Llstek« Matej Slekovec, župnik Sr. Marka in kn. šk. konsist. svetovalec. (Konec.) Zato pa tudi ni minulo ne mesec dni, da bi ne dobivai g. Sleko^ec iz Kranjske ali HrvaSke ali Ogrske ali z Dunaja sli Gradca pisma s proSnjo, naj g. Siekovec raztolmači ali pojasni zdaj to zdaj ono zgodovinsko vprasanje. Nijedenkrat se mu ni pripetilo, da bi ne vedel odgovora. G. Siekovec pa je tudi srčno rad vsakerau postregel, kdorkoli se je v zgodovinski zadovi obrnil do Djega. Da za to ni dobil drugega nego lepo zahvalo, ni treba menda posebej naglašati. Povedali smo do sem, kako je delal g. Slekovec v tem, kar je bilo potrebno in kar je bilo koristno. Naj 3e kratko dostavimo, koliko je storil gospod tega, kar je prijetnega. Živel je g. Slekovec prav priprosto in skromno. Vstajal je zgodaj ter šel že v mraku k počitku. Ko je opravil svoja dela, vzel je t roke knjige, časopise in kar je takega ter fiital, nikoli ga nisi videl brez knjige ali brez peresa. Le izjemoma je v poletnem <5asu 8el kako majhno urico na vrt, a ne se sprehajat, ampak opazoval je čebele, katere je posebno ijubi! Imel je velik čebelnjak. Jedel in pil je malo. Zmernost in treznost mu je šla nad vse. NajrajSi je bil doma ter ljubil svojo streho kakor po!ž svojo hi8ieo> Ni rad hodil v druščino, pa veselilo ga je zelo, kadarkoli so prišli prijatelji k njemu. Bil je g. Slekovec mož jeklenega značaja, mož resnice; najvisje je cenii duhovsko čast in kakcr je bil sam v vsem natančen in vesten, tako mu je bilo zoprno vsako polovičarstvo sosebno v znaSaju Bil je prijatelj molitve, resnega dela, a tudi poštenega veselja. Sam ni bil pevec, a ljubil je lepo pesem v cerkvi in v družbi. Nekoč je kot mlad duhoven na primiciji prijatelja stopil pred godce, rekoč: »Južino vam dam, če uganete in zadenete mojo najljubSo slovensko pesem, pa prvič jo morate zadeti.« Bil je pa prvi godec zelo navihan. »No, katera bi bila za tako velikega gospoda; danes ga vidimo prvič in kakor strela tako naj zadene naSa struna pravo pesem? Dajmo jo, godci: ,Naj viharja mož razsaja, — Hraste cepi, skale taja, — Pahe zemlje naj zdrobi!' — Ta bo, ta mora biti za takega gospoda.« — In čuda, zadel je pravo. Gospoda je veselilo, da so }o uganili in dal jim je obljubljeno južino. Bil je ta godec dober psiholog in phisijolog, to boda pritrdil vsak, ki je poznal g. Slekovca. Tudi na njegov značaj in njegovo delov»nje se dado obrniti cne besede pe-uni, ki se konča: Vendar kakor siva skala Sred' viharjev trdno stala Večna bo Slovence? 6ast! Da, ^red' viharjev! imel je g. Slekovec prebiti mncgo britkega. Bok-hal je ceio svoje življenje. Ispolnjevanje dolžnosti ga je stalo toliko truda, da o praznikih ni mogel niti jesti niti spati. Moral je večkrat leči, da se je zopet okrepi! za drugi dan. Vendar ga to ni zadrževalo, da je bil z novim jutrcm zopet prvs na delu Kadar ga je kdo žalil namenoma, ali če ga je trla skrb, ni mogel spati. Vstal je tedaj, molil, nato pa sedel k delu ter včasih pisal po dve do tri ure v noči. »Pri delu pozabim vse, karkoli rae tež«, djai je včasib. Bil je o takih priložnostih izredno molčrič, sani v sebi kakor zakovan. To je trajalo po več dni, da, celo tedne. Le polagoma se je razjasnilo temno čelo. Gosp. Slekovec se ni rad pritoževal, nosil je vse sam in Se t svoji zadnji bolezni navadno ni rekel drugega nego >Je pač nadloga, je pač nadloga. Ko bi le zopet mogel delati!« Leta 1897 se je posebno čutil potrtega. »Nehvaležnost, to boli«, djal je. »Zlorabljalo se je moje prijateljstvo, katero sem kakor na roki ponujal, misleč, da imam pred seboj ljudi pravice in Jresnice.« Sklenil |e za- pustiti Sv. Marka, prosil k S7. Lovrencu, kjer je želel ostati do smrti med svojirai nepozabnimi Lovrenčani Le škcfjva želja je tedaj pridržala gospoda pri S?. Marku. Za časa birmovanja je bil tisto dobo gosp. Slekovec imenovan kn. Sk. duh. svetovalcem. Prihodcje birmovanje meseca julija 1903 je bilo zadnje veselje g Slekovca, ki je zdaj že tako bolehal, da se je le težko držal po koncu. Mil. nadpastir so dali tedaj g. Siekovcu naslov konzist. svetovalea ter ga poklicsli v svojo rezidenco v Maribor kot arhivarja in predsednika novega slovenskega zgodovinskega druStva. Pa g. Slekovec Maribora ni videl. Od 15. avg ni več maSeval, ker se ni mogel vzdržati pol ure na nogah. Resno se |e pripravljal na smrt, uredil vse ter se po naavetu zdravnika podal slednjič v Ljubljano v LeoniSče. Prijatelji njegovi bolj nego gospod sam so upali, da najde pri slavnem ljubljanskem zdravniku pomoči. Ko je gospod sprevidel, da ni več pomoči, je močno zahrepenel priti zopet na dom. A Bog je odločil drugače. Na tuji postelji, v tujem traju in med tujimi ljudini je pričakoval gospod svoje smrti. Ljubljanska duhovSčina je z veliko ljubeznijo in spoštovanjem skušala olajSati gorje bolnemu sobratu. Obiskovaii so tnnogi duhovniki gospoda, kar jih je zelo tolažilo. V največje veselje pa jim je bilo, da so pri3)i celo mil. ljubljanski 3kof Bonaventura k bolniški postelji. Dva in pol meseca je trajalo, da se je Bog usmilil svojega trpečega služabnika. — Strašne so bile bolačiae ubogega bolaika zadnje Stiri tcdae. Popolnem pripravljeni za pot v večnost, narcčevali so gospod Se to in ono ter poslali prijateljem v domovino poslednje pozdrave. Sam tretjerednik veliko Stevilo let, je g. Slekovee v rokah očeta frančiskana, nad vse milega mu Lovrenčana P. Salezija VcdoSeka izdihnil svojo blago duSo. Umirai je mirno ter bil do zadnjega pri zavesti. Kakor pojema luč, kateri primanjkuje olja, tako je umrl. Izpil je kelih trpljenja duSnega in telesnega do doa; gotovo je duSa vzornega duhovnika bila sprejeta kakor očižčeno zlato v zakiadnico Srca Jezusovega v rsjskih viSinah. Kakcr je gospod sam naročil, tako je tudi bil pokopan tam, kjer je umrl, v beli Ljubljani. Ni se dal prepeljati v svcjo domačo župnijo, ker nikoli, tudi v smrti ni ljubil zunajnega bleska in nefiimerne prazne posvetno3ti. Tudi ni hotel prikrajSati glavnega dediča — to je po oporoki domača farna cerkev pri Sv. Marku, Di je hotel prikrajšati za ono veliko svoto, kojo zahteva železnica za prevažanje pokojnikov. Kakor v živlienju, tako je tudi v smrti ostal g. Siekovec zvest in blag dobrotnik svoje neveste župnije Sv. Marka. Ni imel sicer nikoli navade, hvaliti svojih ljudi. a pokazal je djanski, kako so mu pri srcu. Saj še za zdravih dni nikdo ni mogel bolj užaliti g. Slekovca, nego 6e je povedal kako hudo črez Markovčane, katere je gospod sam v vseh vrlinah in slabostih poznal najbolje. Z gospodom Slekovcem je tudi Solska mladina zgubila velikega dobrotnika. Imel je navado plačati vsako leto prvocbhajancem žemlje ali rogece, podaril sleherno leto po 10 K za ročna dela in malenkosti revnim otrokom. Iz Trsta je obsnoval cel zaboj5ek školjk in morskih živalic za pouk ter dal 40 K za fizikaine priprave, potrebne v najvišjem razredu. Še pred smrtjo je daroval celo nov paviljonček najnovejSega sistema za čebelice; stal ga je 60 K. O vsem tem delovanju 6. g. Slekovca je vedel le malokdo. ker je gospod naro^al: »Nič praviti!« Zato pa bodi tu zapisano, naj ne gre tudi z gospodom v grob. In ta grob je pri Sv. KriStciu v sredi8ču Slovenije, v Ljubljani. Veličasten je bil pogreb, katerega je vodil Središčan g. stolni proSt iz Maribora L. Herg v spremstvu mnogib čč. gg. duhovnikov. Iz lavantinske Skcfije je prihitelo osera odličnih duhovnov, tudi Sv. Marko je poslal sedem zaatopnikor in lep venec polcžil kot zadnji pozdrav na krsto prerano umrlega gospoda. Njih spomin pa bode živel v srcu vseb, ki so ga čislali in ljubili kot vzcrncga duhovna, velikega učenjaka, zvestega prijatelia. Naj se spočije njih blago srce tam: nKjer pozemeljsko oko se rosilo več ne bo, tam, kjer bomo gledali, čuda božje milosti."