[]rendon-čanov neprestano zasleduje ropot maščevalnih izstrelkov, ki jim ne da miru niti ponoči. To nemško povračilno orožje udarja huje na živce Londončanov, kot najtežji letalski napadi v letu 1041. Naj- i hujše pa ni uničenje in žrtve, marveč ' spoznanje, da se udarcev »V lc ne da naprej izračunati. Vsak gleda, da se kolikor mogoče malo zadržuje na cestah in da so zadrži čim dalje od oken. Gfeste so postale prazne. Več kot milijon Lou-dončanov je bilo evakuiranih. Več ttsoč ostalih «e je podalo prostovoljno na lastno stroške na deželo. Sedaj ee je pričel izseljevati iz mesta drugi milijon Londončanov. Tudi ponoči, tako javlja »Time« dalje, obvladujejo življenje Londončanov izstrelki »V 1«. Povsod so pogovarjajo samo o enem: O »Vl< izstrelkih. Močno se že opaža, kako zelo so trpeli živci Londončanov. Vedno več delavcev in na-stavljencev izostane od svojega dela. Londončattom bo kmalu tega dovolj. Oni so že do grla siti tega neprestanega strahu. Tretja svetovna vojna neizbežna? Berlin, 24. avg. Najnovejša številka znanega tednika »Berlin-Rim-Tokio«, ki je blizu zun. ministru, prinaša članek dr. von Studmitza o vprašanju tretjo svetovne vojne. Člankar meni, da je tretja svetovna vojno neizogibna, če ne bo sledil drugi svetovni vojni mir, ki bo odstranil njene vzroke. Če bodoči mir ne bo ustvaril izenačitve koristi vseh sil, ki se udeležujejo vojne, tako zmagovalcev kot premagancev, potem ta mir ne bo dolgo trajal. V posameznem izvaja člankar: »Sovražna razpravljanja o porazu Nemčije in Japonske se bavijo sicer z izenačitvijo koristi v bodočem miru. Toda oni hočejo to izenačitev omejiti na zmagovalca, točneje povedano, na najmočnejše med njimi. Svet bi po teh predlogih razdelili med Sovjetsko zvezo, Združene države, Veliko Britanijo in Kitajsko. Obstojala bi ruska interesna sfera, ameriška, anglo - zapadnoevropska in kitajska. Jasno je, da ta načrt no bo nikdar ustvaril ravnotežja sil. Ta načrt ne izenačuje niti sil med onimi, ki se že smatrajo za jutrišnje zmagovalce. Sovjetska zveza bi bila največja celinska siia. Združene države največja pomorska sila na svetu. Velika Britanija, vključno s svojim imperijem pa ne bi bila niti na suhem niti na morju kos niti eni, kaj šele obema silama. Za Kitajsko velja isto. Potem bi bili samo dve svetovni sili v pravem smislu: Rusija in Amerika. Obe dve ostali. Velika Britanija in Kitajska pa bi lahko nadaljevali svojo politiko le z naslonitvijo na Ameriko ali Rusijo, da bi se uveljavili kot drugorazredni sili. Ne glede na Nemčijo in Japonsko, ki bi jima zmagovalci odvzeli vsako možnost delovanja, je naivno smatrati, da bi ostale sile dopustile trajno takšno nadvlado. Misel svetovne policije se je izkazala vedno kot ulopija in bo utopija tudi veduo ostala. Doslej Moskovska »narodna igra« s Poljaki Ženeva. 23. avgusta. Malo pred prihodom Mikolajczyka v Moskvo je izdal vrhovni eovjet uredbo, v kateri je dana vsem prebivalcem Vzhodne Poljsko ln sovjetskim državljanom poljskega poko-ljenja pravica, da lahko sprejmejo poljsko državljanstvo, piše angleški tednik »Tablet«. Sedaj živi v Sovjetski zvezi 800.000 Poljakov. To so v glavnem oni, ki so jih odvlekli Sovjeti leta 1939. Tem Poljakom so v teku let, kakor je to Sovjetom pač ugajalo, priznali ali odrekli sovie-tsko oziroma poljsko državljanstvo. Ta uredba vrhovnega sovjeta je sedaj že šesta sprememba v tem oziru. Omembe vredno na novi uredbi jc, da se lahko sedaj celo sovjetski državljani poljskega pokoljenja imenujejo Poljaki in to celo, če nikdar niso bili na Poljskem. »Usoda izdajalcev« Tokio, 24. 8. Pod naslovom »Usoda izdajalcev« so bavi list »Mainichi« z italijanskim položajem. Iz usode italijanskega režima je razvidno, kako nameravata Anglija in Amerika postopati z državami. ki bi prišle pod njihovo vojaško oblast. Časopis meni, da si lahko italijanski narod misli, kakšne žrtve in poniževanja jim bodo prinesli šele dokončni mirovni pogoji. Kajti versaillski diktat kaže, kako neprimerno ostrejši so mirovni pogoji zaveznikov kot pa pogoji premirja. Toda že samo premirje je napravilo iz Italije čisto suženjsko državo. Primer Italije kaže, da namerava sovražnik ozemeljsko, vojaško, gospo- se ni obdržala še nobena zveza, ki je bila sklenjena v ta namen. Ravno tako kakršne nameravajo ustvariti te sile. se ne bo dalo uresničiti interesnih sfer, Absurdno je misliti, da bi Evropa, ki ni prenesla Napoleonove nadvlade bila trajno podrejena Moskvi. Ruski poskus, obvladati Evropo, hi pridružil ravno one evropske narode premagani Nemčiji, ki so nekoč odklonili zmagovito Nemčijo. Kakšno življenjsko nalogo pa naj bi imela na drugi strani anglo-za-padnoevropska interesna sfera v Evropi, katere nemška sredina bi bila politično sterilizirana. V trenutku, ko bi bila proglašena Nemčija za politično ozemlje brez gospodarja, bi nastala med anglo - zapadnoevropsko interesno sfero in rusko skupna evropska meja. Napačno je misliti, da se ne bi pojavilo v srednji in zapadni Evropi klasično nasprotje med Veliko Britanijo in Rusijo, ki je tako živo na Bližnjem vzhodu, na mejah Indije in celo na Kitajskem, torej na zelo oddaljenih področjih. Nasprotno je gotovo, da bi predstavljalo angleško-rusko razmerje obteženo s skupnimi evropskimi problemi, za svetovni mir mnogo večjo nevarnost, kot jo jo kdaj koli predstavljal vzhodnoevropski nemško - ruski problem. V Vzhodni Aziji, kjer naj bi stopila kitajska namesto Japonske, bi se križali ruski in ameriški načrti. Ker bi bile Združene države zelo velika moč, bi bili ti spori med ameriško in rusko interesno sfero mnogo močnjši, kakor pa med britansko-rusko v Evropi.« Kakor poudarja zaključno dr. von Studmitz, je lahko vidno, da bi takšen svetovni red močno ogrožal mir. Takšen svet bi nujno povzročil tretjo svetovno vojno, tudi če smatramo, da se premagana Nemčija in premagana Japonska ne bi mogli več dvigniti. II — darsko in narodno uničiti premagane države. Ob tem primeru bodo najbrž izginilo tudi utviare vseh onih poslednjih ueumnežev, ki mislijo, da bi se lahko s političnim manevrom rešili in bi jim bile naloženo le reparacije. Poslednja Rooseveltova izjava o ravnanju z Nemčijo in Japonsko, kaže prave sovražne nemene. Churchill je neprevidno ravnal, ko je sporočil angloameriški namen z Italijo s tem, ko je izjavil, da se naj Italijani pražijo v lastni masti. Izgleda kot, da jo Američanom neprijetna predčasna objava mirovnih pogojev za Italijo, ker bi to lahko škodovalo nameravanim manevrom in spletkam glede Nemčije in Japonske. Čudna avtomobilska nesreča kralja Faisala II. Solun, 23. avgusta. Avto iraškega kralja Faisala II., ki se nahaja sedaj na letovišču v Aleksandriji. se je zaletel v nek tovorni avtomobil. Kralj pri tem ni bil poškodovan. S tem v zvezi pripominjajo, da je prišel oče kralja Faisala ob življenje ob priliki slifcne od Angležev inscenirane avtomobilske nesreče. Ali je imela tudi lo pot »angleška tajna stnrt« vmes svoje prste? Budimpešta. Kakor javlja agencija MTI, je odstavil državni upravitelj dosedanjega madžarskega poslanika v Bukarešti, Mandorja Hertelendyja in poveril vodstvo madžarskega poslaništva v Bukarešti poslaniku Zollanu Mariassyju. Nadalje je bil imenovan poslanik Ladi-slaus Nat;y von Oalatilha za madžarskega poslanika v Sofiji. Pomen velike domobranske zmage pri Šmarju Uspeh domobrancev ob veliki zmagi pri Smairju ni samo v tem, da so ohranili železniški predor in napodili Dakija. Pomembnost te zmage je mnogo večja: Pomerili eo si 6voje moči in videlo ee je, kal zaleže tolovajska »brigada« proti ko-rajži naših fantov. Ta bitka je pokazala, kako upravičen je izraz tolovaji. Rdeče »brigado« niso nikakršna voj6ka, ki bi znala težaven položaj v redu prenesti, to so tolpe, ki ob reenib spopadih zbeže na vse strani. Zmaga pri Šmarju pa je tudi pokazala, da bo slovenski domobranec gotovo uničil rdečo zver, ki grozi po naših vaseh. Mirno lahko zaupamo svoj doni v brambo takim fantom. Vzrok napada na Šmarje Tolovaji so na vsak načun hoteli uničiti šmarski železniški predor in likvidirati postojanke ob njem. Dan pred poskusom so izdali naredbo, ki se končuje: »Akcija se mora izvršiti 111« Več vzrokov jih je gnalo k temu početju. Komunisti so uvideli, kakšna neaktivnost in preplah vladata med njimi. Zato so med »brigade« razglasili tekmovanje, kdose bo med tolovaji bolj izkazal. Daki pa se seveda ne pusti potisniti v koš, izkazati ee hoče »(narodni heroj« tudi v tej tekmi. Prilika je bila ugodna, ko je precešnje Število domobrancev iz Gro-suplja in Šmarja odšlo v akcije proti Suhi Krajini. Položaj pred akcijami Dne 13. avgusta sta se na Velikih in M. Lipljemih zbrali VIII. in IX. »brigada« z Dakijevim »ddvizijskim štabom« na Rožniku. VIII. »brigada« je imela namen v noči na 14. avgust likvidirati postojanko Škofljico, IX. »brigada« pa je dobila nalog, da napade postojanko Mali vrh in uniči pod njo ležeči železniški predor. Domobranci eo bila o tem eš ieta dan obveščeni. S hitro odločitvijo vodstva so se bojne skupine naših fantov pomikale proti Šmarju. V borbi eo bili udeleženi domobranci i® bojnih skupin Stamenko-viča in Memičanina, postojanki Mali vrh ia Šmarje, zasede pa so imeli fantje iz Pijaive gorice itn Velikih Lašč. Istočasno eo bile v borbah postojanke Škofljica, Zalog in Barje. Borba 7,a predor Ob eaii ponoči so komunisti začeli z vseh strani streljati na postojanko Mali vrh. Hoteli 60 prvo njo likvidirati, nato pa uničiti predor. K predoru je takoj zapeljal oklepni vlaik in se spustil v borbo. Komunisti so morali skoraj vso težo ognja usmeriti nanj. Ob 2.30 so tolovaji zaželi z napadom na bunkerje postojanke Mali vrh. Prisilni mobitiziranec popisuje položaj takole: »Okoli druge ure zjutraj smo dospeli do bunkerjev nad predorom. Medlem ko je bil štab divizije na nasprotnem bribu s tremi topičd, sta VIII. in IX. brigada obkoljevali bunkerje. Ko smo jih obkolili, smo dobili povelje za juriš. Takoj so nam odpovedale tri strojnice. Ker je eden od strojničarjev ni mogel takoj popraviti, ga je komandir 2. čete pobil s puškinim kopitom na tla. V juriš so nas pognali, čeprav mnogi celo pušk nismo imeli. Z udarci, kletvicami ia psovkami so nas gnali naprej. Zaradi hudega ognja s strani domobrancev jih je obležalo okoli 30 samo iz IX. brigade. Takoj nafto smo se umaknili v dolino. Po kratkem prerekanju eo se poveljniki odločili za nov juriš. Do drugega juriša ni prišlo-ker so nas domobranci že prej z izpadom vrgli na7.aj. Istočasno so nas obkolile druge domobranske edimice ...« Stamenkovič za tolovajskimi hrbti Za brbet so jim namreč prišli domobranci Staimenkovičeve bojne skupine, loi je skoza Grosuplje prodrla k Hudi Polici. Ob treh eo naleteli na tolovaje. Ko so ti začutili za 6eboj hudo streljanje, so morali prenehata z napadom proti obema postojankama ter najprej »likvidirati« tiste, ki so jim skočili v hrbet. Po hudih borbah 6o St-amenkovičeve čete s posadko Šmarje vdrle v vas Hudo Polico, začel se je paničen beg toolvajskih tolp proti Griču. Meničanin zapira klešče Tu jih je prestregla Meruičaninffva skupina, ki je bila v zasedi in jih vrgla nazaj v gozd. Stamenkovičeve čete eo nato pričale »čistiti« gozdove od Hude Police proti Zalogu, Vinu, Bičju in pa Šmarju. Strelna linija Meničaninove bojne skupine je šla v tej borbi od železniške proge pri Spodnji Slivnici, kjer je stal drugi oklepni vlak, pa do ceste, ki pelje proti Vel. La^am. Fantje eo tako z druge strani. pritiskali na tolovaje, obenem pa jim zapirali pot pobega. Tolovaji so jim pri umikanju pred Stamen-kovičem večkrat prišli pred puške. Bili so vedno krvavo potisnjeni nazaj. To je povzročilo med tolpami takšno zmedo, da so začeli bežati vsak na svojo stran. Del tolovajev je zbežal proti Pijavi gorici in tam zašel v domobransko zasedo, drugi so se umikali proti Vel. Laščam, pa 60 jih domobranci pri Skocljanu napadli in dva dni preganjali. Velik domobranski uspeh Zaključne številke o uspehih pri Šmarju so: Padlo je okoli 150 tolovajev, ujeli pa so jih okoli 60. Domobranci so zaplenili 2 protitan- kovska topova, večja množina ekrazita, pripravljenega za miniranje predora 6 konj, med njimi Dakijevega, 6 težkili miinometaloev, 4 protitankovske puike, več lahkih minometalcev in strojnic ter mnogo streliva in pušk. Da bi vsaj nekoliko omilili svojo srečo v očeh preprostega ljudstva, eo komunisti v noči na 16. avgust po svoji 6tari praksi prišli k Višnji gori •»dražit« domobrance, naslednjo noč pa zopet na Škofljico in Ig, kjer so izgubili tri svoje ljudi. Njih početje je bilo brez kakega pomena. Kako so dražili? Evo: na stari vi Šije gorski grad so se šli juriš. Fantom je bilo teh babjib jurišev zadosti, pa 60 takoj skočili v kontrajuriš. Zapustili so bunkerje in žico ter z noži, puškinimi kopiti in ročnimi bombami udarili po tolovajih Ti 60 lo ubrali nazaj. Za boljši tek 60 sezuli celo čevlje; to jim je svetoval sam politkomisar. Berite »SMET« Somobrance »razkrajati« je pa nevarno! Ko so pred nedavnim prišle na dan nove namere komunistov, da razkroje naše domobrance, 60 se nekateri ljudje zbala za udarnost naših fantov. Vsakomur so v pogovoru poudarjali potrebo velike opreznosti. Mnogi pa so sklepala takole: komunisti 6ami spoznavajo, kako jih v borbah prekašajo domobranske bojne skupine. Zato so tolovaji gradili vse svoje nade samo še na razkroj domobranstva. Danes že lahko ugotovimo, kako pre-hiter in brez prave podlage je bil strah onih, ki so se zbala za idejno čistost naših borcev. Od tistih prvih odkritij je bilo zaplenjenih že mnogo novih komunističnih navodil partijcem. Veliko novega pa nam pove članek Vide Tomšičeve v najnovejši številki Ljudske pravice od 13. avgusta 1944. V uvodnem članku »Razkroj sovražnikovih vrst« pravi Tomšičeva: »Pri tem delu (razkroju domobranstva) kažejo aktivisti še nekaj napak, ki izvirajo deloma iz zakoreninjenega sektaštva, deloma iz dejstva, da naš mladi aktiv ne poglablja ustvarjalno danih direktiv in pada pri iavajanju teh direktiv iz ekstrema v ek-etrem, tako da danes že često nadomešča eektaški odnos do domobrancev še bolj nepravilen oportunisUčoi, spravljivi odnos do njih.« Iz vsega uvodnika se jasno spozna, da se danes komunistični voditelji ne boje toliko tega, da bi njih podložni ki kazali do poštenih Slovencev preveliko sovraštvo ali, kakor se oni izražajo »zakoreninjenega eektaitva«. Vidi se, da jim dela danes, ko so vrgli med svoje pristaše parolo »Vrinite se v domobranske vrsto in jih razkrojite«, veliko več preglavic dejstvo, da komunistični vohuni ne razkrajajo domobrancev. Se večl Kakor sam komunistični uvodnik — seveda z zavitimi besedami — omenja, se je že često godilo, da ee je ob veliki navdušenosti domobrancev za pošteno slovensko 6tvar zakrknjenost mnogih komunistov spremenila v »nepravilen oportuni-stični, spravljivi odnos« do naših fantov. Zakaj mera uvodnik partijskega lista zatrjevati: »Razkroj sovražnika ne pomeni nikakega kompromisa s sovražni-kom, nikakega pomirjevanja s sovrai-nžfcom?« Dva razloga jih k temu priganjata: Ce že sili in »buržujsko« oblečeni komunistični voditelji na varnem niso mogli spoznat/i, da domobranstva ne bodo mogli uničiti z orožjem, pa to tembolj občutijo tolovajske 6kupine, ki jih domobranci dan za dnem preganjajo in tolčejo. Mnogi so prišli do enakih misli kakor oni politkomisar v Loškem polo-ku, ki je dejal: »Rešiti bi nas mogel eamo novi 8. september. A tudi v tem primeru bi 6e morali pomiriti z domobranca, ali pa se jim celo pridružiti.« — Komunistični tolovaji ie vedo, da e orožjem zmagali ne bodo. Tisti tolovaji, ki imajo bolj »široko obzorje« in so se učila, da je zgodovina naša učiteljica, pa se boje, da jib bo bodočnost pred vsem svetom razkrinkala in jib kaznovala kot zločince pred narodom. Naši domobranci so M pokazali premočni, da bi jih komunfctičmi vohuni mogli razkrojiti. Slovenski narod .svojim fantom dolguje za njihovo idejno trdnost v težkih časih hvaležnost ter jVtiaffjV ponosen. Gospodarstvo Naše socialno zavarovanje Iz letnega poročila Zavoda za socialno zavarovanje za leto 1943 posnemamo naslednje podatke: Povprečno število zavarovancev je lani znašalo 25.55'». Krajevni organ »Merkur« je bil s 30. novembrom 1943 likvidiran. Njegovo članstvo je povečini prevzelo Trg. boln. in podp. društvo, Za mesece september, oktober, november in december ni bilo mogoče ugotoviti točnega števila članstva. Odstotek bolnikov je. lani znašal 2.88, od tega moških 2.91, ženskih 2.82%. Vpo-števaje vojne razmere je še dokaj po-voljen (v navedenem odstotku so vpo-števane tudi porodnice). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 25.33, moški 30.27, ženske 17.99. Skupna letna zavarovana mezda je znašala lani 202.572 milij. lir, od tega moški 144.633, ženske, 57-939 milij. lir. Skupna letna zavarovana mezda odgovarja približnemu letnemu zaslužku vseh zavarovancev oz. je nekoliko nižja od njega. Vsi zavarovanci so zaslužili lansko leto skoraj četrtino milijarde lir. Računski (zaključki izkazujejo za lansko leto nerazveseljivo sliko zaradi izrednih razmer. Skoraj vse panoge zavarovanja so zaključile z deficitom, edino zavarovanje za družinske do-klade je kljub visokemu prispevku k upravnim stroškom in izrednim dajatvam zavarovancem lani izkazovalo znaten prebitek, • * Vodstvo hrvatskega gospodarstva. — Na Hrvatskem je bil postavljen poseben komisar za varstvo vseh proizvodov, ki so namenjeni potrošnji in prehrani Hrvatske. To kaže. da hoče hrvatska vlada premagati vse težave v zvezi s pravično razdelitvijo dobrin. Delokrog komisarja je izredno obširen. V prvi vrsti je njegova naloga nadzorstvo nad izvedbo predpisov, ki se nanašajo na nakup, trgovino, predelavo, razdelitev in potrošnjo vseh predmetov dnevne potrebe. Na ta način hočejo doseči centralno vodstvo poslov in ukrepov, ki so potrebni. Proti odločbam komisarja ni možna pritožba in je tako do konca izveden avtoritativni princip. S tem je uveljavljeno voditeljsko načelo. Komisar ima med drugim tudi pravico poseči v posamezne kazenske postopke s lastnimi ukrepi brez ozira na dosedanjo in-štančno pot. Kulturni boljševizem (Nekaj pogledov v preteklost) Očitna težnja po boljševizaciji. Toda kljub tako lepo zvenečemu programu so še že kazali prvi znaki novih poti. Kazali so se v tender.čnih prispevkih Toneta Seliškarja, L. Mrzela, Cirila Kosmača, Miška Kranjca, Mileta Klopči-ča, Bratka Krefta in drugih. Bolj prijem-ljivo kakor v prozi in poeziji je prihajala do izraza nova smer v razmišljanjih v obzorniku revije, po knjižnih ocenah in ob gledaliških kritikah. Tu so se začela r>ojavljati imena Grahorja, Lajovica, Marje Borštnikove, Mrzela, Bručiča, Janeža, Vinka Košaka in še razne kratice, katerih prispevki so čisto očitno uhajali mimo namenov uredništva — če so bili to resni nameni — da goji samo čisto umetnost, in so določno kazali kulturno-Itoljševiško tendenco. Opaža se načrtno napadanje in omalovaževanje katoliške literature (Vidmar n. pr. je ocenjeval in deval v nič po vrsti Pregljeve zbrane spise), ekomizanje ob »meščanski« preživeli literaturi, vestno poročanje o komunistični. Čedalje večja pozornost se posveča novi ruski, to je boljševiški, književnosti, njenim uspehom v svetu, njenim prevodom pri nas. Čedalje pogosteje se ponavljajo tožbe, da postaja književ-nost neživljenjska. da je preveč odmaknjen* od sodobnih socialnih in političnih problemov. Nastop Juša Kozaka in Bratka Krefta s tendenčno literaturo se označuje za začetek nove poti v naši literaturi. Sodelavci Zvona pozdravljajo odločitev PEN-kluba v Dubrovniku, da se izreče tudi o sodobnih vprašanjih fašizma in demokracije (ko se je dejansko odločil za komunizem). L. 1934. poročajo o »protifašistični izjavi najvidnejših francoskih intelektualcev« (LZ 1939, 280), o Zvezi sovjetskih pisateljev (477), o krizi ruske knjige v emigraciji (478), o novih imenih v ruski poeziji (2S7); se. čudijo, ob »protifašistični izjavi« francoskih pisateljev, našim literarnim ideologom in naši javnosti, ki misli, »da j>omeni pisali — spati (285), pišejo z navdušenjem o kongresu boljševiških pisateljev v Moskvi in o pozivih Radeka ter številnih evropskih kulturnih boljševikov na boj proti fašizmu (fiOCS—608); izjavljajo ob izgledih na naše kulturno življenje, da je »doba kompromisov prešla, treba je jasne in borbene idejne usmerjenosti.« (Vinko Košak, LZ 1934, 723.) Tako se je Ljubljanski Zvon naglo spuščal z višin, v katerih so ga nekateri hoteli ohraniti m ga uglašati na samo čisto umetnost Otožni glasovi Siste umetnosti so zamirali, prihajali so bojeviti levičarji in se polaščali Zvona, da bi za- čeli z njim biti plat zvona za komunistično revolucijo. Spor pri »Zvonu«, nastanek »Sodobnosti«. V čas že očitne, čeprav uradno še nepriznane holjševizacije Ljubljanskega Zvona je padla ločitev duhov okoli te revije v vprašanju slovenstva in jugoslo-venstva, Spor je nastal jeseni 1. 1932., ko je Zupančič sredi bojev za kulturno avtonomijo slovenstva in za priznanje naše narodne samobitnosti ponesrečeno posegel vmes s člankom »Adamič in slovenstvo«. Nastala je nova revija, Sodobnost, ki je začela izhajati 1. 1933. in si je nadela dokaj zveneč podnaslov »neodvisna slovenska revija«. Priložnost, iz katere je nastala, in cilji, ki si jib je na videz poslavljala, so zamotili marsikoga, da jo je res imel za neodvisno revijo. V resnici je bila to rdeča revija, bolj rdeča, kakor Ljubljanski Zvon. Bila pa je manj literarna kot politična in marksistično ideološka. Okoli Sodobnosti so se zbirali ne le kulturnoboljševiški literati, marveč tudi idejni in organizacijski voditelji slovenskega komunizma, kakršni so bili Pre-žihov Voranc, Edvard Kardelj - Sperans in Boris Kidrič. Sodobnost je reševala zlasti od 1.1934. naprej socialna, politična, gospodarska, pa tudi umetnostna, zgodovinska in filozofska vprašanja dosledno po marksistični doktrini. Popolnoma upravičeno jo lahko imenu jemo najizraziteje levičarsko usmerjeno revijo pri nas, ki je imela poleg Zvona veliko krivdo pri širjenju kulturnega boljševizma. Zvon jo je prekašal le v tem, da je veliko obširneje razpravljal o literarnih problemih in je sistematično razvijal literarno teorijo kulturnega boljševizma. Obrat »Zvona« od esteticizma k »borbeni«, »aktivni« umetnosti. L. 1934. se je začela pri Zvonu kratka prehodna stopnja do tislega stadija, ko je Zvon v uvodnikih uradno označil kulturni boljševizem za smer, ki jo hoče gojiti. Na tej stopnji je bil urednik Anton Ocvirk. Zadaj je v drobnih zapiskih z oznako a o vneto opozarjal na pojave kulturnega boljševizma, zahteval borbeno umetnost, se jezil, ker pri nas še zmeraj mislimo, »da pomeni ustvarjati — spati«, in vodil ogorčeno borbo proti fašizmu. V uvodnikih pa, ki jih je podpisoval e polnim imenom, je svoje nazore in smer, v katero je vodil Ljubljanski Zvon, le zelo previdno kazal, bolj nakazoval. Se zmeraj se je boril za popolnoma svobodno umetnost, proti vsakršnemu »dogma-tičnemu utesnjevanju«. Zavračal pa je sAmo čislo umetnost in zahteval, naj umetnost pomaga iskati »novih temeljev in novih oblik sveta«. Zvon se je začel ne le v praksi, ampak tudi v teori ji svojega ideologa, urednika, odvračati od »absolutnega poudarjanja zgolj umetnostnih Mej«, »Vse ie. bilo kakor blodna noč bolnega, ki se vdaja mrtvoudnim prividom, ki ječi v tež- kih, nerazvozljivih sanjah in se zaman prebuja iz temin nejasnosti in brezpred-metnosti« ... »Zavreči moramo tisti togo mrzli in negibčni kritični esteticizem, ki si domišlja, da živi umetnost izven časa in prostora v nekih breztalnih višinah kot kristalno čisti nič, tisti esteticizem, ki veruje zgolj v neke estetične logaritme .. .c' (A. Ocvirk — Uvodne misli, LZ 1934, 4.) Korak naprej pomeni Razgovor z Ju-šem Kozakom, ki ga je Ocvirk še isto leto objavil in pokazal Kozakove radikal; ne misli o umetnosti. Kozak, poznejši urednik Zvona, zahteva, »da bodi pisatelj aktiven in borben tvorec« (LZ 1934. 190.) Kajti: »Vsaka resnična umetnost, je tendenčna ... Pisatelj brez svetovnega nazora, brez svojskega nazora, ali se Vam zdi res mogoč?« (197.) Nato Kozak našteva kol primere tendenčnih pisateljev Klopčiča, Krležo, Miška Kranjca in Bratka Krefla. 'Izreka se za historični ma-terializem ter samozavestno poudarja, da je kulturnih boljševikov pri nas nekaj: »Kakor mislim jaz v Ljubljani, misli Krleža v Beogradu, drugi v Skop-1 ju, Sarajevu in Hrvatski... Vse nas druži isti svetovni nazor, z njim stojimo v toku ostalega sveta.« (205.) Iz razgovora je lahko razvidno, na kakšna pota bi moral Zvon, ko bi ga prevzel Kozak. Ocvirk je z objavo indirektno pokazal svoje misli in namene z revijo. S tem ie hi| ustvarjen prphod za novo dobo Zvona, ki jo lahko štejemo od jeseni 1. 19?,o. Zgodovina spomenika sv. Trojice Dober prijatelj našega lista nas je ob včerajšnjem poročilu, da spravljajo spomenik Sv. Trojice v zaklonišče, opozoril na Članek Aut. Koblarja » tretjem letniku »Izvestij muzejskega društva za Kranjsko«. Tam je prav zanimivo popisana zgodovina tega spomenika. Na prostoru pred staro ljubljansko deželno bolnišnico na »Ajdovščini«, kjer ao pozneje postavili steber Sv. Trojice, je stala do 1.1690 krčma. Pivci so s svojim vpitjem motili menihe v sosednjem samostanu bosonogih avguštincev. Zato so ti zoprno jim hišico kupili od ljubljanskega magistrata za 800 gld. in jo podrli. Magistrat pa sd je pridržal lastninsko pravico do sveta. Leta 1603. je deželni maršal Herbert Turjaški dal aivguštincem 500 gld., da dajo s tem denarjem postaviti spomenik Sv. Trojice v zahvalo, da je bila Ljubljana rešena kuge. Ko je magistrat dovolil postavitev znamenja na svojem svetu, so dali avguštinci napraviti lesen kip Sv. Trojice, ka je bil postavljen na steber. Leta 1721. je bil leseni kip že precej pre-perel in Herbetova vdova Marija Kon-štanca je naročila pri ljubljanskem meščanu in znamenitem kamnoseku Luki Misleju kamnit steber in kip presvete Trojice. V Mislejevi delavnici so izklesali (po vsej verjetnosti Robba) zemsko oblo, podobe Boga Očeta in Sina ter Marije Device iz belega genovskega marmorja. Podoba Sv. Duha je bila narejena iz bakra in posrebrena. štiri piramide na vogalih so bile ix rdečega marmorja, kapital iz belega genovskega, 6teber Iz črnega in podstavek iz belega marmorja. Nadalje je zgradil Mislej spodaj tri stopnice iz črnega marmorja in ograjo. Naredil je tudi štiri male m 12 velikih plošč za napise. Za delo je dobil Mislej 100 gld. in 200 mernikov žita. (Tudi danes bi si mareikdo želel take plače!) Grofica mu je dala tudi lee za oder. Znamenje je bilo izdelano v petih mesecih leta 1722. Avguštinci so morali doplačati Misleju še 400 gld. Na vseh štiirihi straneh podstavka 60 bili napisi v latinščini, ki bi pomenili: »Spoštovanje, čast in slava le troedinemu vsemogočnemu Bogu, ki se mu turjaška družina popolnoma podredi in klanja. To lepo delo pobožnosti, stoječe v vedno počastitev, je v javno češčenje postavila Konštancija Auereperg rojena Trautmannsdorf. Trikrat 6veti Bog ln najsvetejša Devica sporočite zanamcem. Po zaobljubi pobožnega klienta zgrajeni spomenik Sv. Trojice je polnih 30 let stal iz le6a, sedaj iz kamna bo 6tal v večnost.« Toda vse, kar je od tega sveta, je za- pisano smrti, tudi kamen. Leta 1778. dne 14. aprila je Jožef II. odpravil avguštin-ce, ki so dotlej oskrbovali znamenje. lž samostana je cesar 10. juniju 1786 napravil mestno bolnišnico in jo izročil usmiljenim bratom. Sosednja hišna posestnika Jakob Sever in Helena Smole Sta se zavezala, da bosta poslej vzdrževala znamenje, kar se je vknjiiiio na njuni hiši. Leta 1834. sta se hoteli hiši oprostiti tega bremena z 200 gld. in skrb za spomenik je prešla na mestni magistrat, a čeprav se je začelo znamenje rušiti, ga magistrat ni dal popraviti, ker ona služnost na sosednjih hišah še ni bala ieknjiiena, sam pa najbrž tudi ni imel denarja. Stvar je vzel v roke ljubljanski trgovec in meščan Bernbacher, ki je 1.1841. nabral med Ljubljančani 813 gld. 40 kr. za popravilo spomenika. Dobrotniki so nameravali prestaviti znamenje na Marijin trg pred frančiškansko cerkev, a so to misel opustili in dali popraviti spomenik na starem mestu pred cerkvijo Sv. Križa, ki je ta čas postala podružnica frančiškanske fare. Poseben odbor mož iz te župnije z župnikom o. Ka-listom Omejcem na čelu se je v zvezi z magistratom leta 1843. pogodil s kamnoseškim mojstrom Ignacijem Tomanom, da bo znamenje za 1050 gld. temeljito popravil. Toman je po predloženem načrtu naredil ves spomenik na novo iz rdečega marmorja z Lesnega brda, le kamniti kip presv. Trojice je ostal prejšnji. V nedeljo 8. oktobra 1. 1843. je o. Kalist Omejc ob veliki slovesnosti, ki se je je udeležilo pol Ljubljane, blagoslovil predelano znamenje. Celo topiči so pokali! Po opravljenem obredu se je sprevod vrnil v frančiškansko cerkev, kjer so zapeli zahvalno pesem. Stari napisi na znamenju so bili opuščeni in vrczal se je nov trivnstni kronostihon: Triadis sanctae Virginisque piae in honorem cives construxerunt Svete Trojice in svete Device v čast postavili meščani Nekaj iz nadalnje zgodovine spomenika nam pove edini slovenski napis na podstavku stebra, ki je vklesan na njegovi levi strani, obrnjeni proti Zvezdi: »Vsled potresa 1805 močno poškodovano, je bilo to znamenje 1898 s prispevki c. kr. deželno vlade in mestne občine ljubljanske popravljeno in v prejšnji stan postavljeno.« Oglasiti bi se moral še kak očividec in povedati, kako je bil spomenik prestavljen izpred kavarne »Evrope« na Kongresni trg in pa, kdaj so bili vsi stari napisi, o katerih pravi Koblar, da so bili 1843 opuščeni, spet vklesani v podstavek sedanjega spomenika. Razprava o tajni pasji klavnici in vlomih Sodni zbor treh sodnikov pri posebnem sodišču za javno varnost se je v četrtek 24. t. m. prvič, odkar posluje, sestal k zasedanju pod predsedstvom s. o. s. g. Valentina Bidovca, da razpravlja o znani, pred meseci v mestu zanimanje vzbujajoči pasji aferi, o tajni pasji klavnici in o velikih vlomih v Ran-zingerjevem skladišču ler naposled izreče sodbo proti 37 obtožencem. Razprava se je začela ob 9 dopoldne v nekdanji porotni dvorani. Na zatožno klop je bilo poklicanih 37 oseb, raznih poklicev, razne starosti, med njimi tudi neka deklica — starejša mladoletnica. Obtožence lahko razdelimo v 3 glavne skupine, kajti vsi niso bili udeleženi pri špekulacijah s pasjim mesom, marveč bolj pri skrivnem prekupčevanju racioniranih in blokiranih živil. Tajna pasja klavnica Skupina, ki je organizirala tajno klavnico in prodajo pasjega mesa za ko-štrunovo, je maloštevilna. Zelo obširna obtožnica javnega tožilca navaja takole: »Kol posebno drznost in izkoriščanje težkega prehranitvenega položaja je treba označiti tatvino in pobijanje psov, dalje prodajo njihovega mesa za koštru-novino, kar so izvrševali Štemberger Mar., Smuk Terez., Turk Marica v družbi s pobeglima Alojzijem Turkom in Josipom Drčarjem. Lovili so pse, jih uničevali in s tem povzročili kljub sorazmerno majhni koristi, ki so jo imeli od prodaje pasjega mesa, veliko škodo. Glavna dejanja in njih zamisel je pripisovati Martini Štemberger,jevi. Ta je 45-letna gospodinja-vdova, stanujoča na Gosposvetski cesti štev. 153 nekoliko dalj od remize. Tam je bila tajna pasja klavnica. Kakor navaja obtožnica, je bilo ugotovljeno, da je izginilo v mestu do 42 psov. Le 25 lastnikov pa je prijavilo svoje odškodninske zahtevke za ukradene in pobite pse v skupni vrednosti 120 tisoč 800 lir. Nekateri psi so bili re-njeni na 3000, drugi na 5000, pa tudi na 10.000, 20.000 iu neki pes celo na 30.000 lir. Martini Štembergerjevi je pomagala 19-letna, tam stanujoča gospodarska pomočnica Terezija Smukova, dalje 18-letna Marica Turkova, samska zasebnica. Alojzij Turk in Jože Drčar sta pobegnila. Tajna pasja klavnica je delovala od lanskega septembra do sredi letošnjega maja. Omenjene obtoženke so pasje meso prodajale raznim interesentom v mestu kot koštrunovino po ceni 35 lir kg. Oh-tožnica sama navaja, da so prodale to meso med drugim tudi gostilničarjem: Vinku Pajku v Kolodvorski ulici prvič 12 kg, drugič 6 kg, dalje mesarju in gostilničarju v Židovski stezi Velkavrhu Antonu celega psa in gostilničarju Antonu Huču prvič 4 kg, drugič 3 kg. Skupina drznih vlomilcev Zelo podjetna in brezobzirna je bila skupina drznih vlomilcev, ki so konec lanskega leta in v začetku leta 1944 izvršili tri velike vlome v Ranzingerjeva skladišča. Poglavar vlomilske družbe je bil 23-letni Heurik Bradač, sorodnik Štembergerjeve, pri kateri je tudi stanoval. Pomagali so mu 30-letni mehanik in šofer Udovič Jože, 52-letni skladiščni delavec Janez Smrekar in 26-letni skladiščni delavec France Mihelič. Bradač, Udovič in Smrekar so najprej iz Ranzin- KULTURNI OBZORNIK Steinbeck: »Sadovi jeze« Založba »Plug« je kot svojo tretjo in četrto redno knjigo izdala oba dela sodobnega ameriškega romana »Sadovi jeze. Delo je pisano z neko elementarno silo in predstavlja moderni »J'accuse!« zemlje in ljudi v Kolumbovi deželi. Dogodki so postavljeni v začetek dobe kapitalističnega socialnega reda, Po prvi svetovni vojni pričnejo stroji izpodrivati ljudi, da so prisiljeni prodati posestva in se seliti na sever, kjer jim obljubljajo raj. Roman opisuje pot neke družine, ki išče dela v novi deželi. Brezdomci vedno bolj uvidevajo grdo igro velikih posestnikov, ki jib v množicah vabijo iz kraja v kraj, samo da držijo delovne cene čim niže. V ljudstvu počasi tli in nekoč bo vzkipelo. Sadovi jeze ... Velikanski nasadi bombaža, breskvi-na drevesa, ki se zgubljajo v nedogled — to je ilustracija knjige. Po cestah ps drve avtomobili za avtomobili in na njih naloženo pohištvo in družine brez doma. Neobriti obrazi, ki boieče strmijo v neznano prihodnost. Med bom-bsževimi polji pa razpadajo domovi. Trava rase po sobfih. podrte strehe lih y. prepihu .vihrajoče zavese, ki so osta- le še na oknih, so znamenje zapušče-nosti. (Kako podobno naši zemlji v teh dneh!) Ljudje pa se vozijo iz kraja v kraj, umirajo, se pustijo izrabljali, kajti preveč jih je, da bi mogli vsi dobiti delo. Tak je novi sistem in kdor ni zadovoljen, je hujskač in agitator, ki ga je treba zapreti. Tudi malim podjetnikom se majejo tla, kajti njih večji sovrstniki se združujejo v družbe in zbijajo cene. Celotno deio izzveni v negotovost. Delo je pisano na neprisiljen in pristen način. Nov svet, ki si ga ne želimo. polno zaživi pred nami. Moti pa ponekod nnčin pisanja, ki ne spada več v cfelo samo, ker nima niti ilustrativnega značaja, ampak hoče tendenčno prikazati piščevo mišljenje in to v nekem havelaarskem slogu. (Primer poglavje XIV.: »Če ti, ki imaš vse tiste reči, ki jih ljudje morajo imeti, to razumeš, se morda lahko rešiš . če veš, cla so bili Paine, Marx, Jefferson, Lenin posledice ne vzroki, ostaneš morda živ...« Ne bomo se tu spuščali v debato o pravilnosti trditve, ampak samo navajamo kakor tudi še naprej: »Zanadne države so boli in boli nemirne zaradi nastajajoče spremembe. Stiski rodi ideal, ideal rodi dejanje... noi milijona jih gre na pol in naialj- Živi kot da moraS danes u-mreti kot mučenec. (Charles do Foucauld.) Koledar Petek, 25 velikega srpana: Ludovtk, kralj; Luclla, devioa ln mučenlcas Oe- runolj, Skoti Menaa, Skof. Sobota. 21. velikega srpana: Zeterln, papež in mučeneo; Bernard OflSkl, spo-znavaleo; Abundlj. mučeneo. Kino Matica »Nesmrtni valček« ob lt tn 19. Kino (Jnlon »Za ljubezen nI carine« ob 17 in 19.15. Kino Sloga »Oospodar v htil« ob 16 ln 19. Lekarniška služba Noino siuibo Imajo lekarne: mr. Leuatek, Kesljeva cesta 1: mr. Ba-hovec, Kongresni trg 19, ln mr. Komo-tar, V IS, Tržaška oe»ta. Bibliofilska tombola ZP 86, 65, 81, 28, 21, 68, 44, 69, 35, 7, 34, 26. so prve številke, potrebne za tombolski dobitek, še jutri m v soboto bomo objavili številke, potrebne za tombole. Vse doslej izžrebane številke upoštevajte tudi pri črtanju številk za tombolo, če z njimi niste doslej še ničesar zadeli. V soboto bomo sporočili, kdaj bomo delili knjige za vse dobitke. ZGODOVINSKI PA8ERKI 25. velikega srpana: 1901. 1. je umrl grof Franc Coronini, politik, Goričan po rodu. Študiral ie filozofijo in praivosodje, bil nekaj let v vojaški službi, od l. 1867 pa je stalno živel v Šempetru. Tu je bil dolgo časa župan, predsednik Kmetijske družbe v Gorici in goriški deželni glavar. L. 1870 je bil izvoljen v deželni zbor, naslednje leto pa je postal poslanec državnega zbora na Dunaju, kjer je ustanovil svoj »Coroni-nijev klub«. 1772. sii je ^4r>strtj« kot partnerica Rusije in Pruske ob priliki prve delitve Poljske prisvojila Galicijo in Vladimirijo brez Krakova. Prav kmalu bo izšla prva knjiga velikega zgodovinskega romana Handel-Mazzettl: »ŠTEFANA« ki prikazuje dobo iz začetka 17. stoletja. Napeta zgodba, krepko risanje oseb in skrajna doslednost, so odlika tega obsežnega romana, ki bo izšel v treh knjigah. Ob tem romanu boste začutili moč žive vere in čudovito silo čiste duše. Knjiga mora priti v vašo družinsko knjižnico. Ostanite zvesti »Slovenčevi knjižnici«! gerjevega skladišča št. 17 odnesli za 70 tisoč 480 lir raznih živil, tako olja in sladkorja, dalje precej usnja, tobaka, konjaka in razne drugo likerje, kar vse je bila last hotelirja Karla Mikliča. Blago so po svojih posredovalcih in prekupčevalcih spečali na črni borzi. Bradač, Smrekar in Mihelič so letos odnesli iz Ranzingerjevcga skladišča večjo količino špirita, tako Bradač in Mihelič najmanj 50 litrov, Smrekar pa 2 halona in 15 litrov. Špirit so prodali na črni borzi. Nočni čuvaj, 44-letni France Rozman, ki je tudi obtožen, je sprejel od Bradača 1000 lir kot podkupnino, da je molčal. V marcu pa so Bradač, Udovič in Smrekar Ranzingerju odnesli mnogo porcelanaste posode in steklenine, tako kozarce, krožnike, tase, kompotne steklenice in drugo v neugotovljeni vrednosti. Zelo šlevilno tretjo skupino v obtožnici tvorijo različni posredovalci, skrivači, pomagači, prekupčevalic in drugi sumljivi lipi, ki so nakradeno blago vlomilcem shranjevali, jim pomagali pri prodaji in od njih kupovali blago, zlasti olje in sladkor. To skupino tvorijo vsi ostali obtoženci. Med 37 obtoženci je samo 8 obtožencev bilo pridržanih v preiskovalnem zaporu, drugi so na svobodi in so bili izpuščeni, kakor hitro so bili zaslišani. Razprava bo trajala najmanj tri dni, kajti prvi dan razprave je v glavnem določen za zaslišanje obtožencev, ki v bistvu priznavajo očitana in inkriminirana dejanja. njih deset milijonov čuti prvi nemir.«) Kako bo nova zemlja rešila ta vprašanja, nam bo pokazala prav bližnja prihodnost. Kakor po eni plati taka dela razburjajo duhove in netijo upor, tako nam morejo tudi pravočasno pokazati pot k rešitvi. Kar se morale zadeva, je v delil nekaj takih mest. da bi jih odklonil vsak židovski zabavni magaziu, pa so našli tu mesto kot »čista umetnost«. Če je že pri enem prejšnjih prevodov založba pristala na to, da krajša originalni tekst, ali bi ne bilo bolj na mestu storiti tako tudi sedaj, ko bi bilo res potrebno?! škoda celotnega dela. Prevod Rudolfa Kresala je tekoč in se lepo bere. Ponekod me motijo besede: nedostajalo je, vetrobranska šipa, nasvidenje iid. Oprema knjige bolj bogata kakor okusna. Morda bi ob tej priložnosti kazalo še o nečem spregovoriti. Vsaka založba zastopa neko idejno smer in pod teru vidikom tudi izbira dela. Ali bi ne bilo nerodno, da bi dobil »Plug« sloves izdajalcev knjig samega »zdravega naturalizma«? sok. Drobiž iz češkega knjiž. trga Češko kulturno življenje se razvija nemoteno dalje, posebno knjižne izdaje so zelo narasle ter presegajo mnogo predvojne naklade. Opaža se isti razvoj kot pri nas. Znanec, ki ee je vrnil pred Der deutsche Berater in Laibach Arat: Soziales Hilfsvverk Verlautbarung Die Gutscheine zum kostenlosen Ba-zuge der aui Grundkarte Ilir den Monat August 1. J. erhaitlichon Lebensmiltel werden in den KanzleirSumeu Bleiweis-strasse No 13 ebenerdig gegen Vorwei-Hung des Hllfswerk-Ausweises und des Unlcrsttitzungsbilchlein in der Zeit von 7—12 Uhr und von 15 bis 18 Ulir an folgenden Tagen ausgefolget: No 1—200 am Freitag den 25. August; No 201—400 am Sainstag den 26. August; No 401—600 am Montag den 28. August; No 601—800 am Dienstag 29. August; No 801—1000 am Mittvvoch den 30. August; No 1000—1500 am Donnera-tag den 31. August. Der deutsche Berater in Laibach Urad: Soziales Hilfsvverk Razglas Nakaznice za brezplačno nabavo živil na osnovno nakaznico za mesec avgust tega leta se bodo razdeljevalo v pisarniških prostorih, Bleiweisova 13, v pritličju na predložitev izkaznice »Hllfs-werk-Ausweis« in podporne knjižice v sledečih dueh od 7 do 12 in od 15 do 18 v sledečem vrstnem redu: Št. 1—200 v pel»-gajulSku potrdilu, ir. katerih bo mogel uslužbenec hitro ugotoviti Številko kontu v davčni glavni knjigi. Osebe, ki plačujejo uslut. bonski davek preko svojogu Hlužboduvi«, morajo proSnjl priložiti potrdilo sluiboduv-ua glede oololotno vlSlne uslutbenskega dav, ka, ki ga plačuje nameščenec od svojih prejemkov. Navesti Je člall u»)uibenskl davek bres kakršnih koli sporednlb davSčlu ali doklsd. Obrazci proSenj se dobe pri davčni upravi na Vodnikovem trgu S-II., »oba 7. Bolniška nfikailla. Po nalogu Provoda bolniški odsek mestnegu pre«krbovslnega urada v četrtek 81. avgusta ne ho iida.ial bolniških nakazil, ker bodo tega dne trgovine s Specerijo zaprte. Zato naj pridejo zamudniki iu novi upravičenoi po svoja bolnišku nnknzila ie 28., 29. ali ,1U. avgusta v Turjaško palačo v Gosposki uliel 15. Sečnja drv v Šišenskih gozdovih. Komisija zn pregled ln ooenltev zasebnih gozdov bo nadaljevala s pregledi ln ocenitvi. Jo gozdnih parcol v k. o. Zg. SiSka in sicor na Debelem hribu, Koseškem burštu tn Ma. lom Rakovniku. Prizadete posestnike vabimo. naj se udoleie pregleda. Sestanek komisije ho dannSnjl petek 25. avgusta oh 8 pri hiSl Jerneja Klemenca na Vodnikovi cesti. IzSIa Je aktualna knjiga Petr* Poljanr« •Sovjetsko gospodarstvo«. Knjiga nam nudi točno sliko nosmotrenoga sovjetskega gospodarstvu, kt jo moralo slutiti samo vojni Industriji, ki naj bi omogočila Stalinovo svetovno revolucijo. Po knjigi naj seže vssk razumnik ln vsakdo, ki ga zanimajo gospodarska vpraSanjat »GOSPODARSKA ZVEZA« nova telefonska žt. 27-87 Učite se atrojeplsjal PrskUčno snsnje, koristno vsakomur sedaj In v bodoče v zase h n o m ali javnem poklleu! Novi eno-, dvo-in trlmosočni strojepisni tečaji (dnevni In večorni pričenjajo 28., 29. in 30. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po ljl obiskovalcev. — Lahka desetprstna mo. toda. — Dčnlna zmerna. Informacije, prospekti: Trgovsko uCIIISČe »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Originalne platnice za Zbornik zimske pomoči 1141 bo po Izvirnem načrtu v pel-plstnu Izdelala knjigoveznica ljudske tU skarne. Kdor hoče drngocono knjigo vozatl, naj Jo odda v knjigoveznici. Ljubljanske gospodinje! Ob zadnjem protikomunističnem predavanju gospodinjskih pomočnic ste nekatere pozabile opozoriti na predavanje svoje pomdfcnice. No pozabite tega danes. Zavedajte se, da ste ve odgovorne za njihovo udeležbo na preJavanju, ki se bo vršilo v nedeljo, 27. avg. 1944 ob 17. uri v dvorani Pokrajinske dclnvske zveze na Miklošičevi cesti 22. Služkinje! V nedeljo, 27. avg. 1944 oh 17. uri se bomo spet zbrale v dvorani Pokrajinske delavske zveze na naše protikomunistično predavanje. Jasno in odločno hočemo zopet pokazati, da smo eno z našim slovenskim ljudstvom in našimi slovenskimi domobranci. Smrt komunizmu in njegovi OF! Živeli slovenski protikomunistični borci! mači družini, da so si mogli žejo pogasiti. Na drugi razpravi v sredo so bile zaslišane priče in izvedeni dokazi. Ze na prvi razpravi je sodnik omenil, da je obtoženec prilil k 71 vina kar 31 vode. Zato so mnogi šaljivci mnenja, da je za človekovo zdravje sedaj znatno boljši Hribarjev rizling iz Kleč kot vino. Razne nesreče in poškodbe Žena zasebnega uradnika Ana Krama-rifeva je dobila hudo zastrupi jenje na nogi, da je morala iskati zdravniško pomoči v Šlajmerjevem domu. Zastruplje-nje je bilo smrtno nevarno. — Nada Tavčarjeva, 18 letna delavka, si je pri padcu na cesti zlomila levo roko. — V Dobru-u.jah je padla s hruške in si zlomila obe roki 10 letna delavčeva hčerka Ivanka Šubljcva. — Na Brezovici si je pri padcu na cesti zlomila desno nogo Fraucka Ar-tačeva, 4 letna posestnikova hčerka. prijateljstva (korespondenca dveh velikih zgodovinarjev, učitelja in učenca, zal. Vyšehrad), Korespondenca J. Zeyerja z Zdenko Braunerovo (Vyšehrad), Jantik: Toma« iz Stilnega, 0. Mafak: Zbornik člankov in spominov, A. Praidk: Karel llynek Macha, Korespondenca Zuzana Černinovo. Jos. Kubin: Po stopinjah Sval. Čecha. F. Prihoda (izdala Čondl iu Vrana), V. Chytil: Univerzalizem kot metoda gospodarske znanosti, Mirko Otad-lik: Svet orkestra (uvod v pojmovanje glasbe), llvil: Mladost A. Dvoraka, C!ulu:irl: Iznajditelj J. Hessel( življenjepis), Friedrich: Codcx epistolaris et di-plomaticus regni Bohemiae 111, V. Jo-mek: Svetovaclav6ke legende, T. Hudec: Za časov Kristusovih A Mat (tla: Kruh večnosti (eseji), J. Laichler: Svchrova ora (življenjepis), čep: Predavanje o jeziku in poeziji (Društvena praco), A. Sou-rek: A. Dvorak itd. Izmed novih izdaj glasbenih kompozicij naj omenim samo novo izdanje H. Smetana v treh zvezkih: klavirske skladbe, polke in dijaške skladbe in sonate iz 1. 1816 Našla se je tudi opera Favst za otroško gledališče. Na novo je izdana Prodana nevesta s Smetanovimi originalnimi pripombami k prvenm izvajanju, lo je njegova režiserska navodila. K. IFeiss je v 15 zvezkih izda! narodne pesmi s Češkega iuga in s Sumave. 0 novih čeških leposlovnih zbirkah, poveetih in pesmih pa prihodnjič, Vsakdanja Ljubljana po kronistovili zapiskih Hflfl 1 »SLOVENEC*,- pofeK. » nTgnAi B«V ».'t*. Kaj je novega pri naših sosedih? iz Gorice »Glas izpod Krna«. Podjetni in delavni »slovenski narodni varnostni stražarji« v Kobaridu so začeli izdajati pod zgorn jim naslovom svoje glasilo. Prva številka ie izšla za 13. avg., ko je obhajal Kobarid svoj narodni praznik. Med pestrim gradivom strto našli tudi sledečo značilno »Zahvalo«: »V dolžnost si štejemo, da se prav iz srca zahvalimo vsem junaškim zaplot-nikom, ki s svojimi intrigami in ro-varjenjem ovirajo naš noliod. Poznamo vas vse, ne mislite, tla ne vemo za vas, čeprav se skrivate v mišje luknje in za hrbte drugih. Vedite, da nas ne boste uklonili, ker v nas je moč in trdna volja do dela in zmage! Pred nami je en cilj: zmaga nad komunizmom in to bomo dosegli kljub vsem oviram z desne in leve. Prišel 1m> dan, ko vas bomo zmleli v prah, narod vas bo pa izpljunil in izvrgel iz svoje srede.« Korajžnim fantom okrog »Glasu izpod Krna« želimo obilo uspehov. So. Lucija ob Soli. Pred časom smo pisali, da je moetareka fara vedno uživala dober sloves. Mostarji so bili na glasu kot pošteni, zavedni Slovenci, nasprotji vsem prevratnim in svobodomiselnim slrujani. V zadnjem času 6e je ta dober glas začel ntaličiti. Prihajale so ve6ti, da je možata razsodnost zaipu6tila Sv. Lucijo, da 6e je v tej ponosni župniji skotilo leglo komunistične Organizirane Farbarije, da je več faranov odšlo med razbojniške gošarje itd. Da javnost ne bo napačno poučena, moramo resnici na ljubo ugotoviti sledeče: Sv. Lucija v splošnem ni prolinarodna in komunistična. Pokvarjenih je le nekaj nedoraslih prevzetnih objestnežev, ki iščejo povsod le svoj dobiček in svoje koristi, a jim za narod ni bilo nikdar nič mar. Njihovi domači so se ob zlomu 1918 vrinili na vodilna mesta in kupčevali z blagom. ki so ga rekvirirall. Pod savojci niso iskali le političnih zvez, ampak so se z njimi tudi družinsko povezali. Zdaj pa skušajo obogateti na račun razbiča-nega in izmučenega ljudstva. Če jim gre v račun, se pri tem, kakor pričajo dogodki v Rihembergu, ne plašijo tudi umazanega izdajstva. Smrt znanega Goričana. V visoki starosti osemdesetih let je umrl gosp. Gašper Hvalic, prvi slovenski prevoznik v Gorici. Njegova špedicija je začela poslovati že dolgo pred prvo svetovno vojno in so njegovi veliki prevozni vozovi zaradi pristnega slovenskega imena vzbujali pozornost. Tvrd-ka je delovala tudi vsa povojna leta. Podjetni pokojnik, ki se je kljub obsežnemu obratu, nosil kot preprost r!"eže!an, doma iz I-ok pri Kronbergu, je rad pripovedoval, kako je po vojni vozil nove, težke zvonove na Sv. Goro. Bil ^je pošten Slovencc. Naj počiva v Z Gorenjskega Župni domovi na Koroškem. Dr. Petritsch, komisar za ukazne domove, je v koroških listih objavil članek o tem, kako nastaja na Koroškem zmeraj več ukaznih domov, ki bodo v njih dobili streho in pomoč vsi tisti, ki so bili oškodovani [>o letalskih napadih. Ob krožni žagi ga je doletela smrt. Kovaški pomožni delavec, 46 letni Luka Zaplotnik iz Železne kaplje si je pri delu s krožno žago tako močno poškodoval roko, da je v bolnišnici podlegel izkrvavenju. Koroški rojaki padli na bojiščih. Prane ševčik, podčastnik, je 23. junija umrl z.a ranami, ki jih je dobil na zahodnem bojišču. Na vzhodnem bojišču pa je padel 25 letni letalski podčastnik Ivan Oblak, a na jugu je doletela smrt 50letnega višjega desetnika Janeza Mušiča. Mladina za kmetijska dela. Nedavno se je v velikovškem okraju zbralo 500 fantov in deklet, ki so se na sestanku izrekli za pripadnost h kmetijstvu. O smislu kmečkega dela jim je govoril B. Petrei, nakar sta še govorila Standartenfiihrer Maier - Kai-bitseh in okrožni vodja Grumm. Po zborovanju so mladino odlikovali z listinami o usposobljenosti za kmečka dela. s Spodnje Štajerskega Kanonik Rudolf Janežič — zlato-mašnik. V tilioti, a v družbi svojih tovarišev in številnih prle.ških rojakov je nedavno slavil zlatomašniški jubilej .stolni kanonik Rudolf Janežič. Slavlje-nec jo rodom iz Prlekije, ki je dala naši ožji domovini in njenemu rodu tako častno število odličnih duhovnikov in prijateljev ljudstva. Kanonik Janežič je bil svoj čas ravnatelj mariborskega bogoslovja in upravitelj vinogradniški li posestev v Lovrenčaku v Halozah. Z njim, posebno pa z izbor-nimi haloškimi plodi je imel kanonik Janežič izredno veselje. Janežičcv rod izhaja iz prastare prleške kmečke aristokracije. V zadnjih dveh stoletjih najdemo odličnjake z. imenom Janežič po mnogih visokih službah. Naše čestitke! Vest iz kmetijskega šolstva. Bivši ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru Josip Priol je bil imenovan za strokovnega učitel ja-specialista za sadjarsko stroko na kmetijski šoli v Grottenhofu blizu Gradca. Priol je rodom iz 1'rama pri Mariboru in je priznan strokovnjak. Prejšnje čase je mnogo pisal po strokovnih revijah o sadjarstvu. Kot ravnatelj vinarske in sadjarske šole in referent je izdelal tudi načrt o izberi sadnih vrst za Spodnjo Štajersko. Sodeloval je tudi pri določitvi okolišev za posamezne vinske in sadne vrste. Njegov tovariš V. Bre-gant pa vrši službo kletarskega nadzornika pri deželni vladi. V okolici šoštanja so napravili go-šarji veliko nezgodo in škodo trgovcu Marnu. Krivci so sicer znani, n jih še niso mogli doseči, ker se še skrivajo. Osebna vest. Na očeh je nevarno obolel Pavel Vesenjak, župnik na Tc-harjih pri Celju. Nevarnost, da bi zgubil vid, je odstranjena. Župnik Vesenjak je kljub težavnim vojnim razmeram ostal vesele narave. Znan je kot izvrsten pevec in šaljivec. Svoj čas je v Prlekiji in »Liikariji« (doma je iz Moškanjcev niže Ptuja) na gostijah in veselicah znal s svojim izborujm petjem in razigranim pripovedovanjem domačih šaljivk zabavati sttio in mlado. štednja s steklom je v sedanji dobi dobi nujna narodno-gospodarslš potreba. Po spodnještajerskih mefilt je odrejeno, da morajo hišni lastniki in upravitelji skrbeti za to, tla so šipe v oknih in vratih v primeru bombardiranja zaščitene. Zimska dvojna okna morajo biti cTo zime shranjena v varnih prostorih. Ostala okna in steklena vrata ter verande se morajo ob alarmu odpreti. Strogo je tudi odrejeno, da se mora okna z umetnimi slikarijami iu okraski, predvsem starinske steklenine, dobro čuvati pred zračnim pritiskom in pred ravnovrstnimi tolovaji. Na stari znani veliki hiši med Grobelnem in Lipoglavo so zlobni storilci razbili veliko zgodovinsko ploščo. Kletarska upravo v Mariboru. Z novo upravno ureditvijo se je za Maribor in okolico ustanovilu posebna uprava za gospodarstvo cerkveno-ve-leposestniških vinskih kleti. U.pravi-teljske posle te gos|x>dnrske službene edinice vodi Leopold llabjanič, bivši upravitelj graščine Betnava pri Mariboru. Pevci iz Maribora. Pred kratkim je 30 mladih fantov in deklet odšlo iz Maribora ua pevsko potovanje po raznih krajih Štajerske. Kar 16 pevskih večerov so priredili po raznih mestih, trgih in vaseh, tako tudi v Ormožu in Ptuju, kjer so dobili v pevskih tekmah prvo nagrado. Na potovanju so bili tri tedne. Mariborske učiteljiščnice žanjejo. Pri žetvi na Štajerskem je letos pomagalo 300 mariborskih učitel jiščnic, nakar so se zbrale v Mariboru in priredile predstavo z raznimi recitacijami, petjem in plesom. Za pomoč pri kmečkih delih 6e jim je v imenu Heimat-bunefa zahvalil član zveznega vodstva Tremi. Letino je treba zavarovali pred ognjem. Poveljnik varnostne straže v Mariboru je izdal ta poziv v6em podrejenim uradom, češ naj pouče prebivalstvo o ravnanju z žitno letino, da se ohrani za uporabo in da ga zlasti ne uniči ogenj. ŽOGA SREČE Vsekakor je moral čim prej govoriti i Beckom. Tako dolgo popoldne je minulo in Becka ni bilo nazaj v pisarno. Ob šestih, ko je bilo konec uradnih ur, je Anton šel v Beckovo stanovan je, toda hišnik mu je povedal, da ga od jutra ni bilo domov. Anton je ves razburjen od nepo-trpežljivosti krenil na svoje stanovanje. Vsaj namerava! je iti domov, toda spotoma je sklenil, da jo maline skozi mesto in se zglasi v hiši neke stranke, ki jo je bil Beck tisto popoldne obiskal. A tudi tu ni zvedel ničesar. Gospod Beck je bil že pred nekaj urami odšel. so mn povedali... Razmišljal je, kje bi odvetnik utegnil biti in je pravkar sklenil, da poskusi še v klubu Slogo, ko je prišel mimo stražnik, ki je v njem spoz.nal tistega, ki je že večkrat bil na igrišču »Stettinske žoge« v službi. Odzdravil mu je, potlej pa se ga je dotaknil z roko. »Kako dolgo ste že tukaj v službi, Hans?« »Od dveh popoldne, gospod1 Hofer. Pravkar odhajam.« »Ste videli gospoda Becka? Jaz bi v prav važni zadevi rad govoril z njim.« Anton je govoril na glas svoje misli. Toda ob prvih stražnikovih besedah 6e je nenadoma zganil. »Da. gospod Hofer, res sem slučajno videl gospoda Becka. Bilo je pred tremi urami. Bilo je okrog štirih, kolikor morem preračunati. S starim Bruckom se je odpeljal v avtomobilu.« »Z avtom se je odpeljal, z gospodom Bruckom? Veste za gotovo?« »No, gotovo.« se je nasmejal stražnik. »moje oči so precej tlonre in v službi ue smemo prav nič piti. Zaradi tega ni mogoče, da bi se mogel motiti, 60j sem tukaj rojen in sem tu hodil v šolo. Veste, na oko poznam oba, gospoda Becka in gospoda Brucka, kakor poznam vas, gospod Hofer.« Tz njegovih besed je zvenelo očitanje. iz Hrvaške Romunski pravoslavni škof pri Po-glovniku. Romunski pravoslavni škof Vizarion, kateri je s svojim spremstvom prisostvoval posvetitvi škofa hrvaške pravoslavne cerkve v Sarajevu, je bil te dni sprejet v slovesni avdi-enci pri Poglavniku. Romunskega cerkvenega dostojanstvenika je pozdravila pred Poglavnikovim dvorcem častna četa njegove telesne straže. Nova izdaja Kovačičevih del. Hrvaška bibliografska založba v Zagrebu je sklenila izdati vsa dela hrvaškega pripovednika Ante Kovačičn (1854-tR89). Prvi zvezek njegovih zbranih del. ki obsega pripovedke, je že izšel. Krešmir Baranovič, znani hrvaški dirigent in skladatelj, je praznoval te trni 50 letnico svojega rojstva. Novo Begovičevo delo. Milan Bego-vič je v zadn jem času dokončal svojo novo dramo »Grešoica«. Pogreb generala Franja Simiča. V Zagrebu je bil te dni slovesen pogreb preti dnevi zahrbtno umorjenega generala Franja Simiča. Poslovnika je zastopal pri pogrebu hrvaški vojni minister general Vokič. Pokojnega Simiča so nadalje spremili do groba vsi člani hrvaške vlade ter zastopniki ostalih hrvaških civilnih in vojaških oblasti. Dr. A rt nkovič — zastopnik vojnega ministra. Hrvaški vojni minister ge leral Vokič se je zaradi prevzema prvih hrvaških vojnih ladij mudil nekaj easa v inozemstvu. Med tem časom g o je zastopal v vojnem ministrstvu hrvaški državni minister dr. Andrija A rt ti ko v ič. iz Srbije Beograjska radijska postaja za srbske vojne ujetnike. Od prejšnjega ponedeljka je pričela beograjska radijska postaja oddajati program tudi za srbske vojne ujetnike. Oddaje se vrše poti geslom: »Tvoja srbska domovina«. Prvo predavanje je imel srbski ministrski predsednik general Nedič. Vpisovanje učencev na srbska uči-teljiščn. Srbski prosvetni minister je izdal okrožnico ravnateljem posameznih srbskih učiteljišč glede vpisovanja učencev v prve letnike. Po tej okrožnici lahko sprejme moško učiteljišče v Beogradu 80 učencev, žensko učiteljišče istotam 80 učenk moško učiteljišča v Jagodini 80 učencev, žensko^ učitel jišče v Kragujevcu 80 učenk, mešano žensko učiteljišče v Šobcu 40 učencev in 40 učenk ter mešano učiteljišče v Vršču po 40 učencev in učenk. Nove cene za koruzo in pšenico v Srbiji. Upravnik 6rbske žitne centrale je izdal odredbo, s katero je določil nove_ cene za letošnji pridelek koruze in pšenice ter vse ostale vrste žitnega pridelka. Po tej. odredbi znaša najvišja proizvajalna cena za koruzo v zrnju 750 din za 100 kg franko vagon, šlep ali sklatHšče podjetja, ki je bilo določeno za prevzemanje koruze. Cena pšenici v Srbiji je določena na 1270 din za 100 kg. Temu znesku je treba še prišteti 207 din kot zavarovalni prispevek. V Banatu je pa določena cena pšenici na 1250 din za 100 kg. V tej ceni so obseženi vsi stroški. Cena pše-nični in rženi moki je določena v Srbiji za 1760 din, v Banatu pa na 1645 din zn 100 kg. K tej ceni je treba prišteti še zneske za stroške, 1 kg moke sme po tej odredbi stati v Srbiji 25 dinarjev, v Banatu pa 18.50 din, 1 kg pšeničnega kruha bo stal v Srbiji 26 din, v Banatu pa 20 din. Priznanje srbskega ministrskega predsednika padlim jnnakom v Bo-ljevcu. V Boljevcu v Srbiji so padli v obrambi svoje domovine okrožni načelnik za zaječarsko okrožje Vojislav Nikolič, poveljnik srbske straže Ba-njac in več srbskih stražarjev. Kakor hitro je zvedel general Nedič za smrt svojih zvestih sodelavcev, je takoj poslal brzojavnlio sožalje oa okrožno načelstvo v Zaječar, v katerem izreka najvišje priznanje padlim junakom. Vse limočane pa poziva naj s 'svojo polnoštevilno udeležbo pri pogrebu počaste spomin padlih junakov. /' V Beogradu so prejšnji teclen zaprli protikomunistično razstavo »Črna gora pod peterokrako zvezdo«. Raz- r Die »Panzerfaust« ist feuerbereit. Grenadier nimmt den feindlichen Panzer ins Visier. — »Tankovska pest« je pripravljena. Grenadir meri na sovražni tank. A ti. 9. 8. 1911. ltc. E. U. stavo je obiskalo na tisoče in tisoče Beograjčanov, ki so na njej pokupili razno protikomunistične literature v vrednosti 450.000 din. Vpisovanje v srbske srednje šole. Srbski prosvetni minister je izdal odredbo, po kateri se morajo vsi popravni i/.piti na srbskih srednjih in njim sorodnih šolah zaključiti v drugi polovici tega meseca. Redno vpisovanje v vse srbske srednje in strokovne šole prične dne 1. septembra t I. Zbiranje gotovine r Srbiji. Sedanjo dobro konjunkturo je v polni meri izkoristil tudi srbski kmet, ki je vse svoje pridelke lahko dobro vnovčil. Da bi pa gotovino pravilno uporabil ter z njo predvsem poplačal 6voje precejšnje dolgove pri Agrarni banki, je za odplačevanje davkov srbska vlada določila nove plačilne obroke. Večina kmetov je pri banki že poplačala svoje dolgove. Srbski gospodarstveniki sedaj predvsem razpravljajo o vprašanju smotrne uporabe gotovine, s katero že razpolaga kmečko ljudstvo in ki bo s časom še narastla. Nekateri krogi zagovarjajo misel, da bi bilo dobro uvesti neke vrele prisilno varčevanje za kmeta. Država bi na ta način dobila na razpolago velike zneske gotovine, ki jo bo potrebovala v prvih povojnih letih za obnovo poljedelstva. Na ta način bi država tudi preprečila novo zadolževanje kmečkega ljudstva po končani vojni. Končnoveljavnih tozadevnih sklepov še niso sprejeli. MALI OGLASI ,EL KINO »MATiCA*™ Film o Življenju »kralja« dunajskega valčka in njegovih dveh »inov »Kesmrtni valček« Priljubljene svetovnoznane melodije. Paul Horbiger, M. Andergast. Hans Holt. PREDSTAVE ob li ln li. ,EL kino »rmoN* "" Danes zadnjikrat! Hans Moser v odlični, zabavni komediji, v vlogi kon-fuznega carinskega Inšpektorja, ki je razkrinkal manipulacijo in ljubezenske pustolovščine svojega ministra in nato primoral vso vlado k demisi.il -. Smeh ln krohoti Smeh In krohoti »Za ljubezen ni carine« Hans Moser. Suši Peter, Hans Olden, Else F.tster, Oskar Sima, Th. Danegger, Fritz Imhorf. Josef Elchheim. PREDSTAVE ob 1? ln 1J.1S. ,EL KINO »SLOGA* Ilans Moser — v priirčnl in duhoviti komediji — »Gospodar v hiši« Sodelujejo: Marla Aadergast. Leo Slezak. Hans Junkermann ild. PREDSTAVE ob K In 1». kuharico ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, sprejmemo s 1. septembrom. Predstavi naj se od pol 9 do 10 in od 3—4. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 7495, b Gospod. POMOČNICA pridna io poAtena ia vsa gospodinjska dela •a sprejme za t. september. Plača in hrana dobra. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 7361 ■_Ib | Poizvedbe j šop ključev sem zgubil v ponedeljek od Povšetove do Mahničeve in od Mah-ničeve do Zaloške ceste. Najditelja naprošam, da jih odda v upravi »Slov.c št. 7494. ZGUBILA SEM rdečo volneno jopico od tovarne Hribar po Zaloški, Vodmatski in Ribniški ulici. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradj vratarju tovarne Hribar. o | Kolesa J STARO KOLO žensko ali moško, po izberi, produm... Naslov v upravi >SIqv.« pod štev. 7493. oo KOLESI moško in danisko, svetovne znamke, ohranjeni kot novi, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava >Slov.< pod št. 7490._oo | Radio J radio >orion« 5 cevni, odlične kakovosti, model 1940, prodam ali zamenjam za prav tako odličen po-prezljiv šivalni stroj. Naslov v upravi Slo-venca pod št. 7489. i | Glasba | klavir. harmoniko no SO basov, 1 register za dober radionporat -prodam ali zamenjam. Ogled od 12—15 in od 19 dalje. Naslov v upr. »Slov.« št. 7496. g gramofon-kovcfg rabljen, knpim. Ponudbe na upravo lista pod »Gramofone štev. 7468. . k Prodamo MOŠKE fEVLIE št. 41 nizke črne šivane popolnomta nore, prodam. Dobijo se danes od 12—14. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7487. i PEGE IN USA J vam zanesljivo odstrani »ALBA« krem« DROGE.RIJ A KANC. Židovska ulica 1. (I prodam posteljo 75 X 180, pripravno za služkinjo, skoraj novo, z žičnim vložkom, žimnieo in posteljno omarico; Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7492. 1 MRČES IN GOLAZEN aši, sten