U
novoles
LETO XIX
Številka 18
novoles
__________________________27. november 1981
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
Z nami je potoval ves narod
Narodom in narodnostim Jugoslavije ni bilo nikoli nič podarjenega. Panonske ravnine, balkansko hribovje, beli alpski vrhovi, sinje Jadransko morje in svobodno sonce, ki vse to obseva, vse to smo si morali priboriti sami, celo pravico do lastnega obstanka, saj je imel sovražnik drugačne namene. Zgodovinski viharji so pometali z našimi predniki, tragedija za tragedijo je redčila njihove vrste in polnila njihova srca z gnevom. Le redko so se v tej temni zasvetila svobodna obzorja. Pa vendar so naši predniki vedeli, da ta temini zasvetila svobodna obzorja. Pa vendar so naši predniki vedeli, da ta kako si bodo svobodo tudi ustvarili: le s trdo vero vase, v lastno kulturno, ustvarjalno in fizično moč in le v trdni povezanosti v narodnostni skupnosti, ki bo na načelih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja sposobna kljubovati skupnemu sovražniku.
Praznovanje Dneva republike, rojstnega dneva nove Jugoslavije, je za nas prav zato tako pomembno, saj nas vedno znova spominja in opominja. Opominja nas na to, kaj se lahko zgodi, če se ne bomo zavedali zgodovinske odgovornosti do čuvanja vrednot, ki so pripeljale ljudsko vojsko do končne zmage — do bratstva, edinstva in enakosti vseh narodov in narodnosti in kaj se lahko zgodi, če bi dopustili, da bi nacionalizem in iredentizem znova zasejal mržnjo v bratskih srcih.
Spominja pa nas na vse trpljenje in žrtve, ki so bile v ognju revolucije darovane, da lahko danes živimo v svobodni, neodvisni in socialistični Jugoslaviji. Tudi srečanje v Jajcu, na katerem je bila 29. novembra ustanovljena nova Jugoslavija, ni potekalo brez težav, saj so morale delegacije narodov Jugoslavije prehoditi na stotine kilometrov, med sovražnimi zasedami in ofenzivami, čez reke in gorovja, v snegu in mrazu.
Že to, da so skoraj vse delegacije brez nezgod prispele na dogovorjeno mesto je dokaz, kako brezhibna in velika je bila organizacijska sposobnost porajajoče se nove ljudske oblasti.
V slovenski delegaciji, ki seje udeležila zgodovinskega zasedanja v Jajcu, je bil tudi nedavno umrli pesnik, pisatelj,
*******************+*-M‘-*‘++*+****-M<***++*'M<*+-M<
*
*
VSEM ČLANOM KOLEKTIVA IN VSEM DELOVNIM LJUDEM PRISRČNO ČESTITAMO ZA
29. NOVEMBER DAN REPUBLIKE
B. Jakac: Odhod slovenske delegacije iz Kočevskega Roga. Visoka jedkanica.
*	*
*	★
***** *************■*+ *************** ****** -Me* **
publicist in kulturni delavec Edvard Kocbek. V knjigi Slovensko poslanstvo opisuje kot slovenske delegacije na zasedanje in potek samega zasedanja. Iz njegovega govora, ki ga je imel pred poslanci vseh jugoslovanskih narodov in glavnim štabom narodnoosvobodilne vojske je čutiti, kako je vse poslance preveval duh zgodovinskega trenutka in teža odgovornosti, ki so jo v imenu naroda prevzeli nase:
„Enotno podobo je v malem nudila še prav posebej naša mnogovrstna delegacija, ko je odšla na pot, da se snide z vami, dragi tovariši. Predstavljala je kaj pisano družbo: drug za drugim smo šli vojak in civilist, aktivist in partizan, za delavcem
je šel kmet, za slikarjem zdravnik, za pesnikom duhovnik. Šli smo skozi nenehne nevarnosti, kilometer za kilometrom, podnevi in ponoči, edinstveno poslanstvo slovenskega ljudstva. Z nami je potoval ves narod, vsa njegova zgodovina, vse izkušnje, vsi njegovi sveti cilji, z nami je potoval narodni genij. Moje oči so videle nad kolono pomenljiv žar, pred nami je šla svetla podoba kakor v Blokovi pesmi.”
Tudi novomeški rojak Božidar Jakac je bil član slovenske delegacije. Med potjo in na zasedanju je ustvaril več upodobitev oseb in dogodkov in tako ohranil potomcem dokument velike zgodovinske in umetniške vrednosti.
Drobilec, ki nam dela sekance, je res požrešen. Brez ,,VOLVA” bi ga težko nasitili, posebno še kadar obratuje nepretrgoma.
Preskrba s surovinami in repromaterialom
SUROVINE:
Skozi vse leto se otepamo s težavami v zvezi z nabavo hlodovine in lesnih polproizvodov. Vzrokov za tako stanje je več, predvsem pa so sledeči:
Na vseh področjih, kjer se oskrbujemo s surovino, intenzivno izgrajujejo žagarske kapacitete in nam s tem omejujejo dobave, saj morajo najprej pokrivati domače predelovalne kapacitete.
Dolga zima 1980/81 je popolnoma izčrpala vse zaloge teh materialov, ki jih ni bilo mogoče skozi celo leto nadoknaditi.
Veliko hlodovine, kije bila posekana spomladi, je propadlo, saj se je spravilo lesa zavleklo do avgusta, ko so klimatske razmere popolnoma neprimerne za spravilo pojav piijavosti.
- Vsa leta smo se posluževali tujih kamionskih prevozov iz GG Bled. Brežice, Novo mesto.
česar letos nismo mogli storiti, saj ni bilo prostih kamionov, ker so gozdarji najprej reševali svojo surovino.
Po zagotovilu GG NOVO MESTO, da nam bo dajalo skozi vse leto po en kamion, s katerim bomo lahko intervenirali pri prevozih, smo prodali dotrajalo vozilo Roman, žal pa GG zaradi znanih problemov, ni izpolnilo svoje obljube.
Eksotične hlodovine ni mogoče več uvažati, zaradi znanih restrukcij na uvozu, zato smo se odločili, da osnujemo carinsko skladišče v Straži in nato postopoma carinimo blago v skladu z možnostmi, ki nam bodo nudene, pa tudi prodaja eksot se je ustavila.
Perspektive na področju surovin, so zaradi lepega vremena nekoliko obetavnejše in upamo, da bomo zimo preživeli, vendar v nenehnem strahu, da nam zima lahko krepko pokvari načrte.
REPROMATERIAL:
Na vseh področjih domače nabave, je stanje izredno kritično. saj ne poznamo materiala. ki ne bi imel tudi uvoznih substanc.
Z restrikcijami na uvozu le teh. ki so že dramatične, pa je ogrožena kompletna nabava repromaterialov, ki jih sicer z veliko mero požrtvovalnosti vseh nabavnikov in razumevanjem naših dobaviteljev, rešujemo. Bojimo pa se. da bo stanje v decembru zašlo v kritično fazo, ko bodo odpovedale vse naše možnosti, ki so povezane z logiko razmišljanja.
Za primer lahko navedemo, da se dnevno ukvarjamo z najmanj desetimi materiali, brez katerih bi stala kompletna produkcija Novolesa. Najbolj kritični materiali, ki ogrožajo delo celotnega Novolesa, so: laki, razredčila, avto gume, poliestri, vijačno blago, folije, lepila, iverice, tapetniško blago, jogiji, kartoni in tako dalje do približno 6000 postavk kolikor jih nabavljamo.
Situacija je posebno težka še zato, ker je otežkočen kompleten uvoz, saj nam je zmanjšana nabava iz uvoza za približno tretjino, kljub temu, da smo že samoiniciativno zmanjšali planirani uvoz za četrtino letnih potreb. Zmanjšanje uvoza je tesno povezano z našim izvozom. ki pa je zopet otežkočen zaradi navedenih dejstev in tudi zaradi naših slabosti v produkciji. kar pa ni predmet tega poročila.
Posebej neugodno pri našem delu pa je to, da proizvodnje sploh ne moremo redno obveščati o situaciji na nabavnem področju, ker se situacije tako bliskovito menjajo in so tako nepredvidljive, da jih sploh sistemsko ne moremo napovedovati. saj praktično ni nikogar, ki bi nam lahko z gotovostjo napovedoval naše možnosti, niti za teden dni vnaprej.
Vsi v nabavnem delu TOZD BLP, se trudimo, da bi se prilagodili nastali situaciji in lahko zatrdim v imenu vseh mojih sodelavcev, da se zavedamo kolikšna je odvisnost vseh zaposlenih v Novolesu od nas in lahko obljubimo, da bomo vložili vse svoje napore in znanje, da bo-
mo omogočali vsaj sedanjim razmeram prilagojeno produkcijo, povejmo pa, da smo v veliko slučajih popolnoma nemočni.
Od vseh delavcev Novolesa pričakujemo, da se bodo tudi sami seznanjali pri sodelavcih iz drugih delovnih organizacij z nastalo situacijo in si tako ustvarili realno sliko o težavah, če menijo, da so naše informacije netočne.
Vsem odgovornim delavcem v TOZD. ki se ukvarjajo z izborom materialov, ki naj bi bili ugrajeni v naše izdelke, predlagamo, da se intenzivirajo na iskanju materialov, ki bi lahko zamenjali že znane materiale, saj bi nam s tem omogočali tudi večjo fleksibilnost v nabavi.
Za konec tega poročila lahko rečemo le to, da se bomo morali v bodoče vsi navaditi na velike motnje v preskrbi z materiali in s tem tudi na motnje v produkciji, saj stabilizacija vsekakor ne pomeni enakega načina poslovanja, kot doslej.
Navaditi se bomo morali, da bo lahko v bodoče preživel le tisti, ki se bo spoprijel s problemi in to ne na področju kritike, ampak na področju dela in pripadnosti delovni organizaciji, kjer dela.
POMOČNIK DIREKTORJA ZA NABAVO: SLAVKO VIDMAR
PRVOMAJSKA NAGRADA DELA 1982
Do petega januarja 1982 imajo temeljne organizacije še čas, da na podlagi sklepov zborov delavcev, delavskih svetov ali družbenopolitičnih organizacij predlagajo kandidate za prvomajsko nagrado dela za leto 1982. Predlagani kandidati so lahko tisti, ki dosegajo izjemne delovne uspehe na družbenopolitičnem in proizvodnem področju in tako pripomorejo k oblikovanju socialističnih samo upravnih odnosov in naprekdu našega gospodarstva.
VSE VEČJI GOSPODARSKI POMEN REKE KRKE
Delovna organizacija Emona Ribarstvo, ki je pred nedavnim na Dvoru odprla šestnajst novih ribogojnih bazenov, je povečala pridelavo sladkovodnih rib za 200 odstotkov. Sedaj v svojih ribogojnicah po Sloveniji gojijo 300 ton postrvi letno, količino pa nameravajo še podvojiti, ko bodo zgradili načrtovano ribogojnico v Dolnjem Kotu ob Krki. Tako reka Krka zopet pridobiva nazaj gospodarski pomen, ki ga je imela, ko so v njej še živeli raki.
--------------------
OBVESTILO
Vse bralce in sodelavce glasila ter člane uredniškega odbora obveščamo, da bomo v decembru izdali samo eno obsežnejšo številko, ki bo izšla 18. decembra.
Zadnji rok za oddajo prispevkov je 7. december do 9. ure.
UREDNIŠTVO
V___________________J
Iz TOZD SIGMAT
V PRIČAKOVANJU DELOVNIH PROSTOROV SE BOLJ PA OGREVANJA
Po prvotno začrtanem planu in predvidevanjih bi morala biti investicija v našem TOZD končana že ob koncu lanskega leta. Toda vemo, da je le malo kje tako gladko in temeljito pripravljeno, da bi zastavljene naloge stekle brez ovir in problemov. Tako se je tudi pri nas v glavnem zaradi objektivnih razlogov zavleklo za celo leto.
Glavna vzroka za prekoračitve terminskega plana sta predvsem zgodnja lanskoletna zima in finančna sredstva, ki smo jih le s težavo skrpali skupaj za dokončanje najnujnejših del. Po finančni konstruciji so bila poleg ostalih sredstev predvidena tudi bančna sredstva, vendar so ta izpadla v celoti. Vzroki za izpad bančnih sredstev so v tem, da nismo uspeli v tako kratkem času pripraviti novega elaborata, ki ga ja zahtevala banka, predvsem pa so nam onemogočili pristop do bančnih sredstev predpisi IS SFRJ, ki so bili uzakonjeni sredi letošnjega leta.
Ne glede na to, da izpolnjujemo večino pogojev in postavljenih kriterijev za pridobitev bančnega kredita, pa nismo še dovolj udeleženi pri izvozu (glede na ustvarjanje neto deviznega efekta). Zaradi tega bomo okrnjeni pri nabavi opreme in delno tudi pri zunanji ureditvi.
Sedaj dokončujemo vsa dela in pripravljamo objekt za tehnični prevzem. Tako je treba v naslednjem obdobju, vendar najkasneje do 15. decembra, pripraviti in zaključiti naslednje:
dokončati elektro instalacije do 29. 9.,
— opraviti priklop na trafo postajo in izvršiti vse meritve do 9. 12. 1981.
S selitvijo tehnologije smo
začeli 19. novembra. Končana je bila v nekaj dneh. Hkrati smo priklapljali stroje na električno omrežje ter opravili potrebne meritve.
Najbolj pozorno pa opazujemo monterje iz Novomontaže, ki nam napeljujejo toplovod in komprimiran zrak. Vodno omrežje so že zdavnaj zaključili. Predvsem je za nas zanimiva TOPLOTA. Pred montažo novega cevovoda do elektrarne Brestanica, kjer bomo priključeni na toplotno postajo, so bili prekinjeni cevovodi pare v sedanje stare prostore. Glede na to, da mraz iz dneva v dan huje stiska, zlasti v jutranjih urah, je vse teže delati v delavnicah, predvsem v starih. Bojimo se tudi, da se bodo ljudje prehladili in bomo imeli precej izostanka, kar bi lahko vplivalo na uresničitev proizvodnega plana in uspešno poslovno leto. Zato ni čudno, da se vsi najbolj veselimo ogrevanja in normalnih pogojev dela, zlasti v delavnicah. Izvajalcem je postavljen rok, da opravijo priključitev najkasneje do 24. novembra. Upamo, da bo do objave tega članka tudi ogrevanje rešeno. Vsa instalacijska dela pa morajo biti končana do 10. decembra 1981.
Gradbena dela, tako od strani SGP Pionirja in GIP Gradis, so končana, razen manjša dela na odtočnikih vode, ki jih je treba očistiti, nekatere pa zamenjati in zatesniti.
Dela na tlakih in strehi so končana. Potrebno bo zamenjati le nekaj svetlobnih kupol, ki so se poškodovale med delom.
Več nedokončanih del pa je ostalo na zunanji ureditvi. Potrebno je opraviti priklop vode na glavni jašek in hidrantno omrežje. Izvajalec je že začel z deli. Kanal bo tekel pod rudniško progo, glavno cesto in vsemi priključki. Po dogovoru bi morala biti dela zaključena do konca tega meseca. Do konca meseca, vendar najkasneje do 5. decembra bi morala biti končana tudi ograja okoli celotnega zemljišča TOZD.
Delo zemlje, ki kazi videz okolice, smo se odločili zravnati in usposobiti zemljišče vsaj toliko, da bo možno tu hoditi in vzdrževati normalni red okoli novih delovnih prostorov.
O vsem navedenem smo se dogovorili in določili roke, zato upamo, da jih bomo uspešno rešili, saj smo že zahtevali tehnični pregled po 15. 12. 1981.
Kljub najrazličnejšim težavam upamo, da bomo izgradnjo pripeljali do konca, in s tem delavcem TOZD omogočili znatno ugodnejše pogoje dela. Tega pa ne bi mogli uresničiti, če ne bi bilo razumevanja in pomoči delavcev ostalih TOZD v DO Novoles. Z združenimi finančnimi sredstvi TOZD smo bili sposobni prijaviti in tudi do konca speljati gradnjo. Delavci TOZD Sigmat smo hvaležni vsem delavcem TOZD Novoles za uresničitev naše dolgoletne želje. Zavedamo pa se tudi, da bomo pomagali drugim ko bodo imeli podobne težave, kot smo jih imeli mi.
SLAVKO LIPAR
POČASNEJŠA RAST
Kot kaže, smo se Slovenci odločili za upočasnitev rasti gospodarskega razvoja — vsaj tako je razbrati iz osnutka slovenske resolucije za prihodnje leto. To postane zlasti očitno, če primerjamo osnutek slovenske z osnutki resolucij ostalih republik in pokrajin. Slovenska resolucija načrtuje rast družbenega proizvoda za 0,2 odstotka, industrijske proizvodnje 0,0, zaposlenosti 0,3, izvoza 6 in zmanjšanje naložb za 5 odstotkov. V Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem načrtujejo 4-odstotno rast družbenega proizvoda, v Črni gori 3,7, v Vojvodini 3 do 3,6 in v Makedoniji 3 do 3,5-odstotno. Slovenija izrazito odstopa tudi od začrtanega petletnega plana, v katerem je bila navedena 3,5-odstotna rast družbenega proizvoda.
VSE VEČ
NEZAPOSLENIH V ZAHODNI EVROPI
Zadnje mesece se je že tako zaskrbljujoče visoka stopnja nezaposlenosti v državah evropske gospodarske skupnosti še povečala. Več kot deset odstotkov nezaposlenih imajo v Belgiji (12,8), Veliki Britaniji (11,5) in Irski (10,4), najmanj pa v Luksemburgu in Grčiji, kjer je nezaposlenega manj kot en odstotek aktivnega prebivalstva. Zaskrbljujoče je tudi to, da je med nezaposlenimi največ mladine, kije pravkar končala šole.
Sovlaganje združenih organizacij
SOZD UNILES v projekte manj razvitih republik in SAP Kosovo
Ljubljana, 10. 11. 1981 — SOZD UNILES - Združene organizacije SOZD Uniles so v drugi polovici letošnjega leta oziroma takoj po sprejetju samoupavnega sporazuma o temeljih plana SOZD pričele z uresničevanjem dogovora o skupnem nastopanju in sovlaganju v projekte v gospodarsko manj razvitih republikah in AP Kosovo.
Že ob sprejemanju dogovora so se sporazumele, da bodo združevale sredstva, ki jih v ta namen izločajo na osnovi obstoječe zakonodaje in katere združene organizacije lahko usmerjajo oziroma sovlagajo v projekte na manj razvitih področjih. Možnost, ki je bila dana združenemu delu, da odloča o usmerjanju sredstev, namenjenih kot posojilo za razvoj manj razvitih republik in Kosova, predstavlja veliko spodbudo za sodelovanje med našimi
združenimi organizacijami in organizacijami na teh področjih, zagotavlja delno oskrbo naših OZD s potrebnimi materiali ter daje ustanovljenim ali rekonstruiranim proizvodnjam v pokrajinali z vlaganjem izkušenj in znanja naših strokovnjakov možnost hitrejšega napredka.
Odbor za načrtovanje in razvoj SOZD Uniles je izoblikoval stališče, da so za združene organizacije in SOZD kot celoto interesantni tisti projekti, katerih uresničitev bo združenim organizacijam zagotavljala surovine, polizdelke ali izdelke oziroma repromateriale, ki so za našo proizvodnjo potrebni, ah pa razširjala tržišče za izdelke združenih organizacij. Zato bo dana absolutna prednost projektom, ki so jih ali jih bodo predložile združene organizacije in ki izpolnjujejo sprejete kriterije.
Odbor za načrtovanje in razvoj je do danes obravnaval dva projekta na področju SR Bosne in Hercegovine, en projekt na področju SR Makedonije, en projekt v SAP Kosovo ter en projekt v Črni Gori.
Razen gornjih projektov, ki so jih predložile naše združene organizacije, je odbor proučil tudi druge projekte, katere je ponudilo združeno delo teh repzblik oziroma pokrajine Kosovo.
Združene organizacije-nosil-ke dogovarjanj s partnerji v gornjih projektih, so že izoblikovale osnovna izhodišča in ustvarile pogoje, potrebe za pripravo samoupravnih sporazumov o sovlaganju.
V nadaljevanju podajamo predvidene oziroma že obravna-
vane projekte po nosilkah. Liko Vrhnika pripravlja osnove za sovlaganje v proizvodnji decimi-ranega lesa in kasneje finalnih izdelkov v delovni organizaciji MPD Srbac v Banja Luki. Z vloženimi 75 milijoni dinarjev bi si le-ta zagotovila oskrbo z decimiranimi elementi in kasneje s finalnimi proizvodi, ki bodo dopolnjevali ponudbo Liko Vrhnika; Liko Vrhnika, Novo-les Novo mesto in Lesnina Ljubljana skupaj načrtujejo vlaganje v tovarno primarne predelave in decimirnico, kasneje pa s prenosom znanja v proizvodnjo finalnih izdelkov. Tako bi delovna organizacija ŠEK Oštrelj iz Bosanskega Petrovca zagotovila oskrbo naših DO z decimiranimi elementi ter polfinalnimi izdelki, združene organizacije pa bi vložile skupno 100 milijonov din in s svojimi strokovnjaki usposobile proizvodnjo.
DO Marles skupno s tovarno v Dečanih na Kosovu načrtuje izgradnjo tovarne montažnih hiš. Na ta način bi s prenosom znanja, potrebnega za prenos tehnologije proizvodnje, in s sovlaganjem DO Marles razširila tržišče montažnih hiš tako v SAP Kosovo kot na področjih, ki so v dosegu lokacije bodoče proizvodnje. Lesnina Ljubljana TOZD Gramex načrtuje skupno s PIK Opalit v Kočanih, SR Makedonija, izgradnjo tovarne plinobetonskih elementov (siporex) ter v ta namen sovlaga 121 milijonov din.
Seveda se bodo omenjenim projektom verjetno v prihodnosti pridružili še novi, če bodo združene organizacije za to ugotovile skupen interes, ter na ta način prispevale k razvoju
manj razvitih republik in SAP Kosovo. Vsekakor v SOZD Uniles ocenjujemo, da je tako sodelovanje OZD veliko ustreznejša oblika pomoči manj razvitim kot pa financiranje preko fonda federacije.
12. 11. 1981 je odbor za načrtovanje in razvoj SOZD Uniles obravnaval še projekt DO Javor Pivka Rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje furnirja v ŠIK Javorak Nikšič v SR Črni gori — ter ga uvrstil v skupne projekte SOZD Uniles. V ta namen bo Javor kot nosilec projekta vložil 20 milijonov din.
JOŽE KOPRIVEC
Organizacijsko je v TOZD BLP vključen tudi SALON POHIŠTVA. Otvoritev salona je bila konec leta 1979. Namen ustanovitve je bil izboljšati izbiro in prodajo pohištva občanom, tako pohištva iz programov NOVOLES-ovih TOZD-ov, kot tudi drugih DO pohištvene industrije.
Po preteku dveh let poslovanja lahko ugotovimo, da je odločitev o otvoritvi in delovanju tega Salona bila upravičena. Rezultati, ki jih dosegajo delavci Salona so povsem zadovoljivi, saj so plansko zastavljene naloge redno dosežene. Zaposlenih je 18 delavcev, ki s svojim delom prispevajo k doseganju planskih obveznosti. Omeniti je treba, da so delavci te organizacijske enote vključeni v samoupravno in družbeno politično življenje TOZD BLP in se kljub izmenskemu delu redno in polnoštevilno vključujejo v ta dogajanja.
V	svojem poslovanju je salon povezan s številnimi proizvodnimi organizacijami pohištvene ter druge industrije širom Jugoslavije, in bi lahko ocenili, daje to sodelovanje dokaj uspešno.
Pri delu salona, zaradi same narave le tega občutimo vsa dogajanja na trgu in se srečujemo z vrsto težav, kijih skušamo ustrezno reševati.
V	svojem programu planiramo našo ponudbo in sestav dela dograjevati, kar bi predstavljalo nadaljno afirmacijo Salona kot tudi NOVOLES—a.
SEN1ČAR JOŽE TOZD BLP
TOZD ŽAGA - Ročno nameščanje bukovih plohov na transporter ni lahko delo. Kdor dvomi, naj „proba"!
TOZD ŽAGA — Prečni razrez
OOZK tudi v TOZD Lipa Kostanjevica
16. novembra 1981 je bila ustanovljena 00 ZK TOZD Lipa. Tako se je uresničila želja nekaterih družbenopolitičnih delavcev in organizacij, da bi imeli tudi v Lipi osnovno organizacijo ZK. Do tega datuma so bili komunisti organizirani še v skupni osnovni organizaciji pod imenom Splošno mizarstvo Krško. S pridobitvijo novih članov ZK pa so bili ustvarjeni pogoji za samostojno 00 ZK tudi v kostanjeviški Lipi.
Na prvem sestanku, ki ga je vodil še prejšni sekretar 00 ZK Splošnega mizarstva tov. Stane Pungeršič, so bili prisotni vsi člani, sekretar OK ZK Krško tov. Peterkoč, in direktor TOZD Lipa, tov. Tone Šoba. Po izvolitvi sekretarja, njegovega namestnika, blagajnika, ter evi-dentičaija je tov. Pungeršič prebral poročilo o delu 00 ZK Splošno mizarstvo Krško v zadnjem dveletnem obdobju. Poudaril je največjo težavo — pridobivanje novih članov v vrste komunistov. Zato je tudi v Lipi šele sedaj ustanovljena 00 ZK. Ob koncu svojega poročila je zaželel novi 00 ZK mnogo uspešnega dela, posebno sedaj na začetku, in da bi bili vztrajni, kljub problemom, s katerimi se bodo srečali.
Več je povedal sekretar OK ZK tov. Peterkoč. Orisal je delo in stališča, ki jih mora 00 ZK zavzeti, da bo uspešna pri svojem delu, še zlasti v sedanjem kriznem obdobju. Dejal pa je tudi, da ni bojazni za uspešno delo 00 ZK v Lipi, saj so nekateri člani bili že vrsto let tudi sekretarji v prejšnji skupni osnovni organizaciji. Zaključil je z željo, da se že v bljižnji prihodnosti zopet vidimo, toda v mnogo večjem številu kot danes, kajti vidim, da imate za to vrsto možnosti v vašem kolektivu.
Tudi direktor TOZD Lipa, tov. Šoba, je povedal nekaj misli in mnenj in bil zelo zadovoljen ob ustanovitvi 00 ZK v TOZD. Rekel je, da bo s tem tudi njegovo delo lažje in hkrati zagotovil vsostransko pomoč pri delu in reševanju težav.
Na koncu sestanka so se člani OK ZK dogovorili, da se bodo kmalu zopet sestali, izdelali plan za delo v naslednjem dveletnem obdobju, ki po predvidevanjih nikakor ne bo lahko.
Kadrovske štipendije
Odbor za medsebojna razmerja je na 3. redni seji 13. 11. 1981 potrdil valorizacijo kadrovskih štipendij, katero je predložila skupščina delegatov, udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike. Štipnedije so valorizirajo od dosedanjih 3,86 din na 4,63 din na osnovi uradno ugotovljenih osebnih dohodkov v SR Sloveniji.
Tabela vrednosti kadrovskih štipendij od 1.9. 1981 dalje:
1.	Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju:
uspeh zadosten dober prav dober odličen
2.	Za študente na višjih in visokih šolali:
uspeh
6.0	- 6,5
6.6	- 7,2
7.3	- 7,9
8.0	-8,6
8.7	-9,3
9.4	- 10,0
3.	Enotna kadrovska štipendija:
—	za učence v 1. letniku srednjega usmerjenega izobraževanja (ne glede na prejšnji učni uspeh)
-	za študente v I. letniku višjih in visokih šol (ne glede na prejšnji uspeh)
4. Kadrovskemu štipendistu, kjer dohodek na družinskega člana ne presega 55 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za leto 1980 (4.822,00 din), pripada h kadrovski štipendiji še razlika iz združenih sredstev, ki se izračuna tako, da se od možne izračunane štipendije iz združenih sredstev (ki bi jo dobival, če ne bi imel kadrovske štipendije) odbije najnižji znesek (najmanjšo kadrovsko štipendijo), kar je
-	pri učencih v srednjem usmerjenem izobraževanju
1.852,00 din
—	pri študentih višjih in visokih
šol	2.778,00 din
ter se dobljena razlika izplača štipendistu (kot socialni kolektiv kadrovske štipendije) iz združenih sredstev.
št. točk	din
400	1.852,00
480	2.222,00
590	2.732,00
720	3334,00
št. točk	din
600	2.778,00
650	3.010,00
720	3.334,00
800	3.704,00
900	4.167,00
1080	5.000,00
št. točk	din
480	2.222,00
650	3.010,00
Delegatska aktivnost mladih
V	OK ZSMS Trebnje deluje tudi konferenca mladih (KMD), ki vključuje osnovne organizacije ZSMS iz vseh organizacij združenega dela.
V	okviru KMD organiziramo tudi konference, na katerih govorimo o določenih problemih mladih v združenem delu. Tema druge konference KMD bo delegatska aktivnost mladih. V pripravah na to konferenco smo prišli do nekaterih zanimivih izsledkov.
Analiza aktivnosti mladih v delegacijah v zboru združenega dela nam pove, da je bilo od skupno 232 izvoljenih delegatov 54 mladincev. Teh je sedaj samo še 26 in samo 10 aktivnih, kar predstavlja 4,3 odstotka od skupnega števila delegatov.
V	delegacijah za SIS je od skupno 603 delegatov 115 mladincev od tega 65 aktivnih, kar je 10,78 odst. v primerjavi s skupnim številom delegatov. Tako pridemo do ugotovitve, da je od skupno 835 delegatov v OZD 141 mladincev in od tega 75 aktivnih, kar v skupnem številu delegatov predstavlja le 8,96 odst. aktivnih.
Če si pobliže ogledamo stanje v Novolesu, TOZD TAP
(Nadaljevanja na 6. strani)
Delegatska aktivnost mladih
TOZD ŽAGA - OB stroju
posameznega delegata, svojega delegata pa mora mladinska organizacija imeti tudi v kordi-nacijskem odboru za volitve.
Iz podatkov je razvidno, da smo mladi v tem delegatskem obdobju naredili zelo malo in da se moramo na prihodnje delegatsko obdobje bolje pripraviti. To pa ni dolžnost samo nas mladih, temveč celotne družbene skupnosti. Ukrepati moramo hitro, saj bodo skupščinske volitve že prihodnje leto.
ADOLF KOLENC
Iz TOZD Bor Krško
Tako, kot v drugih tozdih, smo tudi v našem del proizvodnje usmerili v izvoz, kajti tudi to je del našega prispevka k stabilizaciji in k pridobivanju tako potrebnih deviz. Kljub težavam, s katerimi smo se pri tem srečevali (kratek rok izdelave, neprimerna osnovna sredstva za tovrstno proizvodnjo), smo vse naloge uresničili v dogovorjenem času.
Omeniti moramo, da je naš vzdrževalec z veliko iznajdljivostjo in voljo izdelal veliko delovnih pripomočkov, mehanskih šablon in naprav, katere je potem vgradil na stroje. Brez dvoma so te, kljub enostavnosti, veliko pripomogle, da je bilo delo lažje in bolj učinkovito.
Poudariti in pohvaliti moramo vse zaposlene v našem TOZD, saj imajo ob tako maksimalnem angažiranju tudi pravi odnos do dela. Tudi vsi režijski delavci smo v popoldanskem času in tudi ponoči doprinesli delček uspeha. Priskočili smo na pomoč v proizvodnji in po svojih močeh pripomogli k tako moralnemu kot fizičnemu uspehu.
Vse to ne omenjam iz poslovnih razlogov temveč kot dokaz, da se z organizirano skupno akcijo da doseči vse tisto, kar je želja tudi vsakega posameznika, to je uspeh.
(Nadaljevanje s 5. strani)
Trebnje, vidimo, da je položaj naslednji:
-	zbor združenega dela: 7 delegatov - 2 člana ZSMS, od tega en aktiven in en neaktiven (udeležba članov ZSMS 14,3 odst.)
—	v delegacijah za SIS 18 delegatov, od tega 8 članov ZSMS.
Aktivni so trije člani nekativ-nih pet članov (udeležba članov ZSMS 44,4 odst.
Podatki nam povejo, da je zastopanost članov ZSMS v delegacijah dobra, vendar je aktivnost slaba. To pa ni značilno samo za mlade, temveč za večino delegatov.
Za tako stanje so kriva, poleg neresnosti posameznikov, še preobsežna gradiva in nepravilno kadrovanje. Skrčevanje delegacij, ki je posledica odhajanja delegatov iz ene OZD v drugo, je tudi znatno vplivalo na aktivnost.
Sestavljanje delegacij pred sejami skupščin marsikdaj ni potekalo dobro, saj se dostikrat delegacije sploh ne sestajajo in predsednik pošlje na sejo delegata, ki sploh ni pripravljen, pa tudi mnenja svoje baze nima.
Tudi kadrovanju bo potrebno posvetiti več pozornosti, predvsem pa bi mladinska organizacija morala imeti predlog za
TOZD ŽAGA — Je zlaganje elementov res tako preprosto? Pomembno je, da se človek znajde!
Izvoz -
rekordna
proizvodnja
Vsesplošno prizadevanje zaposlenih v proizvodnji žaganega lesa v TOZD TPI in žaga Soteska je pripomoglo k re-krodni proizvodnji. Glede na splošno usmeritev gospodarstva v izpolnitev izvoznih planov, predvsem v drugem polletju 1981, smo se tudi zaposleni v Soteski intenzivneje lotili izpolnjevanja izvoznega plana ter poskušali hkrati nadoknaditi izpadlega. Izvozni plan smo izpolnili v 1. polletju le z 11,32 odst. v 9. mesecih s 46 odst., tako ostane za zadnje tri mesece še precejšnji del izvoza, katerega načrtujemo uresničitvi z 99 odstotki.
Iz naslednjih podatkov je razvidno, da smo se resno lotili izpolniti zastavljeni cilj. V avgustu smo izvozili 144 m3 žaganega lesa, v septembru 320 m3 in v oktobru 279 m3 žaganega lesa. Do konca leta želimo izvoziti mesečno v povprečju 300 m3 žaganega lesa.
Kljub temu, da naš letni plan (338.300 ameriških dolarjev) predstavlja le 1,7 odstotka izvoznega plana Novolesa, pa ni motiviranost zaposlenih v žagarski proizvodnji nič manjša. Velika mera razpoloženja in motiviranosti je pripeljala do rekordne dnevne proizvodnje v oktobru. Ob enkratnem rezu je bilo razžaganih 128,50 m3 jelove hlodovine, za kar je zadoščalo 189 hlodov v skupni dolžini 756 m.
Želimo, da bi jim ta rekord vliv novih moči za nadaljno uspešno proizvodnjo.

KAM Z ODPADKI
V Sloveniji proizvedemo letno 15 do 20 tisoč posebnih odpadkov. Tako imenujemo odpadne snovi kot so razna odpadna olja, usedline barv, lakov, razredčila, fenoli, uporabljena čistila in topila, kisline, kislinski katran in podobno. Takih odpadkov je štirinajst vrst. Zakon pravi, da morajo odpadke, ki so nevarni za okolje, nevtralizirati in uničiti proizvajalci sami. To je spričo vse večjih količin in nevarnosti za okolje postalo že skoraj nemogoče, zato se v organizaciji Komisije za varstvo okolja pri GZ Slo-
venije in ob sodelovanju z Zavodom za tehnično izobraževanje Ljubljana proizvajalci odpadkov dogovarjajo, da bi ustanovili podjetje, ki bi za vso Slovenijo reševalo ta problem. Nova delovna organizacija naj bi pričela z delom najkasneje do konca leta 1986.
Drugo leto — sedem
odstotkov več
Da bomo lahko poravnali obveznosti, ki jih imamo do tujine, in zagotovili zadosten dotok deviz, bomo morali Jugoslovani v prihodnjem letu povečati izvoz najmanj za sedem odstotkov, s tem, da se uvoz v primerjavi z letošnjim, ne bi bistveno povečal. Ob letošnji stopnji inflacije pa bo tudi izvoz drugo leto težaven, zato bo treba storiti vse, da se bo inflacija umirila pod petnajstimi odstotki. Direktor zveznega zavoda za družbeno planiranje je izjavil, da nas bo vsak odstotek inflacije, ki bi presegel 15 odstotkov, stal nove tri milijarde din za spodbujanje izvoza.
Obveščanje
Stališča republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o obveščanju v združenem delu in njihovo uresničevanje
Odbor za politično propagando in obveščanje pri RSZSS je ob „Stališčih" pripravil tudi njihovo razlago in napotila za uporabo v praksi, kar objavljamo v današnji številki našega glasila, ker menimo, da so tako razlaga in napotila za dograjevanje sistema obveščanja izrednega pomena.
Prizadevanja zavzetih organizatorjev obveščanja in sindikalnih delavcev za izboljšanje obveščanja v organizacijah združenega dela, ki so bila najbolj odločno izražena v Akcijskem dogovoru o obveščanju v zdru-
TOZD ŽAGA — Pogled na tračne žage v decimernici
ženem delu (III. srečanje organizatorjev obveščanja, Krško, november 1980), so dobila močno politično podporo. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je 24. septembra letos obravnaval obveščanje v združenem delu in sprejel ,.STALIŠČ A O RAZVOJU IN DOGRAJEVANJU SISTEMA OBVEŠČANJA V ZDRUŽENEM DELU TER O VLOGI IN NALOGAH ORGANIZACIJ IN ORGANOV ZVEZE SINDIKA-TOV SLOVENIJE (v nadaljnjem besedilu: stališča). Stališča so torej politična podlaga in v nekaterih točkah konkretno napotilo za razvijanje celovitega sistema obveščanja v organizacijah združenega dela oziroma so konkretizacija Akcijskega dogovora iz Krškega z nalogami, ki zavezujejo organe in organizacije zveze sindikatov. Hkrati pa stališča vsebujejo tudi priporočila drugim organom in organizacijam (stališča so objavljena v Sindikalnem poročevalcu, Delavska enotnost številka 40, 8. oktober 1981). Da bi v komisijah za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov ter v organizacijah združenega dela (sindikatu, uredništvih, odborih za obveščanje) lahko kar najbolje zastavili delo na tem področju, smo v odboru za obveščanje in politično propagando pripravili nekatera pojasnila, ki naj pomagajo pri uresničevanju omenjenih stališč.
Stališča so politični dokument, ki naj usmeija dejavnost organizacij in organov zveze sindikatov na ključne točke sistema obveščanja v združenem de-
lu in družbi nasploh. Zato nujno presegajo sedanjo normativno ureditev tega področja. Posebej zato, ker je zakon o javnem obveščanju (1973) zelo pomanjkljivo opredelil področje obveščanja v združenem delu. Na drugi strani pa stališča upoštevajo druga zakonska določila, posebej pa določila o obveščanju, ki jih predpisuje zakon o združenem delu.
Na področje obveščanja v združenem delu posegata dva nova zakona, in sicer: zakon o družbenem sistemu informiranja in zakon o javnem obveščanju. Zato je nujno, da se tudi organizacije in organi zveze sindikatov (in prek njih tudi organizatorji obveščanja) aktivno vključijo v javno razpravo o teh dveh zakonih. Stališča so tudi podlaga za vključevanje sindikatov v javno razpravo o tem. Torej pričakujemo, da bodo predlagane rešitve ob prizadevanjih odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando našle ustrezno mesto v obeh novih zakonih.
Odbor za obveščanje
Kot prednostno nalogo pri podružbljanju sistema obveščanja v organizacijah združenega dela navajamo ustanovitev o-dborov za obveščanje. Odbori za obveščanje naj bodo organ, ki bo na ravni delovne organizacije (v sozdu se lahko dogovorijo za koordinacijski odbor za obveščanje, večji dislocirani obrati in večje temeljne organizacije lahko izvolijo svoje odbore, če menijo, da bo to v prid bolj učinkovitemu obveščanju)
oblikoval in načrtoval politiko obveščanja in spremljal ter nadzoroval njeno izvajanje.
Odbor za obveščanje sestavljajo delegati delavcev tozdov se pravi delegati samoupravnih organov tozdov), delegati družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije in delegati uredništva. Delegate delavcev izvolijo na predlog sindikata delavski sveti tozdov (to predlagamo kot začasno rešitev, dokler ne bo novi zakon o javnem obveščanju opredelil na čina volitve delegatov). Celoten koordinacijski in volilni postopek za člane odbora vodi in usklajuje sindikat. Odbor za obveščanje ima svojega predsednika, ki pa ne more biti odgovorni urednik glasila.
Odbori za obveščanje naj bi kot družbeni organi opravljali tudi funkcijo izdajateljskih svetov za glasila. Ob preteku mandata izdajateljskim svetom torej ne bi več volili novih, ampak bi njihovo vlogo prevzeli odbori za obveščanje.
V praksi se je pokazala težnja, da bi odbori za obveščanje postali izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije. Začasno, do sprejema novega zakona o javnem obveščanju, je to možno. V sindikatih pa se bomo zavzemali, da v novem zakonu o javnem obveščanju odbor za obveščanje ne bo izvršilni organ delavskega sveta, temveč bo imel podoben status kot samoupravna delavska kontrola (neposredne volitve).
Odbor za obveščanje predlaga delavskemu svetu, ki v delov-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Obveščanje
(Nadaljevanje s 7. strani) ni organizaciji odloča o sredstvih, finančni načrt obveščanja in ga seznanja z načinom porabe sredstev, predvidenih za obveščanje. (Finančna sredstva za obveščanje delovna organizacija in tozdi namenjajo iz materialnih stroškov, razen za osebne dohodke delavcev, ki se ukvarjajo z organizacijo obveščanja).
Uredništvo
Uredništvo je izvršni oziroma izvedbeni organ za obveščanje, ki ureja sredstva obveščanja v organizaciji združenega dela (glasilo, bilten, oglasno desko, razlasno postajo). Uredništvo je pretežno strokovno sestavljeno, kar pomeni, da ga sestavljajo delavci službe za obveščanje (in samoupravljanje) in strokovni sodelavci, ki sodelujejo pri nastajanju glasila (lahko tudi stalni dopisniki, zadolženi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah ter strokovnih službah za sprotno posredovanje informacij). Uredništvo vodi odgovorni urednik, ki mora biti delavec službe za obveščanje (in samoupravljanje). Tudi imenovanje odgovornega urednika glasila je do sprejema novega zakona o javnem obveščanju in v skladu s sedanjim zakonom še mogoče urejati tako, da ga na predlog odbora za obveščanje imenuje delavski svet delovne organizacije.
V stališčih smo zapisali, da bo „zveza sindikatov uresničevala tudi družbeno vlogo izdajatelja glasil v organizacijah združenega dela”. Uresničevanje družbene vloge izdajatelja sredstev obveščanja v organizacijah združenega dela pomeni, da se morajo sindikalne organizacije temeljiteje in bolj odgovorno ukvarjati z uresničevanjem te-
i
'Glasilo „NOVOLES" urejal uredniški odbor. Odgovorni ]
| in tehnični urednik Vanja * 1 1 Kastelic. Izdaja delovna < 'organizacija „NOVOLES",]
] lesni kombinat Novo mesto 1 ] — Straža. Naklada 2950! i izvodov. Stavek, filmi in]
] montaža: DITC, TOZD Do-]
1 lenjski list. Tisk:	DITC,ii
i TOZD Tiskarna Knjigotisk. ] ] ! Glasilo je oproščeno temelj-] ] i nega prometnega davka na<
] podlagi menja Sekretariata]
] za informacije pri IS SR Slo- ] venije št. 421/72 z dne 31. < i januarja 1978.	]	!
OBVOZNICA — Tam, kjer smo še pred nekaj leti udarniško gradili ograjo, je sedaj zopet gradbišče. Tokrat gre za hitro obvoznico, kot pravijo nekateri. Domačini pa vedo povedati, da graditelji ne ravnajo najbolj umno, saj so zasipali strugo „obrha", ki je sedaj sicer suha. Vsi so si edini, da bo to vprašanje zelo aktualno že ob malo večjem nalivu. (Fotografirano: 24. 11. 1981)
meljnih vsebinskflrsasnov sredstev obveščanja (glasil). Prevzem formalnega izdajateljstva zaenkrat presega finančne, kadrovske in organizacijske možnosti sindikata).
Glasilo oziroma druga sredstva obveščanja (če ne gre za posebne, specializirane publikacije, kar mora biti določeno s pravilnikom o obveščanju) so v bistvu glasila združenih delavcev. Torej je razumljivo, da delavci sami prek svojega najvišjega samoupravnega organa — delavskega sveta še naprej zagotavljajo materialne in druge pogoje za izdajanje sredstev obveščanja.
Vse navedene novosti, ki zadevajo podružbljanje obveščanja, morajo ustrezno mesto postopoma najti v pravilnikih o obveščanju. Ni dovolj, da je obveščanje zgolj načelo opredeljeno v samoupravnih sporazumih, o združevanju in v statutih. Obveščanje je treba celovito normirati s posebnim pravilnikom. Tega naj kot samoupravni organ sprejmejo delavski sveti na predlog odbora za obveščanje. Javno razpravo o pravilniku vodi sindikat. Pravilniki morajo zajeti način zagotavljanja javnosti dela organov in organizacij oziroma odgovornost virov informacij, pravice in obveznosti udeležencev v procesih obveščanja, opredeliti morajo vsebino in načine obveščanja (kazalce, nujne informacije in sredstva), položaj in odgovornost službe za obveščanje (in samoupravljanje) ter samoupravno organiziranost obveščanja (razmejitev pristojnosti med odbori za obveščanje, uredništvo in delavskimi sveti) in način financiranja. Pravilniki o obveščanju, lahko vsebujejo tu-
di vsebinske zasnove posameznih sredstev obveščanja in način nagrajevanja sodelavcev — dopisnikov, lahko pa to področje normativno opredelijo drugi posebni akti.
Kot strokovno podlago za določanje vsebine informacij je republiški svet priporočil uporabo „Temeljnih informacij za delavce”, ki jih je odbor za obveščanje in politično propagando pripravil konec leta 1979. Te „liste” ni mogoče uporabljati v vsaki organizaciji enako in dobesedno. Nekatera priporočila liste bomo skupšali uveljaviti v zakonu o družbenem sistemu informiranja, zato se bomo aktivno vključili v javno razpravo. (Temeljne informacije za delavce so objavljene v reviji „Obveščanje in odločanje” št. 1/80.)
Stališča govorijo tudi o celovitosti in enotnosti sistema obveščanja. Naj še enkrat opozorimo, da učinkovito obveščanje pa tudi gospodarska stabilizacija (pomanjkanje roto papirja tudi sodi zraven) narekujeta pogostejšo in bolj kakovostno uporabo oglasnih desk, razglasnih postaj in biltenov, kar je dolžnost službe za obveščanje (in samoupravljanje).
V večini organizacij združenega dela so službe za obveščanje in tajništva samoupravnih organov ločene organizacije (delovne) enote. Izkušnje večjih organizacij ter nedeljivost samoupravljanja in obveščanja pa govore v prid združenim službanu (centrom) za obveščanje iir samoupravljanja. Seveda pa v takih službah ne morejo delati predvsem administrativni delavci, pač pa strokovno usposob ljeni delavci, ki poznajo mehanizme samoupravnega odloča-
nja in obveščanja ter so sposobni pripraviti (iz zbranih podatkov in gradiv) razumljive, zanimive in popolne informacije za vse uporabnike. Taka narava dela zato zahteva čimvečjo organizacijsko samostojnost teh služb. S samoupravnimi akti je treba tudi zagotoviti, da bodo te službe odgovorne predvsem samoupravnim organom (delavskemu svetu in odboru za obveščanje).
Stališča vsebujejo še eno novost. Priporočajo namreč (tudi v duhu zakona o javnem obveščanju), da tudi vsi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije (poslovni organi in strokovne službe to obveznost že imajo) določijo posameznike, ki bodo na vseh ravneh sprotno in takoj posredovali informacije o delu teh organov in organizacij. Razumljivo je, da mora biti sindikat kot predlagatelj sam za zgled.
Odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije bo na posvetu s predsedniki komisije za obveščanje pri občinskih svetih opredelil tudi naloge komisij in občinskih svetov, ki zadevajo uresničevanje teh stališč.
ZAHVALA Ob smrti dragega očeta FRANCA SLAKA
iz Koroške vasi 21 se zahvaljujem sodelavcem in OOS TOZD TPP za podarjene vence, izrečena sožalja in denarno pomoč.
SIN MARJAN