev tudi pedagogi. Večina pedagogov je proti zaposlovanju dijakov. Tisti, ki pa odobravajo njihovo zaposlovanje, argumentirajo to s primerom Združenih držav, kjer ima skoraj vsak dijak svoje delovno mesto, in ne le v počitnicah. Tako si prislužijo žepnino in sredstva, ki jih lahko koristijo pri svojem študiju in za zabavo. Smatrajo za pozitivno tudi dejstvo, da se učenci ob delu z odraslimi pravočasno soočajo s problemi, ki se pojavljajo na delovnih mestih in se jih naučijo reševati. Profesorji, ki so proti zaposlitvi dijakov, sicer priznajo omenjene pozitivne vplive, opozarjajo pa na psihosomatične poškodbe, ki znatno presegajo omenjene vrednote. Pogovarjala sem se z direktorico podružnice Zavoda za zaposlovanje Železne županije z gospo Ilono Vígh Harangozó o možnostih poletnega zaposlovanja dijakov oziroma študentov v naši županiji. „Poleg Šolske organizacije Rébusz - Diákmeló in Visokošolske pisarne Karrier, ki sta merje priložnostno, kar pomeni, da pri enem delodajalcu lahko delajo največ 15 dni. Potem lahko grejo k drugemu podjetniku in se čez dva tedna ponovno vrnejo k prvemu. Torej če najdejo zaposlitev pri dveh podjetjih, lahko delajo kar mesec ali dva.” • Kateri so vzroki za sezonsko delo dijakov oziroma študentov na podlagi vaših izkušenj? „Dijaki srednjih šol se zaposlujejo večinoma zaradi materialne koristi, bolje povedano zaradi materialnih težav, da bi si jeseni lahko nabavili s prisluženim denarjem najnujnejše šolske potrebščine. Pri študentih ima prednost strokovna praksa, ki jo pridobijo v proizvodnji in ki jim pomeni pri poznejšem iskanju dela določene prednosti.” • Zanima me še vaše osebno mnenje, ali ste za ali proti zaposlitvi dijakov v šolskih počitnicah? „Prepričana sem, da je zaposlovanje dijakov med šolskimi počitnicami nedvoumno pozitiven pojav. Lahko bi naštela celo vrsto argumentov, med katerimi je najvažnejša možnost komunikacije, ki so jo v šoli izpodrinili razni testi. Pa tudi to ne škoduje, če mlad človek na nekaterih področjih preizkusi svoje sposobnosti. To mu bo le koristilo. Naučil se bo delovne kulture, naučil se bo prilagajati se razmeram in delovnemu kolektivu. Naučil se bo, da delovno mesto v prvi vrsti ni za to, da si on prisluži denar, temveč predvsem za to, da zadovoljuje želje potrošnika. Delo v počitnicah torej veliko prispeva k vzgoji dijakove osebnosti.” Suzana Guoth prisotni tudi na spletnih straneh, tudi naša podružnica informira interesente o možnostih zaposlovanja dijakov. Seveda tudi sami dijaki lahko najdejo zaposlitev pri sorodnikih oziroma pri znancih – podjetnikih.” • Od katerega leta starosti se dijaki lahko legalno zaposlijo? „Od prvega letnika srednje šole naprej, torej od 15. leta starosti. Lahko pa delajo po osem ur dnevno, a le podnevi. Od 22. do 6. ure je zaposlitev opravljati to službo. Če najdejo dijaka ali študenta za tak posel, ga veliko raje angažirajo kot kakšnega starejšega nezaposlenega, ki se težko nauči kaj novega, ki se težko prilagaja novim okoliščinam, ki ne zna delati z računalnikom, ne obvlada jezikov, zahteva pa višjo plačo.” • Lepo bi bilo, če bi dijaki našli zaposlitev tudi v tujini. „To je realna možnost, ker veliko število študentov gre na sezonsko kmetijsko delo v Avstrijo in Nemčijo, da se poleg leto po tri-štiri ure Porabje, 3. avgusta 2006 mladoletnika, torej dijaka, ki še ni dopolnil 18 let, strogo prepovedana.” • Kakšne možnosti nudijo za delo mladim? „Možnosti je veliko, omejuje jih le trezna glava. Z veseljem se dijaki zaposlujejo v trgovskih centrih, to je v super- in hipermarketih, kjer zlagajo blago na pulte, v tovarnah, kjer večinoma pakirajo gotove izdelke v zaboje, opravljajo sezonska kmetijska dela, kot je obiranje sadja, prodajajo sladoled, raznašajo reklamno gradivo in podobno.” • Lahko bi torej rekli, da opravljajo predvsem posle, ki pri odraslih niso iskani. „Tega ne bi rekla. Najdemo di-jake tudi v administraciji. Le tega, da si prislužijo dober denar, naučijo še jezik. V tujini se zaposlijo večinoma od šest do osem tednov.” • Ali morajo tudi dijaki plačevati dohodnino? „Seveda morajo. Če pridejo v našo podružnico, pri nas brezplačno dobijo priložnostno delojemalsko izkaznico in na podlagi višine dohodka lahko kupijo na pošti specialne znamke določene vrednosti, ki vsebujejo aktualni davek, prispevek za socialno zavarovanje in pokojninsko zavarovanje. Prednost te legalne zaposlitve je, da se bo to delovno razmerje vštelo v delovno dobo in v pokojnino. Mora pa biti to delovno raz 6 Pismo iz Sobote Vsikši gnesden vej, ka je leksikon kniga. Pa vsikši vej, ka je v toj knigi čüdo dosta rejči nut spisano. Inda svejta so v leksikone leko gledali sami trno včeni lidge, vej so pa prousti lidge eške nej vedli vsi pisati, pa knige so tö bile bole rejdke. Leksikoni pa eške bole. Gnes leko najdemo leksikon na vsikšom stopaji. Pa lidge so tö bole včeni kak indasvejta. Depa nevola grata, gda se najde kakši takši, ka šké biti po vsej sili najbole čeden od drugi lidi kouli sebe. Ja, od toga bi vam rad nika vöovado. Tou, ka moja tašča Regina, trno čedna ženska, najbole od vsega rada čedno pa moudro vövidi. Pa čiglij vej v takšnom iskanji modrije velke sumarije gučati. Pa ranč takši kak Regina je gé eden poznanec iz Krčme za prvim kiklom. Un vsigdar samo včene rejči nüca v svojom guči. Tak, kak bi nej bilou domanje rejči, liki samo tiste prebrane iz leksikona. Pa ga zato v našom varaši zovemo Leksikon, kak bi ga naj ovak. Té možakar, té Leksikon, ma šegou stoupiti v krčmau nikak etak: -Referentnin individuom delegejran dober den! Po najbole normalnom bi Leksikon leko povedo: -Spoštüvanja vrejdnim li-dam želejm dober den! Depa če bi tou un povedo tak po najbole normalno, bi nej biu Leksikon, zato brž za tistim krčmaroši zapovej: LEKSIKON -Vsem mobilizejranim v takšo guči koulivrat. toj rezidenci za totalno -Že prima vista detektejmortalizacijo žeje, naj se ram, kak so konstalajrane degažejra kakši destilat, konkubinati v našom civikaj vözavretoga ali pa tasi, -se začüje iz moudri sküjanoga! profesorovi lamp. Na, tou je rejsan že tak vče--Absolutno, tomi ne opono, ka bi eške Leksikon tou nejram zavolo realne nej vedo znouva povedati. ekvivalentnosti med femi-Znamenüje pa: nilnim pa mačističnim, -Vsem v toum doumi, v ste-ka pa moramo gledati skorom vse mardja žeja, naj uzi definicijo kavzalnoga se prinese kakša palinka, disproporca iz zgodovine, vino ali pa pivo! -de že malo dukše gučo Lek-Na, najvekša sreča za takšo-sikon. ga Leksikona je, če se sreča Profesor de za njim gučo že z gnakim modrijašom. Tak pet minut, Leksikon deset, se ma šegou najti z ranč pa Profesor palik petnajst, takšim možakarom, ka ga pa Leksikon pa pet minut zovemo Profesor, čiglij je nej dukše, pa za njim ... Vse donigdar v velke šoule odo. Si kejč ne zaprejo krčme. Gupa vsikši den kaj vöpogled-čita. Pa li samo gučita, kcuj ne iz leksikona pa po tistom pa tak moudro kumata, ka se drugi čütimo zabiti kak kakši stari sumari. Pa gda po takšnom domou pridem, se čütim eške bole brezi pameti v glavej. Zato, ka moja tašča Regina, trno čedna ženska, mora pred spanjom tö moudra biti: -Bilanca tvoji mediokritet prtepletni z bukolističnimi... Na tom mesti sam več nej mogo poslüšati in se zdrou: -Zdaj pa tiüma! -sam skur gora počo. -Škem samo normalno povedati: Rad bi kaj pojo pa kaj spiu! Trno čedna ženska pa je samo zamajnola z rokou pa si potiüma prajla, ka sam zaostanjeni kak črv v gnoji. Miki Na otvoritvi mednarodne likovne razstave v Trajštofu se je trlo obiskovalcev. Na razstavi v lesenem skednju, ki je bil preurejen v galerijo, so bile razstavljene tudi Andraževe slike. Težko je bilo verjeti, da bo prišlo toliko ljudi. Najbolj ga je presenetilo, ko je sredi obiskovalcev v prostranem skednju zagledal Laro, Marijo, Tineta in še nekaj drugih znanih obrazov, za katere ta hip ni vedel, v kateri trenutek bi jih uvrstil. Časa za premislek ni imel na voljo, ker je z nastopom začela domača tamburaška skupina. Glasbi je sledil kratek nagovor Tončija Tyrana in Franza Gassnerja. Otvoritev je zaključila še ena gradiščanska narodna ali točneje dalmatinska pesem in razstava RAZSTAVA V soboto, teden dni po ogledu operne rekla: „Nekoč sem vam sicer predstave na Dunaju, Andraž prisostvuje že povedala, da sem novi otvoritvi mednarodne likovne razstave, narka, vendar ste to verjet na kateri so predstavljene tudi njegove slike. Prijetno presenečen ugotovi, da je na no preslišali, kajti niste me razstavi Lara, znanka s popotovanja na poslušali najbolj zbrano.” Dunaj, tokrat v vlogi novinarke. „Nisem poslušal, ker sem z Andraža je zanimalo, za katero televizijo bo govoril o svojem slikarstvu. Lara mu razloži: „Sodelujem pri novi oddaji na slovenski televiziji. V daljšem sklopu obravnavamo teme, ki so povezane s sodelovanjem med narodi in narodnostmi. Želimo povedati in tudi pokazati, kakšno je stanje in kaj se dogaja zdaj, ko so formalne meje držav padle in so ostale zgolj administrativne, ki so namenjene temu, da vsak pozna obseg svoje države. Tudi te meje naj bi v prihodnosti izgubljale na pomenu.” Podroben odgovor mu je bil odveč v trenutku, ko ga je bolj privlačilo tisoč drugih stvari kot pogovor za televizijo. Bolj so ga pritegnili lepi novinarkini lasje in še lepši zobje -zobe je na ženskah, ki so pritegnile njegovo pozornost, opazil najprej. Če pa so med klepetom razpustile čop in pustile, da so jim lasje padali na tilnik, potem se je Andraž že rahlo spoprijateljil z njimi, tako kot zdaj z Laro. Za razstavo v Trajštofu je izbral cikel slik, na katerih so bile ptice v posameznem trenutku: v noči, v jutranji zarji, v jutranji megli, v dežju in snegu. Bile so ptice, ki so lahko najbolj črne vrane, lahko so nedoločljive živali, ki posamič ali v jati preletavajo pokrajino, lahko posedajo po drevesih, drsijo skozi meglo in oblake, obkrožajo sonce, ki ga je vedno slikal kot veliko žarečo kroglo. Zdelo se mu je, da je bil izbor barv kar pravi, kajti barve vseh ptic so se prelivale ali iz črne v vijoličasto ali iz sive v kovinsko sivo, le sonce in zvezde so bile v svojih, izvirnih barvah. Andraž se ni spomnil, da bi v resnici kdaj videl ptice, ki bi se spreletavale v svetli lunini in zvezdnati noči, ampak Andraž ni prerisoval dela narave, ampak je ustvarjal umetniška dela. Zato je zmeraj odgovoril na opazko, da kaj takega, kar riše, ni nikjer v naravi. On je vedel, da vrane zadirčno krakajo, da lastovice, v katere je bil zaljubljen, letajo lastovičje in čebljajo do neskončnosti ... (se nadaljuje) je bila uradno odprta. Šele zdaj se je zgodilo pravo presenečenje. Na otvoritev razstave so prišli tudi novinarji. Videl je, da je moški z izrazitimi brki držal pred govornika mikrofon z značilno oznako avstrijske radiotelevizije, tudi dve večji kameri je uvrstil med televizijske. Opazil je nekaj fotografov, ki jih ni vedel uvrstiti v noben medij. Med pogovorom s Tyranom, Gassnerjem, Čenarjem in domačini ga je nekdo prijel za laket. Andraž je najprej pomislil, da se je kdo izmed obiskovalcev nanj naslonil, ker je bil prostor premajhen za vse prisotne. Toda ni šlo za naključen dotik, pred njim je z mikrofonom v roki stala Lara. Ko je videla njegov začuden obraz, mu je mislimi že bil pri kakšni sliki ali razstavi. Tako, da ste razkrili svoj poklic, ste mi vsaj odgovorili, kako da ste zašli v Trajštof. Morali mi boste pa še povedati, zakaj vas zanima moja razstava,” ji je neprepričljivo odgovoril Andraž. Znašel se je v nerodnem položaju, ker je takrat kot sopotnice ni poslušal. „Preveč stvari ste mi povedali v eni sapi, da bi lahko odgovorila. Sedaj bi se raje osredotočila na kratek pogovor o razstavi, zakaj me niste poslušali, lahko obdelava kasneje. Potrebovala bi tudi vašo pomoč pri dogovoru z gospodom, ki je govoril na začetku. Zanima me zlasti del njegovega govora o sodelovanju v panonskem prostoru, kot se je sam izrazil,” se je zmedla tudi Lara. Porabje, 3. avgusta 2006 7 Zgodbe o živalih MLAŠEČA LEJTA SOUSEDOVOGA PEPIJA NE ŽENSKA, NE RIBA Se spominjate Homerja? Sli-človeškega delovanja. Pravili šali smo že zgodbo o trojan-so, da z lepoto svojih obrazov storijo. dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko skem konju. V Odiseji, drugi in sladko milino svojega pet-Tovariši pa so si zamaši v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vöz veliki Homerjevi pesnitvi, ki ja odvračajo pomorščake od li ušesa z voskom, da se ne raščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. NOUČ Mlajši morajo večer spat iti, tou tak mora biti. Vej pa pripoveduje o Odisejevih do-njihovih dolžnosti, možje so bi ujeli v past sirenskega petja. godivščinah, se Odisej sreča s se zasanjali, izpustili krmilo Ali so ta bitja zares obstajala? sirenami. in ladje so se potopile. Sirene Obstajata tudi dve vrsti veli- Sirene so bile v mitologiji po-so predstavljale hkrati nevar-kih v vodi živečih sesalcev, ki morski demoni, ki jih upodab-nost in zapeljivost morja. se imenujeta »sireni«: dugong mlajši eške rastejo. Pa morajo spat iti zato tö, ka morajo starejši včasi večer sami biti. Pa morajo spat iti zato, ka starejši tak zapovejo. Na, vej je pri sousedovom Pepiji ranč tak pa nikak ovak nej. Un tö dé večer vsigdar spat. Čiglij si brodi, ka je že vözraščeni. Čiglij si tak brodi, je večer že trno trüden, ka samo v postelo spadne. Depa nouč ma svojo mouč. Tou se vej lepou vöpokazati pri sousedovom Pepiji tö. Na, nede za tisto mouč, stera se tak vidi starejšim. De za eno vcejlak drugo mouč. Bila je nouč kak vsikša druga. Bila je nouč, ka si je človek ranč nej bi zapoumno. Če bi se njemi nej v takšoj nouči nika zgodilo. Sousedov Pepi je že spau eno štiri vöre. Vej je pa telko čednoga povedo preminouči den, kak bi nej grato trüden. Kak bi nej notraspadno v postelo pa zaspo, kak če bi ga bujli. Depa zgodilo se je, kak se ma šegou zgoditi. Od nikec se je vzelo tisto, ka je od znoutra voutlo od zvüna pa ga nejga. Ja, od nikec se je v sousedovoga Pepija nut potegno stra. Tak nagnouk se je zbüdo, pogledno kouli sebe pa v srcej ga je začnilo stiskavati. Kouli njega pa je biu nebeški mir. Venej se je nej nika genilo, v njegvi sobi je nej stopila z mesta niena senca. Pepija pa je bilou vsebole stra. Čiglij se je držo že za vözraščenoga, je skur odleto do mamine pa atine postele. Kak bi ga stoj vöstrejlo, je biu v sobi od njiva. Ata se je ranč nej zbüdo, mama pa ga je z blejdin gledala. -Pepi, ka ti trbej, ka? -ga je dun pitala za eden čas. -Nej, nika mi nej trbej, samo ... -njemi je trpeto glas, ka je mama brž vpamet vzela, ka ga mantra. Kak bi pa nej vpamet vzela, vej je pa njegva mama. Pa mame dun znajo, kak je s tejm. -Odi pa si pri nami doj leži, -njemi je meko prajla in Pepi je spau, prva kak se je vövtegno po posteli med mamo pa ato. Venej se je gorvužgala tista prva sveklina, gda je Pepi pogledno ato pa mamo. Oba sta spala. Naraji se je vöpotegno iz postele. Brž je skoučo v svojo postelo. Pokriu se je gor do brade pa nazaj zaspo. Nouč je več nej mejla svojo mouč. Vej pa je nouč že preminoula. Pri zajtriki je nej mama nika gučala od nouči. Vej jo je pa Pepi tak proso z očami, naj nika ne povej nej ati nej njemi pa nej sebi. Naj nigdar nikomi ne povej, kak ga je stra za gut pa srce držo. Vej je pa un že skur vözraščeni pojep. Takšnoga skur možakara pa dun ne more samo tak meti stra v rokaj. Zato je srečen zatoga volo začno starišoma tumačiti, kak morajo starejši vküper držati, če se ljajo v obliki ptice ali ribe z ženskim oprsjem. Bali so se jih pomorščaki, ker je bilo njihovo petje takšno, da je človeka začaralo in omamilo. Njihov videz je bil tak, da niso mogle biti nič drugega kakor nadnaravna bitja, sovražnice Kadar gledate v posodi, polni vode, nemirno rdečo ribico, pomislite na rdečo arapejmo, eno največjih sladkovodnih rib na svetu, ki živi v ekvatorialni Južni Ameriki. Včasih meri do 5 metrov in tehta do 200 kil. Vendar takšne mere niso pogostne. Porabje, 3. avgusta 2006 arapejma, ki teh gim imenom – piraruku. O sirenah pripovedujejo mnoge bajke. V Odiseji pripoveduje Homer, da je Odisej, ko se je vračal iz Troje, hotel slišati njihov glas. Da ga ne bi uročile, se je dal privezati ob jambor svoje ladje in tovarišem ukazal, naj ga nikakor ne odvežejo, tudi če ne. Zadnji del telesa je popolnoma rdeč. Arapejma najrajši živi v vodin lamantin. Nista pa v ničemer povezani s pravljičnimi sirenami. Če pa verjamete, da so kdaj živele, se zatopite v branje Andersenovih pravljic. Nad njegovo malo sireno boste prav gotovo ganjeni. nih tokovih, v katerih bohot no raste vodno rastlinstvo. Nujno pa mora od časa do časa pogledati iz vode in zajeti zrak. To naredi tako bučno, da voda vsa zakipi. Na to čakajo v pirogah s harpunami oboroženi Indijanci. Arapejma je njihova poglavitna hrana. Njeno meso nasolijo in sušijo kakor polenovko. To ribo najdete tudi v Braziliji, a pod dru 130 kil. Ima ta Kar velika je že 2 metra dolga starejši. bleščeče siv hrbet in lepo živordeče Miki Roš obrobljene luski Števanovčani so na bučo domau prišli PETEK, 04.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD BREŽICE, 10.55 DVA SVETOVA, DOK. FILM, 11.45 DNEVNIK NEKEGA NARODA: VIHAR, DOK. SER., 12.35 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: RAJKO RANFL, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: POMLAD, 16.30 HOLLYJINI JUNAKI, AVSTR. OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI VENČEK: LJUBLJANA IN OKOLICA, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 21.05 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 4.8.1991, 0.35 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.30 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 2.30 SLOVENSKI VENČEK, PON., 3.30 INFOKANAL PETEK, 04.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.00 NAJINA MAMA JE DRUGAČNA, NEMŠ. FILM, 13.30 JASNO IN GLASNO, 14.25 ŽOGARIJA, KO IGRA SE MULARIJA, 14.55 EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 16.55 EP V PLAVANJU, 18.45 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. NAD., 19.50 MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR, SLOVENIJA -LIBANON, 22.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.25 POLETNI OBLAKI, ŠPANSKI FILM, 0.00 CITY FOLK, 0.30 STRAH PRED STRELJANJEM, NEMŠ FILM, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SOBOTA, 05.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 MEDNARODNA OBZORJA: ŠPANIJA -30 LET POZNEJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 OD KAMNOLOMA DO DELAVNICE, DOK. ODD., 13.45 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.10 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 15.00 ZACH, AM. FILM, 16.25 SLOVENSKI MAGAZIN - KOZJANSKO, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 UMOR V MEZOPOTAMIJI, ANG. FILM, 21.40 ČEZ PLANKE: ISLANDIJA, 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.15 BABUŠKE, BELG. NAD., 0.05 ŠTIRI DOGODIVŠČINE REINETTE IN MIRABELLE, FRANC. FILM, 1.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 5.8.1991, 2.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.50 ČEZ PLANKE: ISLANDIJA, 3.50 INFOKANAL SOBOTA, 05.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.20 SKOZI ČAS, 12.30 CITY FOLK, 13.00 SP V NOGOMETU, ITALIJA -ZDA, 14.55 SP V NOGOMETU, ŠVICA -TOGO, 16.55 EP V PLAVANJU, 18.40 EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 19.50 MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR, SLOVENIJA -VENEZUELA, 22.00 GLASBENO POLETJE, 23.00 OTOK SREDI VOJNE, ANG. NAD., 0.15 SOBOTNA NOČ: LEELOOJAMAIS, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 06.08.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS Z IGA PRI LJUBLJANI, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKI VENČEK: LJUBLJANA IN OKOLICA, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 14.10 NOSTALGIJA Z ALENKO PINTERIČ, 15.05 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST-VARNOST PA TAKA, IZV. NAN., 16.00 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 KORENINE SLOVENSKE LIPE: BENEŠKA DOLINA IN ČEDAD, DOK. ODD., 17.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KRVNE VEZI, ANG. NAD., 21.10 INTERVJU, 22.05 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 6.8.1991, 1.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 06.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.05 SKOZI ČAS, 11.15 1. MEDNARODNI TAMBURAŠKI FESTIVAL DRAGATUŠ 2006, 11.55 ČEZ PLANKE: ISLANDIJA, 12.55 EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 14.45 SP V NOGOMETU, UKRAJINA - SAVDSKA ARABIJA, 16.55 EP V PLAVANJU, 19.00 SPEEDWAY: FINALE SP - DVOJICE, 19.50 MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR, SLOVENIJA - KANADA, 22.00 MOZARTOVE NOVICE, 22.05 LEGENDARNE IZVEDBE, 23.10 BLACKPOOL, ANG. NAD., 0.10 ODBOJKA (M), SVETOVNA LIGA, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 07.08.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.10 NOSTALGIJA Z ALENKO PINTERIČ, 11.05 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, IZV. NAN., 12.00 TEATER PARADIŽNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KORENINE SLOVENSKE LIPE: BENEŠKA DOLINA IN ČEDAD, 13.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 14.30 BILA SVA MLADA OBA: STANKA KOVAČIČ, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 TRISTO PEKLENŠČKOV, LUTK. NAN., 16.25 GLASBENE PRAVLJICE MIKE MAKE, 16.35 BUBA GUBA: KRUH, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 GOLDIN SEZNAM, FRANC. DOK. ODD., 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ARHANGELSK, ANG. NAD., 23.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 7.8.1991, 0.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 0.55 DNEVNIK NEKEGA NARODA, PON., 1.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 07.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.50 TURISTIKA, 13.30 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 13.55 MOZARTOVE NOVICE, 14.05 LEGENDARNE IZVEDBE, 15.15 SADE, FRANC. FILM, 16.50 TEKMA, 17.45 EP V ATLETIKI, 20.50 JASNOVIDKA, AM. NAD., 21.30 POČUTIM SE TAKO TAKO, DANS. DOK. ODD., 22.30 ARITMIJA, 23.05 RISANA DRUŠČINA, AM.NAN., 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL TOREK, 08.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 ETNIKA, ŠOLA LJUDSKEGA PLESA, 10.40 SOŽITJA, 11.50 SLOVENSKI VENČEK, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ČEZ PLANKE: ISLANDIJA, 14.20 PORTRET MOJSTRA FOTOGRAFIJE JANEZA MARENČIČA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 MUNKIJI, RIS., 16.10 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ZGODNJA POMLAD, 16.30 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: ČAROBNA REKA, 18.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD JABLJE, DOK. ODD., 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 20.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: JOŽE POGAČNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 SEPSA, NEMŠ. DOK. ODD., 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 8.8.1991, 0.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.05 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, PON., 1.35 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 2.05 INFOKANAL TOREK, 08.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.40 ARITMIJA, 15.15 POČUTIM SE TAKO TAKO, DANS. DOK. ODD., 16.10 SLOVENSKI MAGAZIN – KOZJANSKO, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 EP V ATLETIKI, 20.50 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 21.40 SCHILLER, NEMŠ. FILM, 23.10 MARIA, ROM. FILM, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL SREDA, 09.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.35 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 BILA SVA MLADA OBA: LOJZE SLAK, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 16.45 ŽELODKO SUPERCA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ZASEBNO ŽIVLJENJE UMETNINE, ANG. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 ŽOGICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PADAJOČI ANGELI, KANADS.-FRANC. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.5 KAČA V PESTI, FRANC. FILM, 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 9.8.1991, 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 S SMRTJO SEM ZAČEL ŽIVETI, DOK. ODD., 2.45 INFOKANAL SREDA, 09.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.00 SP V NOGOMETU, ŠPANIJA - TUNIZIJA, 10.00 INFOKANAL, 12.20 LEELOOJAMAIS, POSNETEK KONCERTA, 13.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 14.45 TEKMA, 15.35 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 EP V ATLETIKI, 20.50 ŠPORT, 22.30 14. SVETOVNI KONGRES SAKSOFONISTOV LJUBLJANA 2006, BIG BAND RTV SLOVENIJA IN YELLOWJACKETS, 23.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 23.55 INFOKANAL ČETRTEK, 10.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.40 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.05 SNEGULJČICA, PLESNA PREDSTAVA, 10.40 KAKO BI REŠIL SVET, DANSKI FILM, 12.00 POD ŽAROMETOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 INTERVJU, 14.05 ENIGMA STEPHEN TUROFF, DOK. ODD., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRASTAČJA PATRULJA, RIS., 16.10 CIAK JUNIOR, BELG. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PLANET POŠASTI, RIS., 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 NEZASLIŠAN BANČNI ROP -REKONSTRUKCIJA, FRANC. DOK. ODD., 21.15 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 23.10 53. LJUBLJANSKI POLETNI FESTIVAL, 23.40 SKUPINA FESTIVAL BREŽICE, 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.8.1991, 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 ŠTAFETA MLADOSTI, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 10.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.40 GRIZLIJEVI SLAPOVI, KOPR. FILM, 17.10 IZVIR(N)I, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 EP V ATLETIKI, 20.50 FOYLOVA VOJNA, ANG. NAD., 22.30 AVTOBUS, ESTONSKA DRAMA, 23.25 GLAVNA VLOGA, FINSKA DRAMA, 23.55 VOZIČEK, ŠPANSKI ČB FILM, 1.20 RISANA DRUŠČINA, AM. NAN., 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Števanovska občina je pred bučov, v soboto, 15. juliuša, pozvala domau lidi, steri so se gdasvejta vkraj skvatejrali iz svoje rojstne vesi. Na srečanji je bilau kaulek tresti lidi, steri so si leko poglednili predstavo gledališke skupine ZS Veseli pajdaši, v programi so pa popejvale ljudske pevke ZS. Po tistom so se pa dobili pri bejlom stoli v krčmej Konkolič. Nejso se pa spozabili od tisti popov tö nej, steri počivajo na števanovski graubiščaj. Püšle so nesli na grob pokojnoga župnika Štefana Koczjana, Lajoša Markoviča pa Štefana Tótha. RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT