.- 000001 janez Novak Ptuj, torek, jo 19. septembra 2017 letnik LXX • št. 73 Odgovorna urednica Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDM Štajerski TEDNIK | Ustajerskitednik Ljl Stajerskitednik Haloze Dravci • Table so nove, asfalt je star O Stran 6 Podrauje Videm • Konec zapore ceste Ptuj-Tržec O Stran 7 Politika Žetale • Kostanjev piknik vendarle bo O Stran 7 v Šport Nogomet • Slabi Ankaran odnesel točko O Stran 9 Rokomet • Novinec je bil žilav tekmec O Stran 10 Motokros • Za konec sezone Tim na stopničkah O Stran 10 Košarka • EP 2017 v Carigrad S kartico zvestobe Radio d0 številnih popustov -Tednik KARTICA Radio-Tednik Ptuj „ «tRADJOPTUJ jJSwimfc'TEDNIK ^ === več na straneh -13 Podrauje Ormož • Odslej na intervencije tudi z dvigalom Z> Strani 6 in 7 Najboljša ekipa, najlepša igra Našajizbrana^rstjali|^OT vodsw.ompel^ldpr] ^Igor i ^Koko skovato^^W mj^Gine n^SilS^oBS^^mS^mo Si^o^lj^^^^^fe^fiMia^Soi^a je zlaSwSaílie! VečžtlC^mMnlmml Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: wvtfw.dlib.s¡ RADIOPTUJ 89,8'98.e°l04;3 www.radio-ptuj.si Aktualno Še en problem občine: paviljon na tržnici v zasebni lasti o Stran 3 V središču» Koliko denarja je šlo za naložbe v četrtnih skupnostih Kronika • V Sloveniji lani prodanih še za 10 % več pesticidov s Strani 4 in 5 _ A. '4 in 5 Aktualno • lahko preko peš mostu prevaža 2 TEDNIK Aktualno torek • 19. septembra 2017 Ptuj • Cena vrtca se ne bo znižala, temveč zvišala Vrtec bo za marsikaterega starša O cenah v Vrtcu Ptuj so ptujski mestni svetniki razpravljali junija letos in takrat sklenili, da bo to ponovno točka dnevnega reda septembrske vrtca. In čeprav so se starši, pa tudi nekateri mestni svetniki nadejali nižjih cen, jih bodo po novem predlogu (če bo seveda sprejet) še bolj od primerjanih 18 vrtcev le en vrtec v državi dražji od ptujskega. Da cene v Vrtcu Ptuj niso pravilno izračunane, je eksaktno večkrat zapisano v poročilu o pregledu predloga cene za leto 2017. Aprila letos je to področje do potankosti pregledal Inštitut za javno finančno pravo. Njihove ugotovitve so povsem nedvoumne: cena, ki je v ptujskem vrtcu veljala lani, je višja od trenutnega povprečja 20 primerljivih vrtcev, sistem financiranja ni ustrezen in je bil uveden že pred letom 2011, pa še: del bremena je občina več let zaradi napačnih izračunov prenašala na starše. Da bi ugotovljene nepravilnosti odpravili in da se upoštevajo napredovanja nekaterih javnih uslužbencev, so v Vrtcu Ptuj pripravili nov predlog cen in ga v začetku prejšnjega meseca posredovali ustanoviteljici. Ptujska občina ga je preučila, podala pripombe, dopolnjen predlog pa je očitno konsenz obojnih. Čeprav ni jasno, o čem so Predlog cene programov predšolske vzgoje v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtec Ptuj Dnevni program (6-9 ur I ¡Veljavne cene|| Nov predlog cene v evrih ||Zvišanje v evrih 1-3 let 490 498 +8 3-4 let * 386 372 -14 4-6 let * 356 372 +16 Kombinirani oddelek 2-4 let 394 - Razvojni oddelek 1.185 857 -328 Bolnišnični oddelek 2.727 2.894 +167 Opomin 2 Dežurstvo (do 1 ure) 2 Vir: Spletna stran MO Ptuj *Staršem otrok, ki imajo otroka vključenega v dnevni program v prvem starostnem obdobju in jim je občina dolžna kriti del cene programa, se cena dodatno zniža za 10 %. *Po novem predlogu sta le dve starostni obdobji: 1-3 leta in 3-6 let. se pogajali, je dejstvo, da je večina svetnikov, ki so se na junijski seji seznanili z omenjenim poročilom, predlagala, da se cene korigirajo (večkrat je bilo izpostavljeno: znižajo) že junija. A so takrat sklenili, da to storijo šele na septembrski seji, ki bo naslednji teden. V vmesnem času so seveda starši upali, da bo posledica revizije, ki je jasno povedala, da cena v ptujskem vrtcu ni poštena, znižanje cen. Prav zato smo večkrat tako od ptujske občine kot vodstva Vrtca v zadnjem mesecu skušali dobiti predlog cen. A zmeraj neuspešno. V začetku tega meseca so iz MO Ptuj odgovorili le, da je predlog cene programov usklajen in da je v pripravi gradivo za mestni svet: „ Cene programov bodo točka na seji sveta Mestne občine Ptuj v septembru. Predlog cen vam bo na razpolago, ko bo objavljeno gradivo za sejo." In z objavo gradiva je postalo jasno: predlog ne predvideva pričakovanih nižjih, temveč še višje cene. Ptuj • Prve poškodbe peš mostu že vidne Kaj interventnega (preko peš mostu) sploh lahko prevaža Pošta Odločitev, da se preko ptujskega peš mostu v času sanacije sosednjega mostu interventna vozila lahko vozijo, je bila v javnosti dobro sprejeta. A vedno glasnejša so vprašanja, zakaj ima drugih vozil, zakaj so po novem daljinca za zapornice dali celo Pošti Slovenije in kdo bo naslednji? Ker most ni bil grajen za vožnjo z avtomobili, kombiji in tovornjaki (gasilskimi recimo), vidna. In to kljub temu, da se dejansko vsi vozijo obzirno, upoštevajoč nevarnost, ki jo predstavljajo za pešce in kolesarje. Za prehod čez peš most ob zapori starega ptujskega mostu je bilo za odpiranje električnih zapornic doslej razdeljenih 38 daljincev. Vsi ti so našteti v tabeli, iz katere je razvidno, da imajo največ daljincev dejansko tisti, zaradi katerih se je promet z vozili preko peš mostu sploh dovolil. To so interventna vozila. PGD Ptuj ima v uporabi deset daljincev, Policijska postaja sedem in Zdravstveni dom devet. Po dva imata Arriva za vožnjo z mestnima avtobusoma in redarska služba. Javne službe Ptuj imajo na razpolago štiri daljince, Okrožno sodišče na Ptuju, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Zapeljivec (električni avtomobil) pa po enega. Prav tako enega pa ima po novem, od 1. septembra naprej, tudi Pošta Slovenije. Da je zapora mostu marsikomu otežila delo, je nesporno dejstvo. Velike probleme recimo imajo vozniki kombijev, ki razvažajo invalide in osebe s posebnimi potrebami, ki so vključeni v dnevno varstvo, podaljšala se je tudi pot številnih šolskih avtobusnih linij, v dolgih kolonah čakajo tudi taksisti, poročali smo o problemih gostincev, ki imajo izpad dohodka itn. S težavami se praktično sooča velik del tistih, ki se vozijo po ptujskih cestah. Marsikaj je odvisno od ure vožnje in sreče na cesti. V primerih nesreče so zastoji Doslej razdeljenih 38 daljincev NAZIV KOS PGD PTUJ 10 POLICIJSKA POSTAJA PTUJ 7 ZDRAVSTVENI DOM PTUJ 9 URSZR PTUJ 1 ARRIVA, D. D. 2 OKROŽNO SODIŠČE NA PTUJU 1 JAVNE SLUŽBE - ZAPELJIVČEK 1 REDARSKA SLUŽBA MO PTUJ 2 JAVNE SLUŽBE - (SERVISER ZAPORNIC ,SMETKO, DEŽURNI ZA CESTE) 4 POŠTA SLOVENIJE 1 SKUPAJ 38 dolgi in čaka se tudi po uro ali več za prihod z desnega na levi breg Drave ter obratno. Bistvo: čez peš most bi se z veseljem vozili vsi. Na Mestno občino Ptuj smo zato naslovili nekaj vprašanj, povezanih s to problematiko: zakaj ima torej ravno Pošta Slovenije ta privilegij, da jim je vožnja omogočena in komu bodo še dali daljince za zapornice? „Pošta Slovenije je dne 1. 9. 2017 pridobila daljinec za uporabo zapornic na peš mostu Ptuj. V sklopu opravljanja dejavnosti se lahko opravita dva prehoda enega dostavnega vozila na dan. Pošta 2250 Ptuj predstavlja osrednjo distribucijsko enoto na območju pošt v UE Ptuj. Z uporabo prehoda čez peš most zagotavlja, da mesto Ptuj in občine v celotnem Spodnjem Podravju pravočasno dobijo poštno tvarino," so odgovorili iz MO Ptuj. A postavljeno število, kolikokrat naj bi poštarji opravili prehode, je nesmiselno, saj ni nikogar, ki bi to kontroliral. In že v prvih dneh so most prečkali bistveno več kot dvakrat dnevno. Peš most je že razpokan ... Čeprav je most dovolj širok za vožnjo z avtomobilom in kombi-jem, pa je dejstvo, da ni bil grajen s tem namenom. Vozišče za kolesarje je precej ozko, zato se vozila - posebej ob srečanju dveh in v času, ko je pešcev veliko - umikajo in vozijo tudi po ploščah na levi in desni strani. Posledice so že vidne; plošče so razpokale in predsta- vljajo potencialno nevarnost tako za kolesarje kot pešce. Na ptujski občini pravijo, da so seznanjeni z nastalimi poškodbami: „Stanje peš mostu se spremlja redno. Poškodbe pešpoti na levi in desni strani peš mostu se odpravljajo v sklopu rednega vzdrževanja cest in drugih infrastrukturnih objektov. Odpravljanje napak zagotavlja koncesi-onar vzdrževalec občinskih cest. Večje poškodbe so odpravljali 11.9. 2017 in jih bodo tudi v prihodnje." Dodatni problem predstavlja tudi Vir: MO Ptuj Foto: Črtomir Goznik Delavci Javnih služb Ptuj so sicer začeli nadomeščati polomljene plošče, a vprašanje je, ali bodo te težo uozil prenesle. Takšne plošče seveda predstavljajo nevarnost tako za pešce kot kolesarje. Foto: DK Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 19. septembra 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 1 V • • dražji seje. Na njej bodo, kot vse kaže, spremenili cene udarili po žepih. Če bo obveljal nov predlog, bo Višje plače, višje cene? „Povprečna plača vzgojiteljice, kije upoštevana v ceni rednih oddelkov, znaša 2.210,84 evra (prej 2.180,85 evra) - bruto +16,10 % prispevki na plačo, povprečna plača pomočnice vzgojiteljice 1.275,83 evra (prej 1.169 evrov) - bruto +16,10 % prispevki na plačo. Strošek dela, ki se bo zaradi podpisa aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS spremenil pri določenih delovnih mestih v plačni skupini D2 in D3 ter plačni skupini J, torej tudi pri pomočnicah vzgojiteljic v rednih oddelkih, je pri izračunu cene upoštevan v znesku 9.563,85 evra na mesec," so enega izmed razlogov za predlagano povišanje cene pojasnili v gradivu za mestni svet. Foto: Črtomir Goznik Slovenije?! dovoljenje za vožnjo še toliko je škoda že po nekaj mesecih nepravilno parkiranje na desnem bregu ob koncu peš mostu. Preglednost na tem delu ceste je že tako slaba, saj je cesta izjemno ozka. Redarji tam redno izvajajo nadzore, in kot pravijo, bodo tudi v prihodnje tam redno in vztrajno pisali globe. Kljub prometnemu znaku je kršiteljev, tistih, ki se želijo izogniti plačilu parkirnine na Zadružnem trgu (0,30 evra na uro ali 2 evra na dan) namreč zelo veliko. Tudi takih, ki parkirajo za dalj časa. Če globe ne bodo zalegle, so že pripravljeni novi ukrepi. „Na območju ob koncu peš mostu je ob občinski cesti LZ 329281 območje pred križiščem, kjer občasno nedovoljeno parkirajo vozila. Na celotnem območju je parkiranje in ustavljanje prepovedano, označeno z vertikalno prometno signalizacijo. Nadzorne službe nadzirajo območje in izvajajo ustrezne ukrepe. Če ne bo mogoče odpraviti nedovoljenega parkiranja, imamo pripravljen načrt za postavitev stebričkov za fizično preprečitev parkiranja," so pojasnili na MO Ptuj. Očitno se bomo o teh in novih težavah, ki bodo nastajale zaradi zapore dravskega mostu, pogovarjali še kar nekaj časa. Vsaj še leto dni oziroma dokler ne bo most saniran in se bomo veselili nove pridobitve. Glede na dejstvo, da so prihodnje leto volitve, upamo na kak volilni bombonček in prehitevanje trenutno zastavljenih terminov. Dženana Kmetec Razlogov za to naj bi bilo več, ključni pa napredovanja. Kot pojasnjujejo, so pri pripravi novega predloga cene programa upoštevali sprejet aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki vpliva na strošek dela kot element cene. „Vrtec Ptuj je v predlog cene programa zajel celotno življenje in delo vrtca, razen sredstev za vlaganja v prostor in opremo. Prehajamo na nov način izračuna cene programa, ki se za otroke z dopolnjenim tretjim letom starosti spremeni iz cene za prvo starostno v ceno za drugo starostno obdobje. Pri planiranju prihodkov smo upoštevali vse otroke iz prvega starostnega obdobja, kljub temu da se bo njihov plačilni razred ob dopolnjenem tretjem letu spremenil in bo vrtec posledično imel nižje prihodke. Kerse s tovrstnim načinom obračunavanja cene srečujemo prvič, ne moremo zagotovo vedeti, kakšne bodo finančne posledice uvedene spremembe. Zaradi želje, da cene bistveno ne zvišujemo, smo potrebe po materialnih in storitvenih stroških znižali na mini- mum. Ostaja še vedno nedorečeno vprašanje vlaganja v prostor in opremo predvsem v enoti Mačice s centralno kuhinjo in pralnico, za kar bo treba izdelati projektno dokumentacijo in nepredvidene stroške vzdrževanja financirati izven cene programa," je pojasnila ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak in dodala: »Glede primerjave cene z drugimi vrtci so razlog za višino poskušali ugotoviti že revizorji in med drugim povedali, da je popolna primerjava nemogoča (odvisno od starosti kadra, doseženega napredovanja zaposlenih in drugih stroškov, ki jih ustanoviteljice različno financirajo izven cen).« Pravičnejše zaračunavanje - po starosti, ne glede na to, v kateri skupini je otrok V predlogu je navedeno, da se predvidevajo višji stroški dela (napredovanja javnih uslužbencev), stroški materiala in storitev (na to naj bi vplivale velike potrebe po vzdrževanju in zamenjavi dotrajanih sredstev), pa tudi strošek živil, ki po novem predlogu znaša 1,85 evra - doslej pa je bil 1,47 evra. Prednost za starše predstavlja pravičnejše razvrščanje otrok; predvidena je razdelitev otrok v dve starostni skupini. Prvo starostno obdobje od 1. do 3. leta, drugo starostno obdobje pa od 3. do 6. leta. Kot pojasnjuje Vučako-va, bodo starši plačevali ceno ne glede na skupino, v kateri otrok je, temveč bo štela le starost. Po dopolnjenem tretjem letu se bo namreč otroka avtomatsko uvrstilo v drugo starostno obdobje (kar se bo poznalo le pri ceni). Tudi ta sprememba je posledica ugotovitev revizije. Sicer je kot ključno izpostavila neupoštevanje normativnega števila otrok. To je v novem predlogu zajeto, število zasedenih mest je 954, cena pa je izračunana na normativ 1022 otrok. Dženana Kmetec Ptuj • Paviljon na tržnici v zasebni lasti Občina trčila še ob en problem Vse kaže, da pri načrtih urejanja ptujske tržnice niso problem samo drevesa, temveč tudi paviljon, v katerem prodajajo sadje in zelenjavo. Paviljon je bil zgrajen leta 1935, imenovali so ga cvetlični paviljon, vseskozi je služil izvajanju trgovske dejavnosti. Lastnica celotnega zemljišča, na katerem je danes tržnica, vključno z odmerjenim zemljiščem pod paviljonom, ki ima svojo parcelno številko in meri 18 m2, je mestna občina (MO) Ptuj. Lastnik paviljona pa zasebnik Ziberi Musli. Ta je paviljon (samo stavbo) leta 1991 kupil od nekdanjega lastnika Jakoba Majcna iz Huma pri Ormožu. Zanimivo: kupil je samo stavbo, ne pa tudi parcele pod njo. Lastnica zemljišča pod paviljonom je MO Ptuj. Za to, da lahko lastnik paviljon nemoteno uporablja, mu je MO Ptuj leta 2011 podelila stavbno pravico - za uporabo zemljišča pod stavbo. Pravica je podeljena za obdobje 99 let oziroma za čas, dokler stavba stoji. Pred obnovo ptujske tržnice se bo MO Ptuj kot investitorka o posegih na paviljonu torej morala dogovarjati tudi z njegovim lastnikom in koristni-kom stavbne pravice. Podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek je pojasnil, da dogovori že potekajo in da si lokalna skupnost prizadeva za konstruktivno rešitev. Po obnovi tržnice bi po besedah podžupana Oreška lahko paviljon uporabili za info točko ob vstopu v staro mestno jedro, v njem bi lahko uredili turistično-informacijski center. Ideja MO Ptuj je, da bi lastnik paviljona dejavnost prodaje sadja in zelenjave preselil na drugo lokacijo, čez cesto v prostore seda- nje prodajalne Ideal. Imenovani trgovski lokal je v lasti MO Ptuj, občina je z zdajšnjo najemnico zaradi kršenja določil najemne pogodbe že odstopila od pogodbenega razmerja. MZ Foto: Črtomir Goznik Zemljiško-knjižni status nepremičnine s paviljonom na ptujski mestni tržnici je precej nenavaden in zapleten. Parcela oz. zemljišče je popolnoma enake velikosti kot stavba (18m2). Lastništvo je sledeče: lastnica zemljišča je občina, lastnik objekta pa zasebnik, ki mu je MO Ptuj podelila pravico do uporabe zemljišča dokler stoji objekt oziroma do leta 2110 - 99 let od sklenitve stavbne pravice. Babica, zbudi se! Sirota demokracija je tako skozi čas kot skozi prostor prehodila dolgo pot. Rodila se je v antični Grčiji in sprva sodelovanje v političnem življenju dopuščala le odraslim moškim, vpisanim v seznam državljanov. Je mar koga spregledala? Hja, marsikoga. Ženske, denimo. In sužnje. Pa tiste, ki jih je življenje v atensko polis naplavilo od kod drugod. Pri odločanju, skratka, velika večina ljudstva ni smela sodelovati, a je atenski demokraciji kljub temu treba priznati nekaj simpatičnih potez: nosilce izvršilne oblasti so modro izbirali z žrebom, ljudska skupščina se je sestajala kar štiridesetkrat na leto, predvsem pa so možje o zadevah odločali sami in ne prek predstavnikov. Po skoraj dvatisočletnem počitku je popotnica pod svoje okrilje vzela še ženske, sužnje, prišleke od drugod in celo tiste, katerih barva kože komu od drugih »enakih« ni preveč ugajala. Da so pod plaščem »vladavine ljudstva« tudi sami, so se Ptujčani in okoličani zavedli šele ob napovedanem poseku dreves na mestni tržnici. Ravno so skupaj s sončnim štirinajstim Ludvikom nameravali zaklicati: »Država (no, občina) - to sem jaz!« Takrat pa se je izkazalo, da plašč demokracije ni obšit z zlatom kot pri ptujskogorski Mariji, temveč obrabljen, luknjast in prežrt od moljev. Ljudstvo je zaprepadeno ugotovilo, da razen prošenj, peticij in morda živega zidu vprašljive trdnosti kaj dosti orožja nima. Postopek zamenjave lokalne oblasti namreč v naši državi preprosto ni predviden (pa nič ne de, tudi mnogo močnejša Evropska unija ni pomislila, da bi jo kdaj kdo želel zapustiti,,,). Zamenjati je mogoče šolo, službo, osebnega zdravnika (slednjega celo brez slehernega pojasnila), mestne oblasti pač ne. Če bi se torej nekaj deset ljudi na občini tako odločilo, bi bila tržnica lahko tudi povsem brez dreves. Tudi v dobro nasprotnikov goloseka Ptuja, da ne bo pomote: tako bi namreč za svoje proteste pridobili več prostora , v Štiri prošnje imamo Medtem ko se v mestni palači pripravljajo, da bodo o predlogih občanov glede mestne tržnice »morda še enkrat premislili«, je dekle iz Podlehnika (ne, tako klene Ptuj-čanke ali Ptujčana nimamo) na spletu sprožilo novo peticijo. Sam naslov poziva je srce parajoč: Prošnje občanov in uporabnikov mesta Ptuj odločevalcem. Štiri so, prošnje namreč. Prvič. Pri prenavljanju ptujskih javnih prostorov vključite obstoječe in novo zelenje (še posebej stara drevesa v mestnem jedru), ohranite kulturno dediščino in arhitekturne elemente. »Vsako večje podiranje dreves javno naznanite vnaprej ob možnosti argumentiranih ugovorov občanov in uporabnikov mesta.« Drugič. Glede ključnih investicij in projektov v vseh (!) razvojnih fazah z občani komunicirajte transparentno, jasno, redno in odprto. »Sproti poročajte o poteku projektov oz. investicije ter objavljajte vmesna in končna poročila.« Tretjič. Pri zasnovah projektov oz. investicij spodbujajte sodelovanje javnosti in upoštevajte predloge uporabnikov glede vsebine javnih prostorov. »Načrtujte obnove javnih prostorov glede na obstoječe in prihodnje vsebine, ki naj jih predlagajo in udejanjajo tudi trenutni in bodoči uporabniki prostora.« Četrtič. »Podpirajte postopen razvoj mestnega jedra, ki bo v skladu s potrebami prebivalcev in privlačen za turiste.« Donedavna sem mislila, da je demokracija pač že priletna gospa, ki se zaradi trganja v kosteh do Ptujaprimaje le vsaka Štiri leta. Nova peticija mi je razkrila, da je povsem omagala; hudo bolna čaka na bridki konec. Kako naj si drugače razlagam dejstvo, da morajo v letu 2017 ljudje lepo prositi, če bi smeli izvedeti, kaj seje, se ali se bo delalo z njihovim lastnim denarjem (tudi če je ta vmes prekrižaril Evropo in se vrnil kot takozvani »evropski« denar)? To ni demokracija, nego absolutizem male skupine ljudi v občinskem svetu in upravi. Seveda je to skupino vsaka štiri leta, po želji, seveda, mogoče povsem demokratično zamenjati z drugo. Babica demokracija tako na bolniški postelji vsake kvatre vendarle odpre eno oko. A le zato, da je še ne bi pokopali , Eva Milošič 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 19. septembra 2017 Izjave predsednikov ČS O tem, kaj bi bilo glede na potrebe okolja nujno postoriti v vsaki izmed osmih četrtnih skupnosti, ter katere potrebe, ki so jih predstavile četrtne skupnosti, so bile pri pripravi proračunov MO Ptuj upoštevane in katere ne, smo povprašali predsednike svetov ČS. Jure Hanc, ČS Spuhlja Nerealizirane zaveze iz pogodbe CERO Gajke Predsednik sveta ČS Spuhlja Jure Hanc pravi, da še vedno ostaja v zraku dokončna realizacija zavez MO Ptuj o urejanju infrastrukture po pogodbi za CERO Gajke - med drugim ureditev kanalizacije na določenih lokacijah ter pločnik ob regionalni cesti med Spuhljo in Budino. Vodstvo ČS je več let dajalo pobude za sanacijo in preplastitev regionalne ceste skozi vas Spuhlja. Pobuda je bila letos spomladi delno realizirana. Nerealizirane ostajajo pobude za regulacijo oziroma čiščenje vodotoka (jarka), ki teče za športnim parkom in naprej proti Zabovcem, sanacijo poškodovanih in nepravilno postavljenih kanalizacijskih jaškov, asfaltiranje kolesarske poti med Zabovci in Budino ter ureditev krožišča pri Gostilni Majda. Leta 2015 je ČS v Športnem parku Spuhlja namestila igrala za otroke, financirali so jih z lastnimi sredstvi. Predsednik sveta ČS Hanc računa, da bo MO Ptuj k realizaciji nerealiziranih pobud ČS pristopila v naslednjem letu. Hanc je še pojasnil, da je MO Ptuj pobude njihove ČS upoštevala v manjši meri in da jih je do danes kar nekaj ostalo nerealiziranih. Marjan Rogina, ČS Jezero Manjka športni park, mladi apatični Tudi ČS Jezero, ki jo vodi predsednik sveta Marjan Rogina, ima iz naslova pogodbe za CERO Gajke še nekaj odprtih vprašanj. Med drugim ostaja neuresničena zaveza za izgradnjo športnega igrišča. Želja in cilj sta, da bi uredili športno igrišče s primernim objektom, ki bi bila namenjena druženju in rekreaciji. Še bolj kot ureditev športnega parka je po mnenju Rogina nujna ureditev s prometom zelo obremenjene Ormoške ceste. »Od krožišča pri Super mestu v smeri Spuhlje bi bilo ob cesti nujno urediti obojestranski pločnik in kolesarsko stezo ter protihrupno zaščito območja. Nerealizirana je tudi pobuda o ureditvi protihrupne ograje na Dornavski cesti. Smo pa tudi edina ČS, ki nima niti enega pokritega avtobusnega postajališča za otroke. Prav tako nimamo igral za otroke,« je poudaril Rogina. Dušan Fric, ČS Rogoznica Še veliko komunalnih žuljev Tudi na območju ČS Rogoznica je potreb po urejanju komunalne ter cestne infrastrukture več, kot je na voljo denarja. Kot pravi predsednik sveta ČS Dušan Fric, imajo vsako leto v proračunu MO Ptuj na razpolago proračunsko postavko v višini 90.000 evrov; ta denar namenijo za ceste. Ker se z denarjem iz celotne postavke ne da v celoti obnoviti niti ene ceste, poskušajo dodatni denar pridobiti še iz drugih postavk proračuna MO Ptuj, žal neuspešno. Dela tako izvajajo po odsekih, vsako leto v drugem kraju. »Letos imamo v načrtu ureditev javne razsvetljave v Sp. Velovleku,« je dejal Fric in dodal, da je župan MO Ptuj Miran Senčar izpolnil obljubo in v Žabjaku uredil pločnik, v času njegovega vodenja občine so se nadaljevala tudi dela na kanalizaciji. Fric za prihodnje leto pričakuje dokončanje ceste v Podvincih s kolesarsko stezo in pločniki, asfaltiranje športnega igrišča v Pacinju in pločnik mimo igrišča, kar je bila tudi županova obljuba. »Velik problem glede varnosti v cestnem prometu na območju naše ČS predstavljata Slovenskogoriška cesta in Cesta 8. avgusta. Promet je gost, pločnikov, prehodov za pešce in kolesarskih poti pa ni. Naš problem so tudi kraji, ki so na obrobju ČS in so infrastrukturno podhra-njeni,« dodaja Dušan Fric. Milan Klemene, ČS Panorama Pločnik in kolesarska steza do Grajene sta nujna Predsednik sveta ČS Panorama Milan Klemene pravi: »Na terenu je neskončno želja in potreb, a jih ni moč realizirati. V tem mandatu smo uredili nekaj cestnih odsekov in odsekov kanalizacijskega sistema, obnovili smo dom krajanov na Vičavi, ureja se optično omrežje.« Dodaja, da je na območju ČS Panorama še kar nekaj akutnih situacij, ki jih bo treba urediti. Predvsem gre za urejanje komunalne , pr^ Ptuj • O vložkih mestne občine po posameznih četrtnih skupnostih Občina podhranjena s cestno Mestna občina (MO) Ptuj je na območju vseh osmih četrtnih skupnostih (ČS) od leta 2014 izvedla še dobrih 400.000 evrov. V investicije, ki so se izvajale po posameznih ČS, so sicer vključeni mestnih ulic in trgov, gradnja regijske osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami, ureditev ČS Rogoznica: 7,5 mio evrov Največ denarja med vsemi osmimi četrtnimi skupnostmi je v obdobju od leta 2014 do danes za investicije od MO Ptuj prejela ČS Rogoznica, blizu 7,5 milijona evrov. Glavnina denarja je bila vložena v izgradnjo kanalizacijskega sistema (šest milijonov evrov). Obnovili so tudi nekaj cest: Nova vas-Žabjak-Kicar-Pa-cinje v vrednosti 103.000 evrov (2014), Podvinci 87.000 evrov (2015) in Kicar 91.000 evrov (2016). Leta 2014 je MO Ptuj v znesku 150.000 evrov financirala obnovo doma krajanov na Rogoznici, za novogradnjo javne razsvetljave Kicar-Štok so namenili 39.000 in za dokončane križišča z avtobusnim postajališčem v Spodnjem Velovleku 73.000 evrov. V letih 2015 in 2016 so obnovili cesto v Žabjaku (347.000 evrov). 2015 je MO Ptuj financirala novogradnjo javne razsvetljave (86.000 evrov), zamenjavo vodovodnega cevovoda v Kicarju (48.000 evrov) ter ureditvena dela na rogozniškem pokopališču (11.000 evrov). Lokalna skupnost sofinancira tudi dela na državni regionalni cesti skozi Podvince - urejanje cestišča, pločnikov, kolesarske steze in javne razsvetljave. Za ta namen zagotavlja 400.000 evrov. 50.000 evrov bo stala tudi postavitev avtobusnega postajališča z ureditvijo pločnika za pešce. Na območju ČS Rogoznica je 1.165 gospodinjstev in okrog 4.000 prebivalcev. Po velikosti in številu prebivalcev se lahko primerja s srednje velikimi podeželskimi občinami v Spodnjem Podravju, denimo Markovci ali Gorišnico. Večina občin v regiji ima manj prebivalcev, kot jih ima ČS Ro-goznica. ČS Center: 4,8 mio evrov ČS Center s skoraj 3.700 prebivalci in nekaj več kot 1.500 gospodinjstvi obsega osrednji del mesta s starim mestnim jedrom. Je središče mesta in občine, na njenem območju so vse terciarne in kvartarne dejavnosti, pomembne za MO Ptuj in širšo regijo. Zato se tudi večina investicijskega denarja vlaga v infrastrukturo in objekte, ki so širšega, ne samo ožje lokalnega pomena. V gradnjo kanalizacijskega sistema na območju ČS Center je MO Ptuj v letih 2014 in 2015 vložila 355.000 evrov. Rekonstrukcija Mestnega trga je veljala 945.000 evrov, ob- nova OŠ Meglič 361.000 evrov in energetska sanacija stavb Vrtca Ptuj 1,1 milijona evrov (vse v letu 2014). 1,6 milijona evrov je MO Ptuj namenila za drugo in tretjo fazo obnove dominikanskega samostana, 123.000 za obnovo stavbe na Prešernovi 29, dvigalo in ureditev mestne galerije, 43.000 evrov za prenovo fasade na OŠ Olge Meglič. 212.000 evrov se bo v letih 2016 in 2017 namenilo za pričetek projekta urejanja mestne tržnice in 20.000 evrov za projekt spominskega parka na starem mestnem pokopališču. Lani so po 11.000 evrov namenili za postavitev ograje na ptujski grad in kanalizacijo v Erjavčevi ulici, letos pa še 7.000 evrov za otroško igrišče na Panonski ulici. Od leta 2014 do danes je MO Ptuj na območju ČS Center skupno investirala 4,8 milijona evrov. ČS Ljudski vrt: 4 mio evrov Na območju ČS Ljudski vrt s 5.800 prebivalci in 2.500 gospodinjstvi je občina od leta 2014 vložila dobre štiri milijone evrov investicijskega denarja. V kanalizacijski sistem so v obdobju 2014-2015 vložili pol milijona evrov. Leta 2014 je MO Ptuj financirala še obnovo ceste v Ulici Jožefe Lackove in Zoisove poti, stopnic pri domu krajanov ČS Ljudski vrt in javne razsvetljave v Bevkovi ulici (174.000 evrov). Leto kasneje je za obnovo Ulice Jožefe Lackove namenila 74.000 evrov, leta 2016 pa za cesto Ljudski vrt 72.000 evrov. Med investicije na območju ČS Ljudski vrt MO Ptuj uvršča tudi izgradnjo OŠ Dr. Ljudevita Pivka, ki sicer ne služi samo ožjemu lokalnemu okolju, v katerega je umeščena, temveč celotni regiji. Za gradnjo šole je občina namenila 2,9 milijona evrov. MO Ptuj je lani obno- Župan MO Ptuj Miran Senčar je v predvolilnem času pred tremi leti opozarjal le-tega ni izvedla še nobenega koraka. Stanje je še vedno enako kot pred leti ... vila streho na OŠ Ljudski vrt, na kateri je bila nameščena sončna elektrarna. Kljub temu da je bila streha nova, je puščala in jo je bilo nujno zamenjati. Strošek del je bil blizu 305.000 evrov. ČS Spuhlja: 1,5 mio evrov Za investicije na območju ČS Spuhlja so se sredstva črpala iz proračunskega sklada CERO Gaj-ke, ki je sicer del proračuna MO Ptuj. V višini okrog 350.000 evrov se na letni ravni pokrivata kredit za kanalizacijo (dobrih 70.000 letno) in stavbna pravica za večnamensko dvorano (282.000 evrov letno). Dodatno iz naslova kon-cesnine za odlagališče ČS Spuhlja prejema na letni ravni 22.800 evrov. Za vse našteto se je iz proračuna MO Ptuj za območje ČS Spuhlja z nekaj več kot 900 prebivalci in 250 gospodinjstvi v letih od 2014 do danes za naložbe namenilo okrog 1,5 milijona evrov. ČS Breg-Turnišče: 1,4 mio evrov Nekaj manj kot 1,4 milijona evrov proračunskega denarja MO Ptuj se je v obdobju zadnjih štirih let vložilo v območje ČS Breg-Turnišče s 3.700 prebivalci in blizu 1.400 gospodinjstvi. . —v* Foto: Črtomir Goznik Gradbišče v Podvincih - obnova regionalne ceste, gradnja pločnikov, kolesarske steze in javne razsvetljave. Vrednost del je 1,5 milijona evrov, od tega znaša sofinancerski delež MO Ptuj okrog 600.000 evrov. torek • 19. septembra 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 in komunalno infrastrukturo za 21,5 milijona evrov investicij, za delovanje ČS ter njihove aktivnosti pa dodatno namenila tudi projekti širšega pomena. Denimo dominikanski samostan na obrobju starega Ptuja, obnova sprehajalnih poti na Panorami, pristanišča Ranca ob Ptujskem jezeru, pokopališča ... Foto: Črtomir Goznik na neurejenost športnega igrišča v Budini. MO Ptuj do danes v zvezi z ureditvijo Največ proračunskega denarja so namenili za gradnjo kanalizacijskega sistema, okrog 730.000 evrov. 146.000 evrov je veljala energetska sanacija OŠ Breg in 110.000 evrov energetska sanacija vrtca Vijolica. V cestno infrastrukturo so vložili slabih 180.000 evrov, od tega za ureditev parkirišča na Zadružnem trgu 28.000, za obnovo Majdine poti in Draženske ceste 27.000, novogradnjo Poljske ceste 28.000, obnovo Selske in Dra-ženske ceste 27.000, Mariborske in Rogaške ceste 21.000, Zagrebške ceste 22.000 in za pločnik ob Zagrebški cesti 24.000 evrov. Iz proračuna MO Ptuj so financirali ureditev ornitološke opazovalnice na desnem bregu Ptujskega jezera (64.000 evrov), 56.000 za brv čez Stu-denčnico, 65.000 za izgradnjo vodovoda na Mariborski cesti in 7.000 evrov za namestitev otroških igral. Na občini določajo, kdo bo kaj povedal?! Po tem, ko smo predsednike četrtnih skupnosti zaprosili za odgovore na vprašanja, v kolikšni meri so župan in vodstvo MO Ptuj upoštevali njihove pobude ter katere obljube župana Sen-čarja o urejanju infrastrukture na terenu so do danes uresničene, so predsedniki svetov četrtnih skupnosti iz mestne hiše prejeli obvestilo oziroma navodilo z naslednjo vsebino: Prosimo vas, da ne odgovarjate na spodnja vprašanja novinarjem, saj je za tovrstne odgovore pri nas zadolžena predstavnica za odnose z javnostjo v sodelovanju s pristojnimi oddelki, da ne bi morebiti prišlo do napačnih informacij. Odgovore vam bomo poslali v vednost. Predsedniki svetov četrtnih skupnosti so se navodila občinske uprave tudi držali, mi pa smo jih zaprosili, naj vsaj komentirajo oz. podajo svoje mnenje v zvezi z zadovoljstvom glede sredstev in investicij, ki so bile ali bi morale biti izpeljane. Ko smo jih še enkrat pozvali k podaji odgovorov in jih obvestili, da smo seznanjeni z dopisom, ki so ga prejeli iz Mestne hiše, se nam je oglasila direktorica uprave MO Ptuj Andreja Komel. V dopisu zanika, da bi predsednikom svetom ČS v zvezi z odgovori na naša vprašanja dajala kakršnakoli navodila: »Kot direktorica občinske uprave MO Ptuj nisem nikomur dala navodil da ne sme odgovarjati na novinarska vprašanja, kot ste zapisali. Občinska uprava daje podporo pri pripravi gradiva posameznim četr-tnim skupnostim in ima zbrane vse informacije, kiji četrtne skupnosti pripravljajo. Pobuda, da na navedena vprašanja odgovori celovito MO Ptuj, je prišla od nekaterih predsednikov četrtnih skupnosti.« ČS Grajena: 823.000 evrov Na območju ČS Grajena z okrog 2.500 prebivalci in 830 gospodinjstvi je M O Ptuj od leta 2014 vložila 823.000 evrov, od tega za kanalizacijo 376.000 evrov. Obnovili so štiri ceste: Grajenščak-Mestni Vrh (71.000 evrov), Mestni Vrh-Krčevina (96.000 evrov), Grajenščak-Krčevina pri Vurbergu (97.000 evrov) ter Krčevina pri Vurbergu (31.000 evrov). 131.000 evrov je veljala gradnja pločnika in avtobusne postaje Štuki-Grajena ter 20.000 evrov ureditev pločnika in prehoda za pešce na Grajeni. ČS Panorama: 820.000 evrov 820.000 evrov znaša vložek MO Ptuj na območje ČS Panorama z 2.230 prebivalci in nekaj okrog 730 gospodinjstvi. Nekaj manj kot 390.000 evrov so namenili za urejanje sistema kanalizacije. Obnovili so ceste Krčevina (16.000 evrov) in Štu-ki (51.000 ter 52.000 evrov). Ureditev poti na Panorami, ki je sicer projekt širšega, ne ožje lokalnega pomena, je veljala nekaj manj kot 60.000 evrov. V teku je gradnja pločnika in avtobusne postaje ne relaciji Štuki-Graje-na. Lani so za projekt namenili 210.000 evrov. Izgradnja vro-čevoda Marof je stala 37.000 evrov, ureditev otroških igral pri domu krajanov na Vičavi pa nekaj manj kot 7.000 evrov. ČS Jezero: 578.000 evrov Najmanj proračunskega denarja je MO Ptuj v zadnjih štirih letih namenila za območje ČS Jezero - 578.000 evrov. Na območju te četrtne skupnosti sta- nuje nekaj manj kot 1.700 prebivalcev v 540 gospodinjstvih. Največji investicijski vložek je bil urejanje območja Rance, za kar je MO Ptuj iz letošnjega proračuna namenila 270.000 evrov. Obnova Rogozniške ceste leta 2014 je veljala 31.000 evrov, obnova cest v Budini v obdobju 20152017 pa skupno 92.000 evrov. Za dela na OŠ Mladika letos namenjajo 50.000 evrov. Leta 2015 so 55.000 evrov namenili za prestavitev kolektorja na Puhovi ulici, lani 15.000 evrov za vodovod do McDonaldsa na Ormoški cesti in letos 55.000 evrov za pločnik in javno razsvetljavo pred novozgrajenim Goja centrom na Rogozniški cesti. 9.000 evrov pa je veljala izgradnja vodovoda v Mladinski ulici. Vsi podatki so povzeti po informacijah, ki so nam jih posredovali iz uprave MO Ptuj. Mojca Zemljarič Investicijska vlaganja po četrtnih skupnostih MO Ptuj (v evrih) 2014 I 2015 I 2016 I 2017 I Skupaj I Breg-Turnišče 836.065 226.700 132.797 163.188 1.358.750 Center 2.715.965 1.538.684 36.996 547.822 4.839.467 Grajena 250.348 298.286 243.500 31.025 823.159 Jezero 31.537 73.213 52.931 420.240 577.921 Ljudski vrt 1.034.656 1.989.331 1.039.225 0 4.063.212 Panorama 151.721 199.095 377.386 92.403 820.605 Rogoznica 4.664.847 1.885.954 550.611 384.623 7.486.035 Spuhlja* 355.699 354.375 353.001 310.415 1.373.490 infrastrukture. »Slabost glede kanalizacije sta Krčevina pri Ptuju in Sovretova pot. V načrtu je ureditev še v nekaj drugih ulicah.« Klemene je še povedal, da bi bilo nujno urediti območje ob regionalni cesti med Ptujem in Grajeno. »Cesta je s prometnovarno-stnega vidika zelo nevarna. Zato je nujno, da se ob njej od Ptuja do Grajene uredijo pločniki in kolesarska steza in da se razširi most. K temu projektu bi morala pristopiti država.« S pomočjo sredstev MO Ptuj želi ČS Panorama v prihodnje obnoviti ostrešje na domu krajanov Vičava. Klemenc pravi, da s strokovnimi službami MO Ptuj in županom sodeluje dobro. Tanja Meško Tonejc, ČS Ljudski urt Opravljajo Sizifovo delo Predsednica četrtne skupnosti Ljudski vrt Tanja Meško Tonejc poudarja, da vsako leto dajejo predloge k proračunu. Nekatere pobude so realizirane delno ali v celoti, spet druge ne. »Od začetka mandata 2014-2018 kot predsednica sueta ČS Ljudski urt opozarjam na nesorazmerno financiranje četrtnih skupnosti glede na število prebivalcev. Menim, da ni prav, da je »glavarina« tako različna. Zakaj nekomu pripada šestkrat več kot drugemu - v isti občini? Iz tabel MO Ptuj - proračun 2017 - je razvidno, da je povprečna »glavarina« v letu 2017 za vsakega prebivalca MO Ptuj 8,48 evra, če pa zaradi Gajk izločim ČS Spuhlja in ČS Jezero, pa le še 4,23 evra. Najmanj dobimo prav mi, v ČS Ljudski vrt - 1,81 evra na »glavo«! Nas je največ, a imamo najmanjši dom krajanov. Naše delo je skoraj Sizifovo, saj je realizacija naših pobud skromna. Glavni razlog je v pomanjkanju proračunskih sredstev in v razumevanju prioritet, ki jih posameznim predlogom dodelijo strokovne službe na MO Ptuj,« je komentirala Tanja Meško Tonejc. Vilko Pešec, ČS Breg-Turnišče Načrtov je še veliko Na uprašanje, kaj use je pred tremi leti obljubil sedanji župan, je Vilko Pešec, predsednik ČS Breg-Turnišče, odgovoril: »Prioriteta ob razgovoru z županom je bila izgradnja kanalizacijskega sistema in sekundarnih priključkou, urediteu Mariborske ceste s pločniki, krožnega prometa in pločnikov na Turniščah ter krožnega prometa proti Termam in na stari most na Bregu.« V zadnjih letih je bila obnovljena Poljska cesta, povezovalna šolska pot med Mariborsko in Rogaško cesto, razsvetljava po Rogaški cesti, dokončano je bilo parkirišče na Bregu, širi se omrežje kabelske televizije, energetsko je bil saniran Dom krajanov Turnišče, odprli so mostiček na povezovalni poti od Term do III. Mitreja, obnovili domova krajanov na Bregu in Turniščah, razširili ceste ob Dravi, naredili pločnik na Zagrebški cesti, postavili nova igrala pri gradu Turnišče in uredili progo za kolesarje na Bregu. Veselijo se pričetka izgradnje dveh krožišč na Mariborski cesti. »Zavzemamo se za čimprejšnji začetek izgradnje kanalizacijskega sistema na območju Turnišč, Sodnic in začetka Zagrebške ceste, ureditev cestišča za krožnim prometom, pločnika v naselju Turnišče in ureditev dela Zagrebške ceste. Oživiti želimo kompleks gradu Turnišče.« Janez Polanec, ČS Grajena Premalo realiziranih projektov Po tem, ko so iz ptujske občine posredovali pripravljene odgouore predsednikom četrtnih skupnosti, so ti nanje lahko podali pripombe. Kot je pojasnil Janez Polanec, jih je imel kar nekaj. Poudarja, da je najbrž dovolj zgovoren podatek, da je ČS Grajena na predzadnjem mestu med vsemi četrtnimi skupnostmi v občini po vrednosti investicij na število prebivalcev. »Zato seveda z realizacijo in zagotovljenimi sredstvi nisem zadovoljen. Vem, da so problemi pri sestavi proračuna, a nekatere stvari je nujno urediti. V naši ČS imamo še okrog 9,5 km kategoriziranih neasfaltiranih cest. Imeli smo kup sestankov in predlagali, kaj vse naj se naredi. Ključna je izgradnja kanalizacije in ureditev cestne infrastrukture.« Branka Bezeljak, ČS Center Na investicije nimajo vpliva »Suet ČS Center nima upliua ne na investicije in ne na dogodke. Glaunino stuari izuemo iz medvjeu in jaunih objau, tako kot drugi stanovalci. Podajamo sicer pripombe, ki pa običajno niso uslišane,« je poudarila predsednica sueta ČS Center Branka Bezeljak. Mojca Zemljarič Dženana Kmetec *Iz proračunskega sklada Cero Gajke Vir: Mestna občina Ptuj Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 19. septembra 2017 Videm • Cesta klopotcev Dravci Table so nove, asfalt je star Skupina krajanov sije več let prizadevala, da bi pred dobrima dvema desetletjema asfaltirano cesto med Dravci in Varejo popravili ter jo poimenovali in označili kot Cesto klopotcev Dravci. Na lastno pest so štiri table že postavili, čeprav na občini o dovoljenju zanje še razmišljajo. Sprva so označevalne table nameravali postaviti v križišču kmetije Vidovič, pri kapelici Bedrač, pri domačiji Vaupotič in pri Jelenovih v Vareji 9. Zdaj so postavili le table ob začetku in koncu okoli dva kilometra dolge poti, torej v križišču pri domačiji Korpičevih oz. pri velikem klopotcu, ki ga je leta 1991 postavilo Kulturno--turistično društvo Klopotec So-viče-Dravci, ter v Vareji. Ob poti se poleg klopotca velikana zvrsti še aleja več kot deset klopotcev različnih velikosti, ki jih je izdelal Cesta |lopotcev Dravci Foto: EM Ali bodo noue table ostale ali ne, bodo na sejah uidemskega občinskega sneta še odločili. Ob označitvi Ceste klopotceu Drauci je Franc Bedrač klopotce obnovil in dodal nekaj nouih. in ob svoji domačiji postavil Franc Bedrač. Označevalne table so krajani postavili na lastne stroške, zanje so odšteli okoli 2.000 evrov. Janez Cafuta, eden od pobudnikov ureditve ceste klopotcev, je dejal, da so za postavitev tabel pridobili tiho soglasje občine. Gre namreč za kategorizirano javno pot, ob kateri brez dovoljenja občine kakršnih koli znakov ni mogoče postavljati. Župan Vid- Klopotci povezujejo Atlantik in Črno morje Na novo označena Cesta klopotcev Dravci je dodatna zanimivost na evropski pešpoti E-7. Na starem kontinentu so doslej označili ducat evropskih pešpoti, dve od njih tudi čez slovensko ozemlje: E-6 vodi od Baltika do Jadrana, E-7 pa od Atlantika do Črnega morja. Slednja pot, njen slovenski del je znan tudi pod imenom Naprudnikova pot od Soče do Mure, je dolga okoli 5.000 kilometrov, od tega 600 slovenskih. T. i. »haloška etapa« od Rogaške Slatine do Ormoža je dolga 55 kilometrov oz. 16 ur hoda. E-7 ima v Sloveniji 42 kontrolnih točk, kjer morajo po-hodniki za spominsko značko v popotno knjižico odtisniti žige, enega od njih so zaradi rušenja iz podlehniškega motela preselili v gostišče Ob ribniku. »Zaželeno je, da pohodnik vodi dnevnik vtisov, fotografira in zbira razne podatke, saj to predstavlja trajen spomin na prehojeno pot,« so pojasnili na Evropski pohodniški zvezi. Tudi če bo v knjižici kak žig umanjkal, bodo v dokaz obiska Haloz ostale vsaj fotografije klopotcev ... seji občinskega sveta dal kakšno pobudo. Ne želimo vroče krvi.« Vaščani Dravcev se poleg ohranitve tabel nadejajo tudi obnove te ceste, za kar pa bo treba počakati (vsaj) na občinski proračun prihodnjega leta. Pobudniki zamisli o Cesti klopotcev Dravcev so poudarili, da so se o haloškem klopotcu javno razpisali prvi in ga prikazali kot simbol Haloz. Pri poimenovanju so jih sicer prehiteli člani sekcije starih običajev Turističnega društva Cirkulane. Ti so cesto klopotcev uredili že na delu Bra-čičeve planinske poti med Malim Okičem in Slatino, vendar je niso ne registrirali ne označili, haloški šestperesni klopotec pa krasi tudi oznake za vinsko-turistično cesto VTC-11. Eva Milošič ma Friderik Bračič je to zanikal: »Krajani so table postavili sami in brez soglasja občine.« Pojasnil je, da se bodo o tem, ali bodo table pustili ali jih bodo odstranili, še pogovarjali: »Morda bo kdo na Sp. Podravje • Župani ministru Klemenčiču pišejo protestno noto Ormož • NoVa pridobitev PGD Ormož Sodna oblast na Ptuju že pred več kot 600 leti Župani občin Sp. Podravja so na ministrstvo za pravosodje naslovili protestno noto, ki so jo spisali proti predlogu reorganizacije sodišč. Gasilci odslej na intervencije tudi z Ob uvodu v prireditve ob prazniku Krajevne skupnosti Ormož so tamkajšnji gasilci tudi uradno namenu za večje tehnično vozilo z dvigalom TRV 2d, s kakršnim razpolagajo edini na Ormoškem. »Kolegij županov Sp. Podravja meni, da okrožno sodišče na Ptuju, skupaj z okrajnima sodiščema na Ptuju in v Ormožu, dela dobro in s svojim delom ter obsegom rešenih zadev, s katerim sodi v sam vrh med slovenskimi sodišči, dokazuje, da njegova ukinitev ne bo pripomogla h kakovosti, učinkovitosti in dostopnosti sodnega sistema, kar je glavni cilj predlagane reforme. V nameri »racionalizacije« in ukinitve okrožnega sodišča na Ptuju vidimo težnjo po centralizaciji sodnih storitev, kar je v nasprotju policentričnim razvojem Slovenije, zmanjšuje dostopnost storitev za državljane oz. občane v od-ročnejših predelih in nadalje siromaši dostopnost storitev sodne veje oblasti na periferiji. Na strani ohranitve okrožnega sodišča na Ptuju so tudi zgodovinski razlogi, saj se je sodna oblast na Ptuju izvajala že pred mnogimi leti; prvi mestni statut je iz leta 1376, drugi iz leta 1513. Leta 1849 je bilo s cesarskim odlokom ustanovljeno takratno ptujsko okrajno sodišče, ki je sicer kasneje prešlo pod Celjsko deželno sodišče in pristojnost sodišča v Mariboru, vendar je ves čas ohranjalo svojo enovitost. Z letom 1995 je bilo ustanovljeno okrožno sodišče na Ptuju v sedanji obliki. Župani zahtevamo, da okrožno sodišče na Ptuju ohrani svoj status, se ne priključuje Mariboru in opravlja svoje poslanstvo v enakem obsegu kot do sedaj. Glede predloga ministrstva za pravosodje menimo, da je skrajno neprimerno, da ministrstvo v demokratični državi pripravo tako pomembnih predlogov spremembe zakonodaje, ki znatno zmanjšujejo pravice širšega kroga državljanov, izvaja za zaprtimi vrati in izključuje javnost,« se glasi vsebina protestnega pisma. Reorganizacija dela državnih ustanov pa ni predvidena samo za sodišče, temveč tudi za druge institucije. Takšne informacije sta s srečanja z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem pred dnevi iz Ljubljane prinesla ptujski župan in podžupan Miran Senčar in Gorazd Orešek. Minister Koprivnikar je sicer zagotovil, da bodo institucije pod njihovim upravljanjem na Ptuju obdržale svoj sedež, a da se bodo določene naloge, računovodstvo in finance ter informacijske tehnologije, res združevale. Država kot ustanoviteljica naj bi predlagala združevanje nalog za upravne enote ter izpostave geodetske in finančne uprave. Minister Koprivnikar naj bi predstavnikoma Mestne občine Ptuj na sestanku tudi zagotovil, da bo ministrstvo pristopilo k sofinanciranju obnove stavbe na Slomškovi ulici na Ptuju, v kateri je sedež ptujske upravne enote. MZ Predsednik PGD Ormož Rajko Košič je ob tem pojasnil, da bodo z vozilom opravljali naloge reševanja v primeru nesreč v cestnem prometu in na železnici, pa tudi pri drugih tehničnih intervencijah, kjer je treba dela izvajati na višini in prometnih nesrečah, kjer so prisotne nevarne snovi. ''Dvigalo bo imelo zelo pomembno vlogo tudi pri gašenju, saj je velika razlika, če požar opazujemo s tal ali pa če ga spremljamo z višine, od ko- der lahko bolje ocenimo kje je žarišče požara,'' je pojasnil. Opremo, ki jo ormoški gasilci potrebujejo za izvajanje koncesijske dejavnosti, so pričeli nabavljati že v letu 1999, tako da imajo danes na voljo skorajda vso opremo, ki jo potrebujejo. S prevzemom vozila z dvigalom se je sicer nabava vozil za PGD Ormož v petletnem obdobju, ki traja do leta 2019, zaključila. Predsednik Gasilske zveze Ormož Dejan Jurkovič je v nagovoru pove- dal, da je novo vozilo edino tovrstno vozilo v Gasilski zvezi Ormož. ''Seveda pa vozilo ne more služiti svojemu namenu, če nimamo ustreznega znanja. Lahko trdim, da imamo v ormoški gasilski enoti zagnane gasilce, ki se neprestano izobražujejo, pri čemer jim je veliko pomoč tudi ormoški vadbeni poligon. S tem vozilom pridobivamo vsi občani občine Ormož, saj je namenjeno intervencijam na območju celotne občine," je pojasnil. Foto: EM Foto: NS torek • 19. septembra 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Žetale • Z osme izredne seje občinskega sveta Tradicionalen Kostanjev piknik vendarle bo, najbrž brez »predvolilnega golaža« Žetalski občinski svet je na zadnji seji odločil, daje kljub stroškom tradicijo Kostanjevega piknika treba nadaljevati, seznanil pa seje tudi z napredovanjem projekta vzpostavitve in upravljanja sistema ogrevanja za Osnovno šolo Žetale, ki naj bi ga občina izvedla v javno-zasebnem partnerstvu. V skladu z občinskim odlokom v Žetalah občinski praznik običajno organizirajo tretjo soboto v oktobru, a ga bodo letos izjemoma praznovali teden dni prej, torej 14. oktobra. »V soboto organiziramo občinski praznik, v nedeljo pa srečanje starejših občanov, kar bi se letos prekrivalo s predsedniškimi volitvami,« je spremembo pojasnil župan Žetal Anton Bu-tolen. Tudi letos bosta osrednja slovesnost in srečanje starejših občanov v žetalski večnamenski dvorani, Kostanjev piknik pa za razliko od lanskega leta predvido- ma spet v prireditvenem šotoru na igrišču žetalske osnovne šole. Letos spomladi so na Občini Žetale objavili povabilo k oddaji ponudbe za najem asfaltiranega igrišča za izvedbo 27. Kostanjevega piknika, izhodiščno najemnino za okoli 800 kvadratnih metrov veliko površino so določili na 400 evrov. Razpis so pripravili zaradi polemik, da bi priložnost za organizacijo piknika morda lahko ponudili tudi komu drugemu, ne le gostinstvu Castro Ptuj, ki je organizacijo dogodka prevzelo že leta 1992. Na razpis se ni prijavil nihče, zanimanje je spet pokazal le lastnik Gastro Ptuj Marjan Skok. »Gostinec je dogodek pripravljen organizirati, če bo občina pokrila stroške izposoje in postavitve prireditvenega prostora (okoli 1.000 evrov). Vse ostale stroške, torej glasbo, reklame, prenosna stranišča, varovanje itd. bo gostinec plačal sam,« je povedal župan, občinski svet pa je takšen predlog podprl. Butolen je komentiral, da se s 1.500 evri pač naredi, kar se naredi: »Tisti, ki ste doma organizirali praznovanja abrahama ali birme, ste toliko najbrž porabili že za domačo veselico ... Za občinski praznik bomo, skupaj z izdelavo plaket in priznanj, porabili dva do tri tisočake.« Na pobudo občinskih svetnikov bodo razmislili tudi o spremembi zdaj že tradicionalne kulinarične ponudbe. »Letos predvolilnega golaža res ne potrebujemo,« se je pošalil župan. Šolo naj bi ogrevali z zemeljsko energijo Na žetalski občini so sklenili spremeniti sistem ogrevanja Osnovne šole Žetale. Trenutno za to uporabljajo zemeljski plin, kar občino letno stane okoli 30.000 evrov, iz ekoloških in varčevalnih razlogov pa načrtujejo ureditev sistema toplotne črpalke zemlja--voda. Sredstev za to investicijo v občinskem proračunu nimajo, zato naj bi jo izvedli z javno-zaseb-nim partnerstvom. Vrednost investicije je ocenjena na okoli 180.000 evrov z DDV, občina bi izbranemu koncesionarju vložena sredstva poplačala iz zajamčenih prihrankov pri ogrevanju. Koncesijo naj bi podpisali za obdobje 15 let. Direktorica žetalske občinske uprave Milica Simonič Steiner je pojasnila: »Na razpis za podelitev koncesije za vzpostavitev in upravljanje sistema ogrevanja Osnovne šole Žetale smo prejeli dve prijavi, ljubljanskega podjetja Interenergo in ptujskega Plistor. Prvi prijavitelj vlogi ni priložil menice za resnost ponudbe, kar je bil pogoj, vloga drugega prijavitelja je bila popolna oz. pravočasno dopolnjena.« Občinski svet je že sprejel odločitev o priznanju sposobnosti prijavitelja, v začetku prihodnjega meseca naj bi na občini (seveda le, če se prijavitelja na takšno odločitev ne bosta pritožila) pričeli konkurenčni dialog, v katerem bodo dorekli vse tehnične pogoje, zajamčene prihranke in podobno, dokončno odločitev o investiciji bo nato sprejel občinski svet. Eva Milosic Predloge zbirajo do 27. septembra Na spletni strani Občine Žetale so ta teden objavili razpis za podelitev letošnjih občinskih priznanj za dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnosti. Podelili bodo občinsko plaketo in največ tri občinska priznanja, podelitve naziva častnega občana za letos niso predvideli. Da se predlogi ne bi ponavljali, bodo pripravili tudi seznam dosedanjih prejemnikov nagrad. Predloge z utemeljitvami lahko posamezniki, društua in organizacije na sedež občine prinesejo do 27. septembra. Žetalski občinski snet se bo ponovno sestal še pred občinskim praznikom. Foto: EM dvigalom predali novo gasilsko vozilo. Gre Ormoški podžupan Mirko Novak je na slovesnosti izpostavil, da bo novo vozilo pripomoglo k še večji mobilnosti in uspešnosti gasilcev v primeru nesreč. ''Iskreno želim, da bi avtomobil dobro služil svojemu namenu, obenem pa, da bi ga bilo treba čim manjkrat uporabljati. Občina Ormož gasilstvo podpira, saj bomo tudi v prihodnje sledili potrebam po mobilnosti gasilcev. Del sredstev bo namenjen tudi za obnovo druge opreme, ki jo potrebujejo gasilci, vsako leto pa nekaj denarja namenimo tudi za obnovo gasilskih domov'' je izpostavil Novak. Vrednost vozila, ki bo gasilcem in občanom služilo najmanj naslednji dve desetletji, brez opreme znaša 271.913 evrov, skupaj z opremo je stalo okoli 400.000 evrov. Finančni delež so si po tretjinah razdelili Občina Ormož, Uprava RS za zaščito in reševanje ter PGD Ormož, ki je precej denarja zbralo tudi s prostovoljnimi prispevki krajanov. Ključe novega vozila je poveljniku PDG Ormož Andreju Primožiču izročil podžupan občine Ormož Mirko Novak, blagoslov pa je opravil ormoški kaplan Boštjan Kotar. Videm • Zapora ceste Ptuj-Tržec Potrpeti bo treba le še nekaj dni Ta teden bodo končno za promet odprli cesto od krožišča pri Suhi veji (mimo videmske industrijske cone in gramoznice) do dvojnega krožišča pred naseljem Tržec. Pozanimali smo se, zakaj je prišlo do zamude. Hkrati z bodočim avtocestnim odsekom med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje gradijo oz. urejajo tudi vzporedno cesto, ki jo bodo ob dokončanju avtoceste prekategorizirali v regionalko. Februarja letos so zaradi del za promet zaprli tudi del ceste Ptuj-Tržec, dostop vozil so omogočili le do stanovanjskih hiš in Poslovno-logi-stičnega centra Videm. Obvoz od Ptuja proti Podlehniku so speljali skozi krožišče v Vidmu pri Ptuju, za zaporo ceste so morali pridobiti tudi soglasje občine. Na DARS so sprva napovedali, da bodo cesto Ptuj-Tržec ponovno odprli konec julija letos in se bo torej zapora ceste s poletno turistično sezono prekrivala le deloma. To se ni zgodilo; zapora je poleg preostalih obvozov z nerazumljivo (ponekod tudi kontradiktorno) začasno prometno signalizacijo, zaporo ptujskega mostu in gnečo na avtocesti turistom povzročala precej nevšečnosti. Na DARS so zdaj sporočili, da bodo bodoči avtocesti vzporedno deviacijo predvidoma odprli konec tega tedna. Pojasnili so: »Do kasnejšega dokončanja je prišlo zaradi nepredvidenih del na komunalnih vodih, ki so jih fi- nancirali Občina Videm in različni operaterji.« Župan Vidma Friderik Bračič je potrdil, da so od gostilne Marela do hiš Nahbergerjevih na Pobrež-ju zgradili kanalizacijsko omrežje: »Zamenjale so se tudi vodovodne cevi, uredilo se je električno omrežje. Dela so zdaj že končana.« Na DARS so dodali še, da so ta del ceste v celoti rekonstruirali: »Zamenjali in izboljšali smo voziščno konstrukcijo, razširili cesto, izvedli pločnik v dolžini približno sto metrov in postavili novo prometno opremo.« Eva Milosic Doslej so pri gradnji avtoceste Draženci-MMP Gruškovje in njej vzporedne ceste dela za časovnim načrtom zaostajala le pri cesti od Suhe veje proti Tržcu. LJUDSKA UNIVERZA Pfij/ w w w. ptuj . 8 TEDNIK Kultura torek • 19. septembra 2017 Ptuj • Razstava fotografij Srdana Mohoriča Fotografije, ki pokažejo (skoraj) nevidno V razstavišču Pokrajinske zveze društev upokojencev v domu Franca Krambergerja je bila v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj v torek, 12. septembra, odprta razstava fotografij ptujskega fotografa Srdana Mohoriča, ki predstavlja avtorjev nekoliko drugačen pogled na njegovo delovno okolje - tovarno Talum v Kidričevem. V kidričevski tovarni je S. Mo-horič naslednik velikega mojstra fotografije Stojana Kerblerja, ki je s svojim fotoaparatom beležil dogajanje v TGA-ju in pozneje Talumu od 60. let prejšnjega stoletja, Mohorič pa ga je nasledil sredi 70. let in ostal tam do l. 2007, ko je šel med upokojence. Kot sta v sproščenem pogovoru ob odprtju razstave povedala oba fotografa, so se razmere v tej tovarni v času njunega delovnega obdobja zelo spremenile. V Kerbler-jevih letih je bilo veliko fizičnega dela, človek je bil nujen v vsakem delovnem procesu, zato je tovarniški delavec velikokrat prisoten na njegovih fotografijah. V zadnjih desetletjih pa se je tovarna izrazito posodobila, težkega fizičnega dela ljudem ni več treba opravljati, človek je tam bolj kot nadzornik zapletenih tehnoloških procesov. Zato pa je fotograf Mohorič znal poiskati v Talumu drugačne fotografske motive, kakršne prikaže tudi na tokratni razstavi. Gre za makro fotografije - izrazito povečane motive, ki jih pravzaprav nevešče neumetniško oko niti ne bi opazilo, v Mohoriče-vem fotografskem objektivu pa zaživijo kot prave umetniške slike, ki bolj kot na fotografske spominjajo na likovne tehnike. r J i 1 i Pil Sli Foto: Črtomir Goznik Srdan Mohorič v razstavišču Pokrajinske zveze društev upokojencev predstavlja svoje makro fotografije. Sicer pa se je Srdan Mohorič rodil leta 1953 na Ptuju, tu je preživljal tudi mladost. Njegove prve izkušnje s fotografijo segajo v čas osnovne šole, v srednji strojni tehnični šoli pa ga je fotografija še bolj pritegnila; razmišljal je celo o nadaljevanju študija na likovni akademiji. Poklicna pot ga je kasneje sicer vodila v tehniko, ostala pa mu je ljubezen do lepega. V tovarni aluminija TGA v Kidričevem se je zaposlil leta 1974 in tu ostal do upokojitve leta 2007. Tu se je srečal s fotografom Stoja-nom Kerblerjem, ki mu je bil ves čas vzor in mentor pri njegovem fotografskem delu. Leta 1976 je skupaj s kolegi ustanovil Foto kino klub DPD Svoboda Ptuj, postal njegov prvi predsednik in to ostal ves čas, ko je bil klub najbolj dejaven (do leta 1990). V tistem času je bil Ptuj eno uspešnejših središč jugoslovanske fotografije. Po prenehanju delovanja foto kluba se je Srdan prenehal aktivno ukvarjati s fotografijo, digitalni fotoaparat, ki mu ga je ob 50-letnici podarila družina, pa mu je dal ponovno vzpodbudo za intenzivnejše fotografiranje. Omenimo nekaj njegovih samostojnih razstav: 2007 Planet aluminij v Salonu umetnosti v Ptuju (ista razstava 2008 v Fotogaleriji Stolp v Mariboru in 2009 v razstavišču gradu Sevnica ter izbor 2009 v razstavišču Društvu upokojencev Ptuj), 2009 v Fotogaleriji Stolp v Mariboru, 2010 Zazrt v staro v Knjižnici Ivana Potrča, 2013 Fabrika v Galeriji FO.VI v Strnišču (nato še 2014 v avli Talu-ma), 2017 Metalika v Galeriji Tovarna umetnosti v Majšperku, 2017 Meetal v Fotografskem muzeju Maribor, 2010 in 2011 Klubska razstava Foto-kluba Maribor v Fotogaleriji Stolp v Mariboru in 2010 v Starem gradu Celju, 2012 Ptujski fotografi v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Ob odprtju razstave je zbrane nagovorila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič, avtorja in njegovo delo pa je predstavil Stojan Kerbler. jš Videm • Tretje poletne zabavne igre Osnovnošolci iz Haloz in Zagorja so se zabavali Poletje je čas, ko se otroci prepustijo brezskrbnosti, se z družino odpravijo na dopust, uživajo v brezdelju. Zato smo še posebej veseli, da so med 23. in 25. avgustom igrišče ob OŠ Videm napolnili otroci, ki so želeli počitnice zaključiti aktivno in v športnem duhu. Foto: Damjana Hliš Stmisče • Nova razstava v Galeriji FO.VI Razstavlja Ljuban Cenčič V Galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem so na ogled postavili dela fotografa Ljubana Cenčiča. Avtor je v objektiv lovil motive zapuščene haloške pokrajine. »Haloze, ruševine in spomini so motivi samostojne razstave Ljubana Cenčiča, s katero se odpira nova razstavna sezona v Galeriji FO.VI. Avtorja fascinirajo krajine, ki so že skoraj pozabljene, a ostajajo navdihujoče s svojimi tankimi vezmi, ki povezujejo človeka z njegovo zgodovino, deželo in tradicijo. Lahko zapišemo, da Cenčič portretira naravo, ki se ponaša s svojo lastno identiteto. Padcu časa in človekovim izbiram postavlja kot nasprotje habitat. Tako definira estetsko sintakso med zgodovino Haloz in Motiv razstavljenih fotografij so opuščena haloška pokrajina in stare zapuščene viničarije. naravo, kjer ljudje in rastline ustvarjajo tujek, ki živi zgolj od „prežene": hiš, ruševin, trave, dreves, listov, zapuščenih predmetov, pokrajine. Predstavljeni opus je družbena in poetična izjava o zgodbi kraja in večnem človeškem izdajstvu ...,« je o razstavi povedala kustosinja Marica Vicari. Razstava ptujskega fotografa Cenčiča bo na ogled do 7. oktobra. »Avtor se je s fotografijo začel ukvarjati v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Bil je član FKK Ptuj, ki je deloval pod mentorstvom mojstra Stojana Kerblerja. Že takrat je izdeloval barvne fotografije iz diapozitivov (Cibachrome). Danes uporablja digitalno fotografijo. S predstavljeno serijo fotografij je začel leta 2014, ko se je intenzivneje posvetil fotografiranju samih Haloz,« so o avtorju še navedi v KUD Art Stays, ki je organizator razstav v Galeriji FO.VI. MZ Potekale so namreč že 3. Poletne zabavne igre. Ponosni smo, da so igre združile skoraj 200 otrok iz OŠ Videm, Žetale, Podlehnik, Maj-šperk, Lepoglava in Bednja. Ravnatelj OŠ Videm Robert Murko je povedal, da je takšno druženje učencev haloških šol in učencev sosednjih hrvaških šol priložnost za tkanje novih prijateljskih vezi in ob zabavnih športnih aktivnostih lep zaključek počitnic. Zahvalil se je vsem sodelujočim šolam za sodelovanje in predstavnikom lokalnih skupnosti za podporo pri projektu. Otroci so se zabavali ob različnih aktivnostih, kot so nogomet, odbojka, gimnastika, plezanje po plezalni steni, štafetne igre, še posebej pa so se razveselili plezanja in skakanja po napihljivem gradu, ki ga je omo- Catherine Banner: Hiša na robu noči Morje in otoki so že od nekdaj naša ljubezen. Najbrž zato, ker imamo obojega tako malo, pa smo se čustveno navezali na otočke pri svojih južnih sosedih; na njih sicer ne živimo, ampak tam iz leta v leto preživljamo najlepši del leta. gočil g. Pauman. Dogajanje na igrišču so še popestrili izkušeni padalci Aero kluba Ptuj, prostovoljni gasilci iz Vidma, ŠD Studenci ter Slovenska vojska, ki je v petek pripravila zanimiv poligon, predstavitev vozil in odličen bograč, ki je nasitil vse prisotne. Z nasmeški na obrazu so otroci pričakovali izlet v bližnje bioterme, kjer so mentorji skupaj z vaditelji Plavalne akademije Kurent pripravili zanimive vodne igre. Mentorji se trudimo, da se otroci vsako leto lotevajo novih izzivov ter igre zapuščajo zadovoljni in bogatejši za nove izkušnje in nova prijateljstva. Vodja projekta Gorazd Černila je ob koncu povedal, da je trud pri organizaciji poplačan z nasmeški zadovoljnih otrok. Damjana Hlis Otok povezujemo z užitkom, brezdeljem, lepim življenjem ... Pa na otokih ni vse tako idilično, boste izvedeli v romanu angleške pisateljice Catherine Banner. Opisuje sicer nek italijanski otoček na skrajnem jugu italijanskih meja, pa bi to lahko bil tudi katerikoli od jadranskih otokov, saj je pokrajina, ki jo opisuje, tako znana našim očem, pa četudi nismo nikoli bili na kakem italijanskem otoku: skale, sredozemsko rastlinje, zapuščene razpadajoče hiše ... In skromni ljudje, povezani drug z drugim. Tako zelo povezani, da je že kar moteče, kako vsi o vsakomur vse vedo. Pa čeprav o nekem dogodku in ravnanju posameznikov največkrat sklepajo nekritično, na prvi pogled, ne da bi poznali resnično ozadje, zakaj se je nekaj zgodilo. Ko so enkrat prepričani, da je nekdo slab človek, je potreben pošten pretres, da bi te svoje predsodke spremenili. In o tem govori roman Hiša na robu noči - kronika štirih generacij ljudi na nekem (italijanskem) otočku, ki se na koncu dogaja čisto v sedanjosti ... Tako lepo, da je kar kičasto ... Ocena: 3. Jš ITSTSfS' ■wat! ( MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Povabilo k vpisu abonmajev sezoni 2017/2018 abonma abonma auuiiina k auuiiina —. auuiiina —. KRESNIČKA in ZVEZDICA ffi ¡ZVEÑ VB? PREMIERA abonma [za otroke, 7 predstavi [za odrasle, s predstavi [za odrasle, 7 predstavi Vpis abonmajev in blagajna Redni vpis v abonmaje bo potekal za dosedanje abonente v času od ponedeljka, 18. septembra, do vključno ponedeljka, 02 749 32 50 25. septembra. Novi abonenti ste k vpisu vabljeni od torka, 26. septembra, do vključno petka, 6. oktobra 2017. ¡nfo@mgp.si [za odrasle, 5 predstav) [za odrasle, 7 predstav) vec na www.mgp.si Rokomet Novinec je bil žilav tekmec Strani 10 Rokomet S konstantno igro do uvodne zmage Stran 10 Košarka Najboljša ekipa, najlepša igra in MVP Stran 14 Košarka »Otroške sanje niso več sanje« Stran 15 Nogomet V Superligi odigrane vse tekme, derbi Cirkulanam Stran 16 Ptujski športni vikend Največji hit kajak v bazenu in... tank Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoibilajts naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si - Nogomet • 1. SNL, 9. krog Slabi Ankaran odnesel točko Kidričani so proti slabi ekipi Ankarana pričakovali tri točke, a jih zaradi neučinkovitosti niso dosegli. Gostje so se postavili v zelo obrambno postavitev, za katero domačini niso našli ustreznih rešitev. Gostujoči trener Vlado Badžim zaradi kazni ekipe ni mogel voditi s klopi, zamenjal ga je Alfred Jermaniš. Domači strateg je glede na prejšnja srečanja zamenjal tri igralce. »V sedmih dneh bomo odigrali tri srečanja (Ankaran, Jadran Dekani, Maribor), zato so takšne korekcije razumljive. Vsi igralci se na treningu trudijo, zato si tudi drugi zaslužijo priložnost,« je dejal Slobodan Grubor. Povedli, pa zastali Domači nogometaši so dobro začeli srečanje, že v 5. minuti je Bartulovič odlično sprejel dolgo podajo Muminovica, znašel se je sam pred golom, Aluminij - Ankaran Hrvatini 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Vrbanec (18.), 1:1 Delgado (57.). ALUMINIJ: Kovačič, Jurčevic, Muminovic, Jakšic, Vrbanec, D. Mensah (od 76. I. Mensah), Mesec, Krajnc (od 85. Petrovič), Tahi-raj, Bartulovic (od 61. Škoflek), Nunic. Trener: Slobodan Grubor. ANKARAN HRVATINI: Bužan, Gliha (od 69. Kidrič), Pahor, Badžim, Primc, Delgado, Klapan, Nkame, Burkic, Cerovec (od 84. Vodeb), Meledje (od 87. Karamatic). Trener: Alfred Jermaniš. IGRALEC SREČANJA: Alen Krajnc (Aluminij) a je streljal visoko preko gola. Z začetkom dežja je prišel Aluminij do prednosti: kapetan Matic Vrbanec je odlično izvedel prosti strel z 18 metrov in je žogo preko »živega zidu« neubranljivo poslal v mrežo - 1:0. V 25. minuti bi lahko domači povišali vodstvo, a Nunic pri zaključnem strelu ni najbolje zadel žoge. Ankarančani so se nato otresli pritiska, zaigrali so nekoliko bolje, a proti Kovači-ču niso sprožili niti enega natančnega strela. Drugi del so znova odprli domačini z nekaj zaporednimi PRVALiGA TelekomSIovenije Derbija Mariboru in Olimpiji Vodilni ekipi 1. lige sta dobili derbija kroga, veliko bolj prepričljivi so bili Mariborčani. Ti so v Novi Gorici slavili visoko zmago, do katere jim je pot z avtogolom odprl kapetan Jogan. Svoje je z dvema zadetkoma dodal Mešanovic in prekinil zmagovito serijo Gorice, ki je trajala štiri tekme. V Stožicah so bili gostje iz Domžal boljši tekmec večino srečanja, a so edini gol na srečanju zabili Ljubljančani. To je uspelo kapetanu Ilicu, za katerega je to sploh prvi zadetek v zelenem dresu. V sredini in v spodnjem delu lestvice je edini pomik uspel Ve-lenjčanom, ki so slavili v Kranju. Triglav in Ankaran ostajata na dnu, obe sta še brez zmage v sezoni. Preostalih osem moštev je prav tako razdeljenih v dve skupini: na vrhu sta daleč pred vsemi Olimpija in Maribor, sledi šest moštev, ki jih ločijo tri točke. REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Ankaran Hrvatini 1:1 (1:0); Gorica - Maribor 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Jogan (16., avtogol), 0:2 Mešanovic (42.), 0:3 Mešanovic (60.). Celje - Krško 0:0; Triglav Kranj - Rudar Velenje 1:2 (0:1); 0:1 Črnčič (35.), 0:2 Tučic (73.), 1:2 Pušnik (79.); Olimpija - Domžale 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Ilic (61.). 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. GORICA 4. RUDAR VELENJE 5. DOMŽALE 6. KRŠKO 7. ALUMINIJ 8. CELJE 9. TRIGLAV KRANJ 10. ANKARAN HRVATINI 21:4 16:5 9:10 9:11 19:12 16:17 11:13 10:13 7:18 8:23 23 21 13 13 12 12 10 10 4 3 JM polpriložnostmi, gostje pa so prvi resen poskus oplemenitili z golom. V 56. minuti so izvajali prvi kot na srečanju, po odbiti žogi in ponovni vrnitvi v kazenski prostor pa je do nje prišel Junior Raoul Delgado, lepo si jo je namestil in neubranljivo zadel - 1:1. Sodniki niso videli gola Dve minuti zatem je najboljši igralec srečanja Alen Krajnc lepo prodrl po levi strani, podal žogo v sredino do Meseca, ki jo je usmeril proti golu, vratar Bužan jo je spustil, da se je odkotalila čez golovo črto, a tega sodniki na čelu z Matejem Jugom niso opazili ... Do konca srečanja so do- 2. SNL: Odigrane le tri tekme Nogometaši v 2. slovenski ligi so v 7. krogu odigrali le tri tekme, preostalih pet je bilo odpovedanih zaradi razmočenega igrišča. Brez svoje tekme so ostali tudi Ptujčani, igrišče v Ljubljani je bilo pač neprimerno za igro. Varovanci Francija Fridla še naprej nizajo minimalne zmage, tokrat so ugnali Korošce. Radomljani so dosegli peto zaporedno zmago in upraviču-jejo status enega od favoritov tudi za končno slavje. Do zmage so prišli z zadetkom v 88. minuti srečanja. Naslednji tekmec Aluminija v Pokalu Slovenije, Jadran Dekani, še naprej ostaja neporažen v prvenstvu, doma je remiziral s Krko. REZULTATI 7. KROGA: Nafta 1903 - Fužinar Ravne Systems 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Monjac (9.), 1:1 Fasvald (63.), 2:1 Šeruga (74.); Rogaška - Kalcer Radomlje 2:3 (1:2); strelci: 0:1 Barukčič _ Foto: Črtomir Goznik Alen Krajnc (Aluminij, rdeči dres) je bil najboljši igralec svoje ekipe na srečanju z Ankaranom. mačini jalovo napadali, tudi trije igralci s klopi niso uspeli Aluminija pripeljati do zmage. Še najbližje zadetku sta bila v 78. minuti Škoflek in Nunič, a se nista uspela dogovoriti, kdo bo zaključil akcijo ... Pri domačinih je bilo vse preveč individualnih akcij, čeprav so do priložnosti prihajali predvsem po hitrih kombinacijah okoli kazenskega prostora. (10., z 11 m), 1:1 Neskič (32.), 1:2 Halilovic (35.), 2:2 Biruš (65.), 2:3 Hajric (88.); Jadran Dekani - Krka 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Potokar (16.), 1:1 Stepančič (43.), 1:2 Dežmar (62.), 2:2 Požrl (80.); rdeči karton: Ščulac (83., Jadran). Tekme Roltek Dob - Bravo, Farmtech Veržej - Zarica Kranj, Ilirija 1911 - Drava Ptuj, Brežice Terme Čatež - Mura, Brda -Cherrybox 24 Tabor Sežana so bile odpovedane zaradi razmočenih igrišč. V petek z Mariborom V petek, 22. 9., čaka Aluminij najtežje pričakovana tekma se- zone, domači obračun z državnimi prvaki in sosedi iz Maribora. Srečanje bo ob 20.20. Jože Mohorič Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Z rezultatom ne morem biti zadovoljen, saj smo imeli skozi celotno srečanje popolno premoč v posesti žoge, prihajali smo do priložnosti, a za zmago to ni dovolj, treba je doseči zadetek več od tekmecev. To je realnost, veliko še moramo delati na učinkovitosti. Igralci so se trudili, želeli so si zmage, a proti obrambni postavitvi Ankarana je bilo res težko igrati. Škoda je prejetega zadetka.« Alfred Jermaniš, pomočnik trenerja Ankarana: »Srečni smo že s tem, da igramo v 1. ligi, saj smo še lani nastopali v drugi. Tekme so tukaj veliko težje, tekmeci so kakovostnejši, zato je vsaka točka za nas uspeh. V Kidričevo smo prišli z namenom, da kakšno osvojimo in to nam je tudi uspelo, za tri bi potrebovali še pomoč dedka Mraza.« 1. MURA 2. KAL. RADOMLJE 3. JADRAN DEKANI 4. DRAVA PTUJ 5. BREŽICE-ČATEŽ 6. TABOR SEŽANA 7. NAFTA 1903 8. ILIRIJA 1911 9. AŠK BRAVO 10. BRDA 11. KRKA 12. ROLTEK DOB 13. ZARICA KRANJ 14. ROGAŠKA 15. FARM. VERŽEJ 5 1 4 3 0 19:5 1 1 20:13 0 14:8 3 2 1 1 1 15:9 2 4 0 1 2 10:8 7:6 0 3 13:11 8:8 1 2 0 3 3 1 2 1 16. FUZINAR RAVNE 7 1 4 1 4 1 3 1 5 1 4 1 5 6:9 7:12 7:8 6:9 6:14 5:13 8:19 16 16 15 13 11 10 10 9 9 5 5 4 4 4 4 4 JM Pokal Slovenije: V torek na Ptuj prihajajo Celjani V torek in sredo bodo na sporedu preostala srečanja 2. kroga Pokala Slovenije, kot prvi so si napredovanje v četrtfi-nale že zagotovili Maribor, Krka in Triglav. Ptujska Drava bo na domačem stadionu ob 14.00 gostila prvoligaša iz Celja, kar je vsekakor lepa priložnost za navijače, da si pridejo ogledati dvoboj z moštvom iz elitne slovenske lige. Celjani so znani kot dobra ekipa v pokalnem tekmovanju, Dravi pa je odpovedano srečanje v soboto na nek način celo pomagalo, da čuvajo moči za torkov obračun. Kidričani se v torek odpravljajo na gostovanje v Dekane, kjer bodo proti domačemu Jadranu v vlogi favorita, trener Grubor pa bo zagotovo ponudil priložnost za dokazovanje nekaterim igralcem, ki sicer igrajo manj v prvenstvu. Pari 2. kroga, TOREK, 19. 9., OB 14.00: Drava Ptuj - Celje; OB 16.00: Jadran Dekani - Aluminij; OB 20.00: Kalcer Radomlje - Olimpija; SREDA, 20. 9., OB 15.00: Mura - Domžale; OB 16.00: Šampion - Gorica. 5 4 3 9 7 2 0 3 9 6 3 0 3 9 4 1 4 9 4 1 4 9 3 3 3 1 9 3 3 3 1 9 2 4 3 1 9 2 4 3 9 0 4 5 9 0 3 6 10 Štajerski Šport torek • 12. septembra 2017 Rokomet • NLB liga, 2. krog Novinec je bil žilav tekmec HERZ Šmartno -Jeruzalem Ormož 26:28 (11:15) JERUZALEM: Balent (+16), M. Šulek; Voljč, Čudič 5 (3), Žižek Cvetko, Žuran 1, T. Hebar, Kocbek 4, Šoštarič, Ozmec 3, Ciglar, Mesaric 1, Vujovic, Raj-šp, Cirar 8, Kavčič 6. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: HERZ Šmartno 6/5; JERUZALEM Ormož 4/3. IZKLJUČITVE: HERZ Šmartno 6; JERUZALEM Ormož 12 minut. IGRALEC TEKME: Tomislav Balent (JERUZALEM Ormož). Gostitelji, novinci v ligi, so odlično začeli tekmo in na krilih treh zadetkov svojega naj- boljšega igralca Tilna Strmljana je bil rezultat v 8. minuti 4:2 v njihovo korist. »Naš prvi cilj je bil, da na začetku tekme Šmar-tnemu ne dovolimo, da se pred domačim občinstvom razigra. Žal nam to v uvodnih desetih minutah igre ni uspevalo. Zato pa smo odlično odigrali drugo tretjino 1. polčasa, kar nam je prineslo nekoliko mirnejšo nadaljevanje tekme,« je uvod v tekmo opisal Gal Cirar, strelec štirih zadetkov v obdobju od 12. do 16. minute. Ormožanom je uspelo doseči delni izid 1:9 (5:11) in moštvo iz Ormoža je v 16. minuti vodilo že za šest golov. Sledile so znova slabe minute gostov, kar so s pridom izkoristili borbeni domačini in se v 25. minuti pribli- žali le na gol zaostanka (11:12). Na srečo je bil pri novincu Rokomet • 1. A SRL (ž) (Pre)visok poraz na Obali Ž.U.R.D. Koper - ŽRK Ptuj 27:18 (12:11) ŽRK PTUJ: M. Križanec, Kac 1, Marčič 2, L. Križanec 2, Ko-lednik, Pušnik, Bedrač, Kelc 2, Borovčak 2, Kolenko 1, Majcen 1, Korotaj 6, Puž 1. Trener: Ivan Hrupič. Uvodni krog prvoligaškega tekmovanja se za ptujske roko-metašice ni začel po njihovih željah. Doživele so visok poraz, čeprav so bile v prvem polčasu povsem enakovredne domačinkam. Slabše nadaljevanje jih je stalo točk, ki jih bodo sedaj Ptujčanke morale iskati proti drugim ekipam. Gostje, ki so nastopile v zares zelo mladi zasedbi, povprečna starost igralk je bila namreč le nekaj čez 19 let, so začele izjemno obetavno, saj sta v tem delu odlično delovala tako napad kot obramba. Ko-rotajeva, nesporna vodja moštva, je svoje soigralke dobro vodila in Ptujčanke so kazale zares dobro prestavo. Vse je šlo navzdol od 18. minute, ko gostje pri vodstvu 6:9 niso realizirale sedemmetrovke, nato same prejele kazen dveh minut, Koprčanke pa so s serijo 5:0 povsem preobrnile potek srečanja. Do konca polčasa je bilo srečanje nato izenače- 1. A SRL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Ž.U.R.D. Koper - Aklimat Ptuj 27:18 (12:11), Jadran Bluemari-ne - Zagorje 15:23 (9:9), Krka - Mlinotest Ajdovščina 25:22 (15:10), Krim Mercator - Zelene doline Žalec 35:25 (15:13), Ljubljana - Z'dežele Celje 31:33 (13:17). no, čeprav so imele Štajerke v napadu kar nekaj težav, saj so domačinke tesno pokrivale Korotajevo. Tudi uvod nadaljevanja je minil v dokaj izenačeni igri, nato pa so Primorke na krilih Zorko-ve ušle na pet zadetkov prednosti (18:13). Ptujčanke so v nadaljevanju zmogle le sedem zadetkov, a mladim puncam v uvodu kljub porazu proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek ne gre ničesar očitati - večina se jih je prvič znašla v »prvoligaški« vlogi. Gostje so nastopile precej oslabljene, odsotna je bila Selinškova, na žalost pa bosta dalj časa zaradi zdravstvenih težav odsotni tudi Kreftova in Gomilškova. V naslednjem krogu bodo Ptujčanke doma gostile ekipo Zagorja, ki bo nesporni favorit. tp Rokomet • 1. B SRL (m) S konstantno igro do uvodne zmage Krško - Drava Ptuj 25:29 (12:14) DRAVA PTUJ: M. Žuran 5, Mlač Černe, Reisman, Maroh 3, Krasnič, Koštomaj 1 (1), Bla-žič, Polutnik, Jerenec 11, Falež, Bedrač, Rožman 4, Krajnc, Kra-bonja 5, S. Žuran. Trener: Nikola Bistrovič. SEDEMMETROVKE: Krško 1/2, Drava Ptuj 1/1. IZKLJUČITVE: Krško 10 minut, Drava Ptuj 12 minut Krško je bilo kakšno leto v 1. B ligi neosvojena trdnjava, saj domača ekipa v domači dvorani ni poznala poraza. Do sobote ... Krčani so sicer ostali brez dveh nosilcev ekipe, a popolnoma prenovljena ekipa Drave jih je tokrat popolnoma onemogočila. Ptujčani so začeli do- bro in so postavili obrambno formacijo 3-2-1, katera je bila v prvem delu v veliko pomoč vratarju Sandiju Žuranu. Ta je bil eden ključnih mož gostov, saj je skupno zbral približno 20 obramb, tudi številne zahtevne strele. Iz rezultatskega vidika je bilo nazadnje poravnano stanje v 11. minuti na 4:4, nakar so kontrolo prevzeli Dravaši. Ti so bili v nadaljevanju ves čas v prednosti dveh, treh zadetkov. Prvi ptujski strelec z 11 zadetki Filip Jerenec je takoj v nadaljevanju dosegel dva, po seriji 0:3 v sredini drugega polčasa je dodal še en zadetek za zane- Filip Jerenec, Drava Ptuj: »Ves čas smo kontrolirali tekmo in smo glede na prikazano zasluženo zmagali. Sam sem dal resda 11 zadetkov, od katerih jih je bilo približno polovica iz protinapadov in polovica na postavljeno obrambo, kjer sem dobro realiziral čiste mete.« razpoložen le mladinski repre-zentant Strmljan, ki je mrežo Tomislava Balenta do odmora zatresel šestkrat. »Obe ekipi sta v 1. polčasu zaigrali v valovih. Najprej so sledile minute Šmartnega, nato Ormoža, pa spet Šmartnega in za zaključek znova Jeruzalema. Že v 1. polčasu je bilo jasno vidno, da so izkušnje in kakovost na strani gostov, vendar se Šmartno ni in ni hotelo predati,« je prvi del tekme opisal strateg Jeruzalema Saša Prapotnik. S serijo treh zaporednih zadetkov so Ormožani odšli na odmor s prednostjo štirih golov (11:15). Šmartno ni našlo rešitve za Ci-rarja na desnem krilu ter Miha Kavčiča na črti, oba sta doma- čo mrežo do odmora zatresla po petkrat. Začetek 2. polčasa je pripadel Jeruzalemu. Prebudil se je Jure Kocbek, ki je k delnemu izidu 1:5 v prid svoje ekipe prispeval tri zadetke. V 34. in 36. minuti je prednost gostov že znašala +8 (12:20, 13:21) in bilo je pričakovati predajo domačih rokome-tašev, kar pa se ni zgodilo. Žilavi Šmarčani so se v 56. in 58. minuti približali le na dva zadetka zaostanka (24:26, 25:27). Da ni prišlo do popolnega preobrata, je na golu gostov poskrbel vratar Balent, ki je tekmo končal pri odličnih 16 obrambah. »Preveč padcev smo imeli danes v igri. Tega si na naslednjih tekmah ne bomo smeli privoščiti. Čestitke borbeni ekipi Šmartnega, ki nas je dobro namučila in verjamem, da v tej dvorani hladen tuš lahko doživi vsaka ekipa, ki ne bo dala vsega od sebe. Na našem računu imamo tri točke, kar je zadovoljiv začetek sezone. Pred nami pa Trimo, ki je na Hardeku zmeraj trd in neugoden tekmec. Pričakujem polno dvorano in odlično tekmo,« je zaključil vratar Jeruzalema Balent. Tekma 3. kroga med Jeruzalemom in Trimom bo na sporedu 23. septembra ob 19.00. Obe ekipi sta prvenstvo začeli z zmago ter remijem. Na Hard Eku se obeta nov zanimiv der-bi. UK Motokros • Dirka za SP v Franciji Za konec sezone Tim na stopničkah sljivo prednost petih zadetkov. Do teh so prihajali po odlični obrambi 6-0, obrambah vratarja Žurana in številnih protinapadih. Na drugi strani Krško ni imelo pravih rešitev v napadu, kjer so naredili nekaj zače-tniških napak, katere so gostje izkoristili in v končnico odšli popolnoma mirni. Pri zmagi sta ob že izpostavljenih Žura-nu in Jerencu bili učinkoviti še Marko Žuran, Staš Krabonja in Domen Rožman. Ptujčani so tako pozitivno startali v novo tekmovalno sezono. David Breznik Slovenski motokrosist Tim Gajser je na zadnji dirki sezone svetovnega prvenstva v francoskem Villars sous Ecotu osvojil drugo mesto. Končal je sicer z enakim številom točk kot zmagovalec Jeffrey Her-lings, a je odločala boljša druga vožnja Nizozemca. Tako Herlings kot Gajser sta težko francosko dirko, kjer so se dirkači borili z blatom in dežjem, končala s 45 točkami za prvo in tretje mesto, Slovenec je dobil prvo vožnjo elitnega razreda MXGP, Nizozemec pa drugo. Anstie je na tretjem mestu zbral 40 točk. Dirka je bila prava bitka v blatu, saj je bil teren zelo razmočen, pozneje pa je dirkače ujel še naliv. A vsaj v prvi vožnji najboljšega slovenskega dirkača to ni motilo, dodaten motiv je bil boj za peto mesto v SP z edinim tekmecem Romainom Febvrejem. Kako močan je bil v prvi vožnji, pove podatek, da je bil eden od le petih, ki so končali v istem krogu. V drugi vožnji je na nekoliko manj blatni, a zelo spolzki progi vodstvo prevzel Anstie, sledila sta mu Herlings in Gajser. V drugi polovici dirke se je nad prizoriščem znova ulilo. Gajser je vztrajal na tretjem mestu, Anstie in Herlings pa sta si Izidi, MXGP: 1. vožnja: 1. Tim Gajser (Slo), 2. Romain Febvre (Fra), 3. Jeffrey Herlings (Niz) ... 18. Jernej Irt (Slo); 2. vožnja: 1. Jeffrey Herlings (Niz), 2. Max Anstie (VBr), 3. Tim Gajser (Slo) ... 20. Jernej Irt (Slo); skupno na dirki: 1. Jeffrey Herlings (Niz) 45 točk, 2. Tim Gajser (Slo) 45, 3. Max Anstie (VBr) 40 ... 21. Jernej Irt (Slo) 4; Končni vrstni red v SP (19): 1. Antonio Cairoli (Ita) 722 točk, 2. Jeffrey Herlings (Niz) 672, 3. Gautier Paulin (Fra) 602, 4. Clement Desalle (Bel) 544, 5. Tim Gajser (Slo) 530 ... 37. Jernej Irt (Slo) 10, 53. Peter Irt (Slo) 4 privozila ogromno prednost. Nazadnje se je na vrhu vrstni red spremenil, zmaga Herling-sa v drugi vožnji pa je nato tudi vplivala na skupni rezultat dirke, saj mu je omogočila skupno najvišjo stopničko. Skupno je SP Gajser končal na petem mestu, zbral je 530 točk. Svetovni prvak za sezono 2017 je že pred zadnjo dirko postal Italijan Antonio Cairoli. Tudi Herlings je že prej postal podprvak, Francoz Gautier Paulin pa si je zagotovil tretje mesto v letošnjem prvenstvu. Konec tedna bodo motokro-sisti v Šentvidu pri Stični tekmovali na finalni dirki državnega prvenstva, zatem pa slovensko reprezentanco v postavi Tim Gajser, Jan Pancar in Jernej Irt v Veliki Britaniji čaka še ekipno svetovno prvenstvo, dirka za pokal narodov. sta torek • 19. septembra 2017 Klub Radia-Tednika Ptuj ŠtajerskiTEDHlK 11 Zamenjati pnevmatike in prihraniti, privarčevati pri naročilu vstopnic ali ^ nakupu smučarskih vozovnic... vse to in še mnogo več omogoča kartica zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Seveda so me v nakup kartice prepričali popusti, je pa še nisem uporabila, saj sem jo nedavno naročila. Marija Marinič, Gorišnica Kartica zvestobe je zelo zanimiv projekt, za nakup kartice sem se odločil zaradi popustov. Vem tudi za decembrsko žrebanje. Če bo nagrada, bo, če ne, pač ne. Miro Kokol, Ptuj Kupila sem si kartico seveda zaradi popustov. Želela bi si še višje popuste, morda še več ponudnikov, ampak tudi te popuste, ki so na voljo, bom izkoristila, posebej za karte. Glede nagradne igre v decembru pa upam, da bom izžrebana, vendar navadno nimam sreče. Justina Veselic, Ptuj KARTICA Radio-Tednik Ptuj ----- C«. RADIOPTUJ Štajerski tednik m % 000001 Janez Novak Morda ste mnenja, da je kartica zvestobe le še ena v nizu kartic, vendar v družbi Radio-Tednik Ptuj menimo, da ni tako. Namreč s kartico zvestobe lahko koristite ugodnosti in popuste ne le pri enem, temveč pri več kot 50 podjetjih z našega območja. Še več - podjetja, ki so se priključila našemu projektu, s katerim nagrajujemo zvestobo in zaupanje, delujejo na najrazličnejših področjih -gradbeništva, avtomobilizma, osebne nege in prehrane. Ob tem vam naša kartica zvestobe omogoča popuste, ki jih sicer v takšnem obsegu ni mogoče dobiti. In zakaj smo se odločili, da oblikujemo kartico zvestobe? »Štajerski tednik je vstopil v 70. leto, naš radio - Radio Ptuj - odmeva že skoraj 45 let in ob bližajočih se jubilejih smo sklenili, da nagradimo naše zveste poslušalce in bralce. Kartica zvestobe namreč omogoča popuste v višini od 3 do 50 odstotkov, kar pa tudi pomeni, da je strošek nakupa kartice zelo hitro povrnjen. Upamo, da boste kartico tudi vi sprejeli tako pozitivno, kot so jo lokalni ponudniki. Želimo vam veliko dobrih nakupov pri poslovnih partnerjih, ki sodelujejo pri izdaji kartice zvestobe,« sporoča direktor naše družbe Drago Slameršak. Z nakupom kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj pa ne boste deležni le popustov, temveč boste sodelovali tudi v nagradnem žrebanju. Tako lahko z malo sreče postanete novi imetnik športnega kolesa, sedežne garniture ali gospodinjskega aparata. Žrebanje bo na Orfejčkovi paradi decembra letos. Kako naročite kartico zvestobe? Pokličite v tajništvo naše družbe na telefonsko številko 02/749 34 10, cena kartice je 20 evrov, naročniki Štajerskega tednika pa boste za kartico odšteli 15 evrov. Seznam ponudnikov s popusti je v nadaljevanju, ves čas pa je seznam dostopen tudi na spletnih straneh Radia Ptuj in Štajerskega tednika. ••••••••••• CERVA simply safety ČERVA, Mariborska cesta 1, 2250 Ptuj tel: 041 635 266 www.cervaslovenija.si cervaptuj@gmail.com Popust na izbrani artikel pri enkratnem nakupu r f ZALOŽBA ROMAN ZALOZBA ROMAN www.zalozbaroman.si roman.kaucic@zalozbaroman.si tel: 031 364 384 20% Popust pri nakupu knjige Slovenija, dežela navdiha J5EiJ r \ r Štajerski TEDNIK TAPETEDECOR ^ WWW.TAPETEDEKOR.SI PE TAPETEDECOR Ormoška c. 5,2250 Ptuj Mojca Škerlak s. p. tel: 051 818 338 5-10% Popust na določen artikel (senčila, zavese,...) T I \ RADIOPTUJ sg.s-gs.sHo^ Radio Tednik Ptuj d.o.o. Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Tel.: 02/ 749 3410 www.radio-ptuj.si www.tednik.si 50% Popust na karte za vse prireditve v organizaciji družbe Radio Tednik Ptuj. Popust velja za maksimalno 2 karti AAS AAS Avtoservis Slodnjak Miroslav s.p. Dornava 24 2252 Dornava tel: 041 755 253 aas.slodnjak@gmail.com 5% Popust na naše storitve in izdelke. J 3838898114427 12 Štajerski TEDNIK Klub Radia-Tednika Ptuj torek • 19. septembra 2017 /— TOYOTA AH Furman Ptuj 02/ 788 54 77 Rogaška 13, Ptuj 3% Popust na servisne storitve in rezervne dele, AZ GRADBENA TRGOVINA, d.o.o. Zagrebška cesta 15 2250 Ptuj Telefon: 051 626 781 akrilnebarve@gmail.com 10% Popust na blago iz redne prodaje. Korenjak Diesel Turbo Servis DTS Korenjak d.o.o. Cesta 8 avgusta 8a 2250 Ptuj tel: 02 780 11 46 filip@dts-korenjak.si 5% Popust na naše storitve in izdelke. BAGSSMORE PAPIRNICA ©[M^^SMORE www.bagsandmore.si www.officeandmore.si ¡nfo@acron-trgovina.si www.pilotpen.si 10% Popust v vseh poslovalnicah Bags&More ter Office&More širom Slovenije. Popust je vnovčljiv za nakup artiklov, ki še niso predmet popusta in ne velja za nakup izdelkov tobaka, časopisov in revij, ter učbenikov in delovnih zvezkov. AMZS d. d., Dunajska cesta 128 a, 1000 Ljubljana PE Ptuj, Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj T: 02/ 749 35 35, ptuj@amzs.si, www.amzs.si \ 10% Popust na tehnični pregled. Kartica velja samo v AMZS d. d., PE Ptuj, Ormoška cesta 23,2250 Ptuj. Popusti se ne seštevajo likety Bike Ek Ribs Com d.o.o. Ulica heroja Lacka 9 2250 Ptuj tel: 02 771 2441 info@bikeek.si ^ L, 10% £ Popust na vse. *xB\ ENERGIJA PLUS Energija plus d.o.o. Vetrinjska 2 2000 Maribor Tel: 080 21 15 info@energijaplus.si www.energijaplus.si -10% Na trgovsko blago* Vnovčite ga lahko na vseh prodajnih mestih (Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Slovenska Bistrica, Gornja Radgona). Popusti se ne seštevajo. *(LED sijalke, orodje, izdelki za otroke, sistem za V nadzor porabe, električni konvektorji) "PTUJ T: 02 787 59 90 www-gastre-pH.!) • F: 02 787 59 99 RESTAVRACIJA GASTRO, Marjan Skok, s.p. Rajšpova ulica 16,2250 Ptuj 3% Popust na hrano. V 5% Popust na pijačo. ABA PTUJ Smar Grajana ARNUS BOŠTJAN S.P.-R0LETARS7V0 ABA Štuki 26A 2250 Ptuj 02 7878670 info@oknavrata.com www.oknavrata.com 10% \ Popust na naše storitve. Popusti ne veljajo za že obstoječe ponudba^^ r /)! centeraerobike^fis Center Aerobike T: 031 659 596 in 041 699 639 Andrej centeraerobike@gmail.com; cafuta.and@gmail.com http://www.aerobika.net 15% Popust na storitve. Felnar Center d.o.o. Spodnja Hajdina 3 2288 Hajdina tel: 040 848 014 info@felnar.si 3% Popust na vse. \ Bor in gostilna AMADBU8 Gostilna Amadeus Vladimira Korošec s.p. Prešernova ulica 36 2250 Ptuj tel: 02 771 70 51 amadeus@amis.net 5% Popust na kosila in menije. profesionalna audio oprema E AUDIO KONDRIČ Audio Kondrič d.o.o Trstenjakova 5 2250 Ptuj tel: 02 776 10 51 ales@kondric.si d.o.o. M-MA-FIN DA MA FIN d.o.o. Miklošičeva 5 2250 Ptuj tel: 041 451 018 damafin@siol.net 10% Popust na naše storitve. r I /fitimess studio\ Fitness studio Fit 2000 Potrčeva cesta 4a 2250 Ptuj T: 02 748 1553 natalija@fit2000.si www.fit2000.si 10% Popust na redne cene kart oz. storitev. Popusti se ne seštevajo. HZC GOSTINSTVO d.o.o. Obrtniška ulica 7a, 2250 Ptuj tel: 070 207 343 www.priovinku.si 3% Popust za vsa NAROČILA ALA CARD. Ptuj: Nova cesta 1 Ormož: Dom društev v Ormožu, Ljutomerska cesta 30 Tel.: 031 665 060 www.prednost.si v L 5% Popust na tečaje CPP in ure vožnje. ^DOMINIKANSKI SAMOSTAN KONGRESNO KULTURNO SREDISCE PTUJ Dominikanski samostan PTUJ Muzejski trg 1,2250 Ptuj GSM: 070 180 057 info@dominikanskisamostan.si www.dominikanskisamostan.si Popust pri dogodkih lastne produkcije. Popust velja izključno za koncertne dogodke in ne l velja za oglede samostana. a FOTO KOSI PTUJ Foto atelje Olimpic-Foto Kosi Mestni trg 3,2250 Ptuj T: 02 772 37 31 ali 041 684 912 foto@olimpic.si http://fotokosi.olimpic.si 5% Popust na vse foto storitve. Caffe in Pizzerija Marakuja, Ferčec Aleksander s.p., Vošnjakova ulica 8,2250 Ptuj T: 02/7481930 http://marakuja.si 10% Popust na pizze. Avtopralnica Toti Plus d.o.o. Mlinska cesta 1e, 2250 Ptuj T: 041 841 851,040 487 366 totiplusdoo@gmail.com FB: Toti Plus 10% Na vse storitve (kemično čiščenje, pranje in čiščenje vozil...). Šh DomKo DOMKOPTUJ JOŽEF STABUC s.p., trgovina vse za suhomontažo, barve, fasade, laki, vijaki in orodje Frasova 12 (pri avto Raku v Novi vasi) 2250 Ptuj 02 620 0800 domko.info@gmail.com 5% Popust na naše storitve in izdelke. f T FOTC^ WIVW.FnTO-r.ANC.KRhtOT.C.SI Foto Langerholc Rado Stropnik s.p. Prešernova 2 tel: 02 773 16 71 Trstenjakova 7 Tel: 02 749 2230 2250 Ptuj info@langerholc.si % Popust na fotografije za dokumente. rf komunala ptuj Komunalno podjetje Ptuj d.d. Puhova ulica 10,2250 Ptuj Tel.: 02/787 51 11 tajnistvo@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si 3% Popust na svoje produkte oz. storitve, ki niso vezane na izvajanje gospodarskih javnih služb, ampak na tržne dejavnosti za fizične osebe. Tržne storitve, na katere velja popust s kartico zvestobe: čiščenje internih hišnih inštalacij, dobava in vgradnja malih komunalnih čistilnih naprav, odvoz in čiščenje grezničnih gošč, mikrobiološke in kemijske analize vode Iz lastnega vodnjaka, urejanje okolice ter dvorišč obrezovanje in podiranje dreves z odvozom na trajno deponijo, obrezovanje živih mej, strojna in ročna košnja trave, izvajanje zimske službe (čiščenje dvorišč in kirišč), izgradnja kanalizacijskih priključkov, izgradnja vodovodnih priključkov.__^ www.tednik,si tednik@tednik.si torek • 19. septembra 2017 Klub Radia-Tednika Ptuj ŠtajerskiTEDNIK 13 Kozmetični studio Olimpio Mestni trg 4, 2250 Ptuj T: 02-787 8540 in 031-684-912 http://kozmetika.olimpic.si 10% Popust na vse kozmetične storitve. rNAUORS„y OKNA - VRATA - SENČILA NAITORS d.o.o. - okna, vrata, zimski vrtovi Gorišnica 1 2272 Gorišnica 02 741 13 80 031 793 204 info@naitors.si www.naitors.si 5% Popust na naše storitve in izdelke. fS I im Ol CEX mmer Slimmer center, Darinka Pesek, s. p. T: +386(0)41 461 266 info@slimmer-center.si www.slimmer-center.si DO 50% 50 % popust na paket 6-kratne strojne limfne drenaže z infra toploto 50 % popust na kavitacijo 40 min ter strojno limfne drenažo 30 min 30 % popust na lifting obraza (Bipolarna RF obraza) 25 % popust na povečanje tonusa kože -paket 6x45 min povoj pohištva Kukf DOM Kuki Dom Franc Kukovec s.p. Bodkovci 8 2256 Juršinci tel: 08 754 60 06 3% Popust na celoten nakup. fr AV MESARSTVO mw VALEN KO Mesarstvo Valenko, d. o. o. Dornava 32 a 2252 Dornava Tel.: 02/ 755 03 01 GSM: 031 693 084 www.mesarstvo-valenko.si 10% Popust na celoten nakup. Popusti se ne seštevajo. d.o.o., Spirala d. o. o. Mesnica Novi jork (Bukovci 181) 02 788 82 50 in Novi jork 2 (Bukovci 101) 041 888 250 2281 Markovci www.novijork.si 10% Popust na celoten nakup. TEL.: 761 00 47, 041 331 976 Okrepčevalnica pri Mici, Silvo Kokol, s.p. Janežovci 12 B 2253 Destrnik T: 02/76100 47 ali 041 331 976 info@primici.com 10% Popust na celoten nakup. Pizzeta Palermo Volkmerjeva, 2250 Ptuj T: 031 803 400 C STUDIO KUHINJ L POHIŠTVO ŠMIGOC ŠMIGOC, d. o. o. Spuhlja 79 a, Ptuj 02 775 41 04 www.smigoc.si stvo^^y ■v stehlarstvi STEKLARSTVO ANZEL d.o.o.. ORMOŠKA CESTA 1, z 20 letno tradicijo. Splošno steklarstvo, steklarski izdelki, stekla za mize, kuhinjske obloge s foto tapetami, okvirjanje slik, predelava starih oken z izolacijskimi stekli. Obiščite nas na Ormoški cesti 1 ali nas pokličite na 02 775 11 91 ter gsm 041 687 773. 5% Popust na naše storitve in izdelke. ^Terme Ptuj^ SAVA HOTELS & RESORTS 10% Popust na redno ceno celodnevne vstopnice za kopanje in savne v Termalnem Parku Term Ptuj. V ceno vstopnice je vključena uporaba bazenov, savn in toboganov Termalnega Parka. Popust velja za odrasle in otroške vstopnice (ne velja za nakup Družinske vstopnice). Restavracija Žila Terme Ptuj 10% Popust na redno ceno kosila v restavraciji Žila v Termalnem Parku Term Ptuj. Nakup darilnih bonov in akcijske ponudbe, ter last minute ponudbe so iz te ponudbe izvzete. Popusti se ne seštevajo. Ugodnosti veljajo za do 2 osebi na eno člansko izkazn ico, Ugoc ^Grand Hotel Primus^ Terme Ptuj Bazeni Vespasianus in svet savn Flavia 10% Popust na redno ceno celodnevne vstopnice za bazene Vespasianus in savne Flavia. V ceno vstopnice za kopanje je vključena uporaba bazenov Vespasianus. V ceno vstopnice za kopanje in savne je vključena uporaba bazenov Vespasianus ter vstop v svet savn Flavia. Popust velja za odrasle in otroške vstopnice. Imperium dobrega počutja v Vaiens Augusta wellness 10% Popust na wellness storitve iz rednega cenika (masaže, nege obraza, kopeli...) ^Si Nakup darilnih bonov in akcijske ponudbe, ter last minute ponudbe so iz te ponudbe izvzete. Popusti se ne seštevajo. Ugodnosti veljajo za do 2 osebi na eno člansko izkaznico z veljavnostjo do 31.12.2017. ^ ^isitPohorje Javno podjetje Marprom d.o.o., Mlinska ulica 1, 2000 Maribor, 059 180 481, info@visitpohorje.si, www.visitpohorje.si 10% Popust na redno ceno dnevnih smučarskih vozovnic za Mariborsko Pohorje. Popusti se ne seštevajo. ■ ■ Vrtnarsto Horvat Franc Vrtnarstvo in hortikultura Franc Horvat, s. p. Bukovci 4a 2281 Markovci T: 041 625 559 10% Popust na celotno ureditev okolice. VULKANIZERSTVO PRODAJA IN MONTAŽA AVTOPLAŠČEV RAVNANJE ALUMINIJASTIH PLATIŠČ Vulkanizerstvo Fredi Kmetec s.p. Podvinci 40 2250 Ptuj tel: 041 705 495 vulkanizerstvo.fredi@gmail.com © Mladinska knjiga TRGOVINA Mladinska knjiga Trgovina d.o.o. Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana 30% Popust na šolske torbe in nahrbtnike. Popust je unovcljiv v enotah Mladinske knjige na Ptuju (Novi trg 4,02 7492 210), ter Slovenski Bistrici (Žolgarjeva ulica 12,02 8050140). Popusti se ne seštevajo. Ne velja za V blagovno znamko Dakine. Kupon velja do 31.12.2017, oz. do razprodaje zalog. Ptuj: Miklošičeva ulica 2, tel.: 02/ 748 18 80, info@ turistagent.si Maribor: Mlinska ulica 28, tel.: 02// 23 50 204, ¡nfomb@turistagent.si www.turistagent.si 5% Popust na lastne produkte Potovalne agencije Turistagent Popust se ne sešteva z ostalimi morebitnimi popusti, ki bi jih nudil poslovni partner. j S H Q t n Q Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce 02 789 01 30 070 784 792 Računalniška postavitev, osvetljevanje na film ter izdelava vseh vrst tiskovin v offset in sitotisk tehniki. 5% Popust na vse tiskarske storitve ZER0X d.o.o. - elektro montaže in meritve, inteligentne instalacije, toplotne črpalke, površinsko ogrevanje, prezračevanje z rekuperacijo, klimatske naprave, centralni sesalni sistem Svržnjakova ulica 13 2250 Ptuj 0590 30 305 INF0@ZER0X.SI www.zerox.si 5% Popust na naše storitve in izdelke. COPI Mitja Gjurasek s.p. Slovenski trg 4 2250 Ptuj tel: 788 25 61 gsm: 031 569 688 moda.copi@amis.net www.moda-copi.si 5% > Popust na vse storitve. f-\ r POTOVRLnfl fiGEnCUfl SINCE 1239 članica Skupine Perutnina Ptuj Ptujska Klet vinarstvo d.o.o., Vinarski trg 1, 2250 Ptuj, Slovenija www.ptujska-klet.eu Članica Skupine Perutnina Ptuj 3% Popust pri nakupu vina v vinoteki. Popust ne velja za artiivska vina in žgane pijače. \Popi ■ ///■■V lit/ AT illjiiiirvMi UNIKAT PEČARSTVO IN KERAMIČARSTVO, Kristian Vuzem s.p., Murščeva ul.8,2250 Ptuj office.unikat@gmail.com MOB: 031 219171 iid* 3% Popust na celoten nakup. ZIVEX Vse za zunanjo ureditev www.zivex.si 5% Popust se obračuna na blagajni. Popust ne velja na Živkove ograjene cene, artikle v outlet ponudbi ali kateri drugi akciji. Popusti se ne seštevajo. www.tednik.si tednik@tednik.si 14 Štajerski Šport torek • 12. septembra 2017 « - i t-t 14 jlK •-i 3-'( V i. ' * I V W í*íJS 1 / ' l —r T* Goí Foto: fibo.com Slovenci so v polfinolu izločili branilce naslova evropskega prvaka, reprezentanco Španije. Foto: fiba.com Idealna peterka EP: Pau Gasol, Luka Dončic, Goran Dragic, Aleksej Šved in Bogdan Bogdanovic Košarka • EP 2017 v Carigradu Najboljša ekipa, najlepša igra in MVP Zlata medalja slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v košarki!?! Misija nemogoče? Leta nazaj morda, a ne letos! Naša izbrana vrsta je pod vodstvom selektorja Igorja Kokoškova ter v izvedbi Gorana Dragica, Luke Dončiče in druščine naredila to, o čemer smo nekoč lahko samo sanjali: osvojila je zlate medalje! V nedeljo zvečer v Sloveniji ni bilo nikogar, ki ne bi stiskal pesti za naše izbrance in se na koncu skupaj z njimi veselil zgodovinske zmage - v finalu v Carigradu je v napetem obračunu zasluženo »padla« Srbija. V Istanbulu je bilo več kot 6000 Slovencev. Iz Helsinkov s 100 % izkupičkom Slovenci so na celotnem evropskem prvenstvu igrali najlepšo košarko, zaradi katere so po vrsti položile orožje slovite reprezentance z dolgoletno tradicijo osvajanja kolajn na največjih tekmovanjih, v predtekmovanju npr. Grčija in Francija. To niso bile zgolj navadne zmage, ampak se je z vsako okrepila samozavest varovancev Igorja Kokoškova. Ti so zmogli tudi v napeti tekmi s Finci pred povsem polno dvorano domačih gledalcev v Helsinkih ohraniti zbranost in se v nadaljevanje prvenstva uvrstiti kot prva ekipa iz skupine. A vse zmage v predtekmo-vanju bi šle hitro v pozabo, če Niz za zgodovino Slovenija je prva reprezentanca v eri od leta 2003, ko na EP igra 24 ekip, ki je evropski naslov osvojila brez enega samega poraza. Slovenci so nanizali devet zaporednih zmag, ugnali so Poljsko, Finsko, Grčijo, Islandijo, Francijo v predtekmova-nju v Helsinkih, v Carigradu pa še v osmini finala Ukrajino, v četrtfinalu La-tvijo, v polfinalu Španijo in v finalu Srbijo. bi slabo igrali v izločilnih bojih v Turčiji. To pa se ni zgodilo: za »ogrevanje« je Slovenija brez težav ugnala Ukrajino, nato pa je prišla na vrsto najpomembnejša tekma - z izjemno poletno, kakovostno in še neporaženo selekcijo Latvije. To je na parketu vodil izjemni Portzingis, Slovenci pa so v »lepotici prvenstva«, »daleč najboljšem reprezentančnem srečanju zadnjih let v Evropi« (zapisi iz svetovnih medijev, op. a.) odigrali izjemno ekipno tekmo in z neverjetno energijo v zaključku prišli do zmage 103:97. Še dolgo bomo imeli pred očmi trojko od table Luke Dončiča iz velike razdalje, pa zabijanje Vidmarja preko Portzingisa ... Če bi se Latvija znašla v drugi polovici žreba, bi se po mojem mnenju zagotovo prebila do finala. A te sreče Latvijci tokrat niso imeli . S to tekmo je naša ekipa dobila še nekaj več, nekaj dodatnega elana, ki ga je uporabila že v polfinalu, proti veliki Španiji. Branilka naslova in nosilka odli- čij na zadnjih petih EP (tri zlate, po eno srebrno in bronasto; če štejemo še letošnje EP, se je bera povečala še za bron) je »padla« z 20 točkami razlike... Marca: »Dončic nam je vzel krono« Madridska Marca je čez celo naslovnico objavila fotografijo Luke Dončiča in napis: »Dončic nam je vzel krono«. V nadaljevanju so zapisali še, da je Klemen Prepelič zanje 'pistolero', ki zelo hitro potegne orožje in še hitreje sproži. Anthony Randolph je ledena gora z ubijalskim metom, Goran Dragic je zmaj, ki krili z rokami in bruha ogenj, Luka Dončic pa morilec Dragic MVP eurobasketa 2017, v idealni postavi še Dončic Po koncu finala EP v košarki so izbrali še idealno peterko EP. V njej sta dva Slovenca, Goran Dragic in Luka Dončič, ka-petan slovenske reprezentance Dragic pa je dobil še priznanje za najkoristnejšega igralca tekmovanja (MVP). Idealna postava EP 2017: Goran Dragic (Slovenija) Aleksej Šved (Rusija) Bogdan Bogdanovic (Srbija) Luka Dončic (Slovenija) Pau Gasol (Španija) Igralci so mu zaupali Igor Kokoškov je ob igralcih na parketu glavni tvorec slovenske košarkarske pravljice. S svojo predanostjo in pozitivnim razmišljanjem je igralcem vcepil zmagovalno mentaliteto in jih popeljal do krone evropskega prvenstva. Ko-koškov očara vsakogar, ki ga spozna. »Igor je izjemno pozitivna oseba. V vsaki stvari, pa naj deluje še tako nemogoča, bo našel nekaj dobrega, pozitivnega, na čem graditi. Vsem v reprezentanci je vcepil to miselnost in pravi užitek je bilo delati z njim,« pravi njegov pomočnik Jaka Lakovič in nadaljuje: »Sestavil je igro, ki ustreza našim nosilcem, hkrati pa vsem igralcem dodelil vloge, s katerimi lahko največ pripomorejo k uspehu ekipe. Je vrhunski strokovnjak in prepričan sem, da ga čaka zelo lepa prihodnost.« Igor Kokoškov, rojen v Banatskem Brestovcu blizu Pančeva, sicer pa po rodu iz Vojvodine, je v trenerske vode zašel po hudi prometni nesreči, ki mu je pri osemnajstih letih prekrižala igralske načrte. Le nekaj dni pred nesrečo, po kateri je več mesecev ležal v bolnišnici, je kot nadarjen igralec podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo s Crveno zvezdo. »Igorja je najlažje opisati z besedami - moderni trener. To se vidi po njegov stilu igre, ki je hitra, domiselna, atraktivna. Vse to je Igor. Je zelo odprta oseba, s pozitivnim razmišljanjem. Pošten, dojemljiv in vedno pripravljen sodelovati,« pravi še en njegov pomočnik v reprezentanci Rado Trifunovič. Igor Kokoškov že 17 let deluje v ZDA in ima prstan prvaka lige NBA. Osvojil ga je kot pomočnik Larryja Browna pri Detroitu leta 2004. Hkrati je postal prvi Evropejec, ki je kot pomočnik trenerja sodeloval na tekmi All Stars lige NBA. V najmočnejši ligi na svetu je bil še pomočnik pri Phoenixu, Clevelanda, Orlanda in zdaj v Utah Jazz. Od 2008 do 2011 je bil selektor Gruzije. »Igor je dal te reprezentanci ogromno. Dal ji je samozavest, postavil je hierarhijo, predvsem pa mu igralci tako zaupajo, da so zanj pripravljeni iti skozi zid,« pravi legenda slovenske košarke Saša Dončič. Najbolje pa zaupanje v trenerja predstavljajo besede kapetana Gorana Dragica. Na novinarski konferenci po zmagi v polfinalu proti Španiji je dejal: »Če bo ostal on, bom ostal tudi jaz.« Zaradi urnika sezone NBA in evropskih kvalifikacij bo to praktično nemogoče . torek • 19. septembra 2017 Šport Štajerski 15 z deškim nasmehom na obrazu. Ti isti Španci so dva dni kasneje v tekmi za 3. mesto brez težav ugnali Ruse ... Iz Ljubljane proti Carigradu samo v nedeljo 11 letal ... Sloveniji je preostal finalni dvoboj proti Srbiji. Prvo medaljo na velikih košarkarskih tekmovanjih si je želelo v živo ogledati kar največ Slovencev, ki so proti Turčiji sprožili pravi selitveni navijaški val. Vsa razpoložljiva letala so z Brnika poletela proti Carigradu (samo v nedeljo so prepeljala več kot 2000 navijačev), na pot se je podala tudi množica v osebnih avtomobilih in kom-bijih - končna številka vseh je narasla na več kot 6.000! To je drugi najštevilčnejši obisk slovenskih navijačev na športnih prireditvah v tujini in rekord evropskih prvenstev po podatkih Fibe. Slovenski rekord še naprej drži nogometna tekma Foto: fiba.com Že v polfinalu se je v Carigradu zbralo nekaj tisoč Slovencev, v finalu je naše junake vzpodbujalo več kot 6000 navijačev. s Španijo na evropskem prvenstvu 2000 v Amsterdamu, na katero je prišlo 10.000 Slovencev, Carigrad pa je zdaj prehitel Beograd 2005, kamor je na košarkarsko tekmo z Grčijo prišlo 5.000 Slovencev. Zadnje minute brez Dončica in Dragica, izstopil Prepelič, »banana« Vidmarja Slovenski košarkarji se niso ustrašili zgodovinske priložnosti. Zgrabili so jo z obema rokama. Medtem ko je bila tekma zgodovinska, je bila zlasti druga četrtina za anale, za košarkarske sladokusce in za v uč- benike. Kapetan Goran Dragic jo je odigral šampionsko (do polčasa 26 točk!, na koncu 36), v stilu največjih zvezdnikov evropske košarke in lige NBA ter na koncu zasluženo postal najkoristnejši igralec (MVP) prvenstva. Zadnje minute so bile infark-tne, Slovenci pa so na parketu ostali brez Dončica (zvin gležnja) in Dragica (krči). Srbija je začutila priložnost in v 36. minuti povedla 77:78. Pri rezultatu 82:82 je stvari v svoje roke vzel Klemen Prepelič. Najprej je zadel trojko, nato še met za dve točki, ko je Gašper Vidmar prilepil 'banano' najboljšemu srbskemu igralcu Bogdanu Bogdanovicu, pa se je dokonč- no odprla pot do zmage. Slavje ob največji slovenski športni zmagi se je začelo, solze sreče in ponosa pa so tekle ... In bodo ob ogledu posnetkov predstav slovenskih junakov še dolgo . Zelo dolgo . Štiri leta bomo kraljevali na reprezentančnem košarkarskem vrhu Evrope. Mi, Slovenci! JM, sta Foto: fiba.com Izjave po finalu »Otroške sanje niso več sanje« Igor Kokoškov: »Za nami je neverjeten turnir in finale, ki se ga bomo spominjali vse življenje. Ti fantje so res pravi, ponosen sem, da sem del te ekipe in tega praznika slovenskega športa. Uspeh je kolektiven, zanj so zadolženi prav vsi, od prvega do zadnjega človeka na košarkarski zvezi, v reprezentanci, v strokovnem štabu, na igrišču. Ponosni bodite vsaj pol toliko, kot sem jaz. Finale je bil pravi triler. Izgubili smo Luko, Goran ni mogel igrati zadnjih pet minut, Prepelič je dobil udarec v prsni koš in hotel menjavo. A dobra ekipa vedno najde pot do zmage in mi smo dokazali, da smo dobra ekipa.« Goran Dragic: »To je bil pravljični zaključek. Otroške sanje niso več sanje, ampak realnost. Čestitke vsem soigralcem, brez njih okrog vratu ne bi imel tega zlata, enako pa navijačem, ki so nas ponesli do zmage. Želeli smo si zlate medalje, vedeli smo, da ne bo lahko in lahko smo zelo ponosni, še posebej po vsem, kar se nam je zgodilo. Luka si je poškodoval gleženj, jaz zaradi krčev nisem mogel nadaljevati, a prišli so Prepelič, Blažič, Randolph, Vidmar in opravili neverjetno delo. Hvala, res hvala.« Edo Muric: »Kljub temu da smo ostali brez obeh najboljših igralcev, smo verjeli vase. Nismo delali panike, čeprav nas je Srbija lovila. Res smo pokazali 'jajca' in samozavest. Ponosen sem, da smo ljudi v Sloveniji naredili srečne. Dokazali smo, da če si nekaj res želiš in v to verjameš, se bo uresničilo. Gogiju kapa dol. Je eden redkih igralcev na svetu, ki lahko ekipo poveže v tako celoto. Izpostavlja se samo na igrišču, ni nobena zvezda, ampak zdaj mislim, da ga lahko vsi kličemo zvezdnik in da mu moramo v Sloveniji postaviti spomenik.« Ocene strokovnjakov Goran Jagodnik: »Vse je šlo v koš« Ocene strokovnjakov Zmago Sagadin: »Izredna zrelost« Nastopi slovenske košarkarske reprezentance na EP so navdušili tudi nekdanjega slovenskega selektorja in dolgoletnega trenerja Olimpije Zmaga Sagadina. Ta ocenjuje, da ima Slovenija izredno zunanjo linijo, s katero je nadomestila majhne pomanjkljivosti pod obročem. »Na zunanji liniji imamo Gorana Dragica, Luko Dončica, Jako Blažiča in Kle-mna Prepeliča. Mislim, da tega trenutno v Evropi nima nihče. Še pomembneje pa je, da vsi ti košarkarji znajo svoje individualne kvalitete podrediti ekipi in s kolektivno igro premagujemo tekmece.« A v slovenski četverici ni blestela le zunanja linija. Že pred prvenstvom je bilo jasno, da ima Slovenija z Dragicem enega najboljših košarkarjev v Evropi ta čas in da je Dončic izjemen talent, pa vendarle novinec, mlad košarkar, ki se mora v svetu košarke še potrjevati. A igralec madridskega Reala je preskočil stopnico in bil vse od začetka eden od stebrov ekipe. Po mnenju Sagadina je prav ta dvojec potegnil vse za seboj, zato so zablesteli še drugi. »Nekateri so pokazali mnogo več, kot smo videli doslej. V prvi vrsti me je z opravljenim presenetil Gašper Vidmar, pa tudi mlada Vlatko Čančar in Aleksej Nikolic. Vsi vemo, da gre za dva zelo dobra košarkarja, a na prvenstvu sta pokazala ves svoj košarkarski potencial, predvsem pa izredno zrelost za svoja leta.« Med najbolj vnetimi navijači slovenske košarkarske izbrane vrste je tudi dolgoletni repre-zentant Goran Jagodnik. Sam pravi, da so košarkarji dosegli zgodovinski uspeh, a ne le z osvojeno kolajno, ampak tudi z igro, ki so jo prikazali. »Igra je bila izredno atraktivna za gledanje, pa še uspešna. Kar smo videli na tem turnirju, je superlativ. Žoga nas je enostavno hotela. Vse je šlo v koš in ta medalja je tudi nekakšna uteha za vse generacije, ki so bile blizu, a medalje niso osvojile.« Na papirju slabši, na • . »V V 1 I» V • igrišču boljši Zanimivo je, da je bila slovenska izbrana vrsta v preteklih letih na papirju morda celo močnejša od zdajšnje, Slovenija je imela več košarkarjev v ligi NBA, več nosilcev igre v močnih evropskih klubih in uspešno evropsko Olimpijo. »Vse se mora sestaviti v mozaik. Na Poljskem smo imeli leta 2009 izredno ponesrečen urnik v končnici, za polfinale nam ni ostalo prav nič časa, da bi se odpočili in pripravili na tekmo, poškodoval se je Dragic. V športu je res veliko elementov, ki vplivajo na končni razplet. Tudi kakšna trojka od table je kdaj potrebna za zmago,« pravi Primorec. »Imamo odličen trenerski štab, vrhunsko pripravo na nasprotnika in način vodenja. Trenerji so znali igro podrediti Dragicu, ki mu pač ustreza takšen stil igre z veliko koši, pa Dončicu, čeprav je drugačen tip igralca, a se odlično znajde v svoji vlogi, potem pa je tukaj še Randolph. Ostali so svojo igro podredili tej trojici in vloge odigrali vrhunsko. Igrali smo fenomenalno in ne glede na nasprotnika dosegli vsaj 90 točk. In ker je bila še obramba prava, je razlika lahko na koncu 20 točk, kot v polfinalu s Španci.« Ob trojici omenjenih igralcev je bil za 43-letnega Jagodo eden ključnih slovenskih igralcev tudi Klemen Prepelič. »V trenutku, ko komu ne gre, vzame tekmecu kakšno žogo, izsili prekršek, zadene trojko in konstantno izstopa s svojimi 15 pomembnimi točkami. Dokazal je, da je dozorel in prebrodil vse mladostniške težave izpred let. Blestel je tudi Vidmar, ampak odlični so bili prav vsi, saj so jih naši najboljši enostavno potegnili za seboj.« torek • 19. septembra 2017 Šport, rekreacija Štajrnhi 16 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj V Superligi odigrana vsa srečanja, derbi Cirkulanam 3. SNL SEVER: Videm na igrišče v sredo V 5. krogu sta bili odigrani le dve srečanji, ostala so bila zaradi vremenskih razmer prestavljena na sredo, 20. 9. Videm bo takrat ob 16. uri doma igral z Korotanom iz Prevalj. REZULTATI 5. KROGA: Mons Claudius - Pohorje 2:1 (0:0), S. Rojko Dobrovce - Šmarje pri Jelšah 1:2 (1:0). 1ŠAMPI0N 4 3 10 17:4 10 2. DRAVOGRAD 4 3 10 14:3 10 3. ŠMARJE PRI J. 5 3 0 2 6:11 9 4. DRAVINJA 4 2 2 0 9:5 8 5. ZREČE 4 2 11 8:5 7 6. K. E. BISTRICA 4 2 11 7:4 7 7. VIDEM 4 2 11 6:5 7 8. MONS CLAUDIUS 5 2 1 2 9:11 7 9. TEH. PESNICA 4 2 0 2 7:5 6 10. POHORJE 5 113 6:8 4 11. K. PREVAUE 4 112 6:8 4 12. FOSIL. ŠENTJUR 4 1 0 3 6:13 3 13. S. R. DOBROVCE 5 1 0 4 6:15 3 14. AJDAS LENART 4 0 0 4 3:13 0 Superliga Derbi 4. kroga Superlige je bil odigran v soboto v Cirkula-nah, kjer se je kljub trgatvam na tribuni zbralo lepo število ljubiteljev nogometa. Domači igralci so z zmago nagradili svoje privržence in vsaj za dan zavzeli vrh prvenstvene lestvice. Drugič letos je slavila Gerečja vas, ki je doma premagala Apače. Pravo poplavo zadetkov so maloštevilni gledalci videli na Pragerskem, kjer so domačini kar dvakrat vodili, na koncu pa prejeli kar pet zadetkov (dva jim je zabil Bratkovič) in tako še naprej ostajajo brez zmage. Brez nje je tudi moštvo Hajdine, ki je tokrat klonilo proti vodilni ekipi iz Stojncev. Ta si je zmago priigrala v nadaljevanju tekme. Tudi Bukovci so z novo zmago na težkem gostovanju v Središču pokazali, da letos upravičeno merijo na sam vrh. Z dvema zadetkoma se je spet proslavil Antolič. REZULTATI 4. KROGA: Cirkulane - Podvinci 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Murat (64.), 2:0 Sitar (82., z 11 m); Pragersko - Markovci 3:5 (1:2); strelci: 1:0 Hajnc (30.), 1:1 A. Leben (40.), 1:2 Bezjak (44.), 2:2 Korber (60.), 3:2 Hajnc (72.), 3:3 V. Meznarič (80.), 3:4 Bratkovič (90.), 3:5 Bratkovič (93.); Središče ob Dravi - Bukovci 0:3 (0:2); strelca: 0:1 Antolič (8.), 0:2 Topolnik (17.), 0:3 An-tolič (93.); Stojnci - Hajdina 2:0 (0:0); strelca: 1:0 A. Petrovič (46.), 2:0 S. Meznarič (74.); Gerečja vas - Apače 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Požegar (2.), 1:1 Pre-dikaka (4.), 2:1 Strel (65.). 1. STOJNCI 4 3 1 0 7:2 10 2. CIRKULANE 4 3 0 1 7:2 9 3. BUKOVCI 4 2 2 0 11:6 8 4. APAČE 4 2 1 1 13:8 7 5. PODVINCI 4 2 0 2 8:5 6 6. GEREČJA VAS 4 2 0 2 7:7 6 7. MARKOVCI 4 1 1 2 8:9 4 8. SREDIŠČE 4 1 0 3 4:10 3 9. HAJDINA 4 0 2 2 5:12 2 10. PRAGERSKO 4 0 1 3 8:17 1 1. liga MNZ Ptuj: Grajena in Skorba »za petico« REZULTATI 4. KROGA: BOČ Poljčane - Podlehnik 3:1 (1:1), Tržeč - Skorba 3:5 (1:5), Grajena - Polskava avtop. Grobelnik 5:0 (2:0), Rogoznica - Dornava 2:2(2:1). 1. GRAJENA 4 4 0 0 16:5 12 2. SKORBA 3 3 0 0 11:6 9 3. PODLEHNIK 3 2 0 1 9:4 6 4. BOČ POLJČANE 4 2 0 2 9:8 6 5. DORNAVA 4 1 1 2 5:10 4 6. GORIŠNICA 3 1 0 2 7:7 3 7. TRŽEC 4 1 0 3 8:11 3 8. POLSKAVA 4 1 0 3 5:14 3 9. ROGOZNICA 4 2 1 1 9:6 1 10. ORMOŽ 3 0 0 3 5:13 0 2. liga MNZ Ptuj: Trije zadetki Davorina Petrušiča v Slovenji vasi REZULTATI 3. KROGA: Le- skovec - Makole Bar Miha 4:2 (2:1), Slovenja vas - Hajdoše 2:3 (1:1), Lovrenc - Zavrč 1:5 (0:1), Majšperk Picerija Špajza - Oplotnica 2:2 (1:0). 1. ZAVRČ 3 3 0 0 15:1 9 2. LESKOVEC 3 2 0 1 6:8 6 3. ZG. POLSKAVA 2 110 8:7 4 4. LOVRENC 3 111 5:7 4 5. HAJDOŠE 3 1 0 2 9:10 3 6. SLOVENJA VAS 3 1 0 2 4:9 3 7. OPLOTNICA 3 0 2 1 4:5 2 8. MAKOLE B. MIHA 2 0 1 1 4:6 1 9. MAJŠPERK 2 0 11 3:5 -5 Veteranske lige MNZ Ptuj: Skorba in Gerečja vas remizirala VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 3. KROGA: Borovci - Podvinci 0:7, Grajena -Markovci 3:0, Tržec - Dornava 0:1, Podlehnik - Gorišnica 2:2. 1. PODVINCI 3 3 0 0 17:2 9 2. GORIŠNICA 3 2 1 0 12:5 7 3. DORNAVA 3 2 0 1 5:3 6 4. GRAJENA 3 1 0 2 7:7 3 5. MARKOVCI 3 1 0 2 6:11 3 6. BOROVCI 3 1 0 2 2:13 3 7. PODLEHNIK 3 0 2 1 5:6 2 8. TRŽEC 3 0 1 2 2:9 1 VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 3. KROGA: Skor-ba - Gerečja vas 3:3, Spodnja Polskava - Leskovec 1:1, Lovrenc - Hajdina 1:3. 1. SKORBA 3 2 1 0 14:10 7 2. HAJDINA 3 2 0 1 16:9 6 3. GEREČJA VAS 3 1 2 0 6:4 5 4. LOVRENC 3 1 1 1 4:4 4 5. LESKOVEC 3 0 1 2 3:6 1 6. SP. POLSKAVA 3 0 12 1:11 1 VETERANI 40 REZULTATI 3. KROGA: Zgornja Polskava - Videm 2:2, Pohorje Oplotnica - Ormož 0:0, Hajdoše veterani - Majšperk 3:2. 1. ORMOŽ 3 2 1 0 9:4 7 2. HAJDOŠE VET. 3 2 0 1 6:7 6 3. VIDEM 3 1 1 1 8:8 4 4. POH. OPLOTNICA 3 1 1 1 3:3 4 5. ZG. POLSKAVA 3 111 7:8 4 6. MAJŠPERK 3 0 0 3 5:8 0 TP,JB Ptujski športni vikend Največji hit kajak v bazenu in ... tank Osnova Ptujskega športnega vikenda v zadnjih letih je spoznavanje novih športov, kar je bilo vodilo tudi na 23. izvedbi, ki sta jo organizirala Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj. Osrednje dogajanje je bilo fokusirano na soboto, ko se je glavnina aktivnosti odvila na parkirišču pred Mestnim stadionom na Ptuju, v športni dvorani Mladika in na igrišču z umetno travo. Te površine so v veliki večini zavzeli otroci iz OŠ Olge Meglič, ki so športni vikend izkoristili za športni dan. Večina učencev se je najprej dobro razgibala s predstavniki Šole zdravja s skupinskimi vadbami, nato pa so se odpravili na igre z žogo, test hoje na dva kilometra, igrala, strelišče, spoznavanje mini rokometna, predstavitev veslanja na simulatorjih in na čisto pravo veslanje s kanuji. Slednji dve aktivnosti sta bili ob predstavitvi slovenske vojske (mlade je zanimala predvsem vožnja s tankom, op. a.) in gasilcev PGD Ptuj za otroke najatraktivnejši. Večina se jih je preizkusila na simulatorju veslanja, veliko pa jih je šlo tudi v kajake, ki so jih vozili v improviziranem velikem bazenu, ki ga je posodila Kajakaška zveza Slovenije. Izvajalec te aktivnosti je bilo ŠD Pure sport, kajak je bil v vseh pogledih pravi hit. Stalnica v programu je tudi kolesarjenje in udeleženci so naredili krog okrog ptujskega jezera. Vse te aktivnosti so bile izpeljane v dopoldanskem času, medtem ko je bil popoldanski program zaradi slabšega vremena prilagojen. Posebna gosta dopoldanskega dela športnega vikenda sta bila predstavnika športne enote Slovenske vojske judoistka Vlora Bedeti in veslač Gašper Fištravec. Mini olimpijada Vrtca Ptuj je bila v soboto zaradi slabega vremena odpovedana in prestavljena na nov termin, na četrtek ob 14. uri na Mestnem stadionu na Ptuju. Športno v balinanju, footgolfu, odbojki in košarki Ptujski športni vikend v zadnjih letih vključuje v svoje vsebine tudi različna organizirana športna tekmovanja. Prvič je tako v novem terminu ŠD Center na balinišču na Potrčevi cesti izvedlo turnir, na katerem je igralo osem ekip. Zmagala je ekipa Občinske uprave MO Ptuj. Na Golf igrišču na Ptuj je bil izveden turnir v footgolfu, na katerem je nastopilo okrog 30 igralcev, najboljši rezultat pa je uspel Urošu Krajncu. Zaradi slabšega vremena se je tradicionalni košarkarski tur- nir trojk preselil v športno dvorano Gimnazije Ptuj. Videlo se je, da je košarka v tem trenutku zelo »in«, saj so imeli organizatorji - KK Ptuj - prijavljenih devet ekip igralcev do 15. leta starosti in osem članskih trojk. Pri mladih je zmaga pripadla ekipi z nenavadnim imenom Veterani 01. Zelo zanimiv je bil članski turnir, na katerem je zmagala ekipa Kralji zime. Na parketu športne dvorane Mladika je Ženski odbojkarski klub GSV Zava izvedel turnir treh ekip. Gostiteljice so s 3:0 najprej premagale Benedikt, nato pa z istim rezultatom še Mursko Soboto. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Kajak je bil v vseh pogledih pravi hit letošnjega Ptujskega športnega vikenda. Mladi med vadbo v dvorani Mladika torek • 19. septembra 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Spuhlja • 11. srečanje krajanov Tudi animacija za otroke Krajani četrtne skupnosti (ČS) Spuhlja so se nedavno družili na srečanju. Dogodek je organiziral svet ČS v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Spuhlja. Srečanje krajanov je v Spuhlji tradicionalni dogodek, letošnji je bil že 11. po vrsti. Uradni del srečanja se je začel ob 15. uri z nastopom moškega pevskega zbora Budina Brstje. V nadaljevanju je navzoče pozdravil predsednik sveta ČS Jure Hanc, nato je nastopila stand-up komičarka Martina Ipša. Po uradnem delu so organizatorji za vse obiskovalce pripravili pogostitev s hrano in pijačo. Srečanje vsako leto popestrijo tudi z vaškimi igrami, ki so za vse obiskovalce še posebej zanimive. S ciljem, da bi privabili tudi čim več mladih ter mladih družin, so letos prvič organizirali animacijo za otroke. Najmlajše, pa tudi starejše obiskovalce sta navduševala brata Malek. Srečanje so končali v poznih večernih urah. Ml Foto: CS Spuhlja Sp. Podravje • Akcija zbiranja sredstev za urgentni center Pomagali bodo župani, pomagaj še ti: vsem nam! Ker se prav vsak prebivalec Spodnjega Podravja lahko že danes znajde v situaciji, da potrebuje zdravniško pomoč, je prav, da imamo najboljše možne pogoje oskrbe, tudi v materialnem in prostorskem smislu. In nedvomno jih bomo dobili šele z izgradnjo urgentnega centra na Ptuju. Do trenutka, ko bodo zabrne-li stroji, nas loči le še 50.000 evrov. Številni so že pomagali, vsak po svojih zmožnostih. Šteje prav vsak evro, zato združimo moči in naredimo nekaj zase in svoje zanamce. Prebivalci Spodnjega Podravja smo dokazali, da nam je mar in da se niti slučajno ne damo zlahka odpraviti. Številni so upali, da bomo pri projektu izgradnje urgentnega centra vrgli puško v koruzo, a so se zmotili. Vodstvo SB Ivana Potrča Ptuj, na čelu z direktorjem Andrejem Levaničem, je ves čas vztrajalo in z izjemno entuziastičnostjo v svoj prav prepričalo tudi tri ptujska podjetja. Talum, Perutnina Ptuj in skupina Finakos so prepoznali pomen tega projekta in pomagali po najboljših močeh. Ker zgledi vlečejo, so se jim pridružila številna druga podjetja in posamezniki in skupaj so zbrali že neverjetnih 250.000 evrov. Pomemben delež, 300.000 evrov, bodo prispevale še občine iz 19 občinskih proračunov. Da se Za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju je odprt poseben transakcijski račun družbe Talum, pri Novi KBM. Številka računa je S156 0451 5000 3357 872. Morda je to številka, ki bo komu rešila življenje - šteje vsak evro! izgradnja začne, pa je treba zagotoviti še natanko 50 tisočakov. Gre za denar, ki lahko reši naša življenja, zato je vsak evro, ki ga boste prispevali v to naložbo, neznansko pomemben. Kako pomembni sta ustrezna zdravstvena oskrba in bližina ur-gentnega centra, je na lastni koži izkusila Ptujčanka Kristina Jagarinec. Ko je po nekajdnevnem slabšem počutju v začetku letošnjega leta obiskala osebnega zdravnika, se je ta na podlagi meritev nemudoma odzval in jo napotil na urgenco v SB Ptuj, kjer so s takojšnjo obravnavo preprečili hujše zaplete. Ker se zaveda, da so ji kljub nesporno slabim materialnim in prostorskim pogojem morda rešili življenje, akcijo zbiranja sredstev za izgradnjo urgentnega centra absolutno pod- pira: »Vsak laik lahko prepozna, da medicinsko osebje v urgentnem centru dela v nemogočih razmerah. Si mi ne zaslužimo enake obravnave kot v drugih regijah, kjer imajo sodobne urgentne centre? Resnično je žalostno in nedopustno, da se mora v današnjem času lokalna skupnost sama angažirati za projekt, ki je življenjskega pomena za nas, kaj šele za naše potomce. Ko na lastni koži doživiš, ali se pripeti komu od bližnjih, se resnično zaveš, kakšnega pomena je urgentni center. Tukaj štejejo minute, velikokrat celo sekunde.« Prav zaradi takšnih zgodb gre za izjemno akcijo nepopisnega pomena, ki bo pomembno vplivala na zdravstveno sliko prebivalcev regije. Zato organizatorji akcije pozivajo podjetja in posameznike, da se jim pridružimo in skupaj dokažemo, da smo pripravljeni zbrati še zadnjih 50.000 evrov. Sredstva lahko nakažete na poseben transakcijski račun družbe Talum, ki je odprt pri Novi KBM. Številka računa je SI56 0451 5000 3357 872. Pobudniki akcije pa se za vsako donacijo že vnaprej zahvaljujejo. Mi pa seveda njim, ki so kot gonilna sila spravili projekt do trenutne, skorajda sklepne faze. Le še malo, le še nekaj evrov in poročali bomo o začetku izgradnje! Pomagajmo, bolnišnica ni sama sebi namen, morda bo naslednji, ki bo potreboval njihovo pomoč, prav nekdo izmed nas. Dženana Kmetec Ptuj • Qcenter je praznoval sedmi rojstni dan Praznično in zabavno V Qcentru na Puhovi 21 na Ptuju je bilo 15. septembra praznično in veselo, skupaj s kupci so se zabavali in se veselili ob 7. rojstnem dnevu. 7 1 - M M ® , Foto: Črtomir Goznik V Qcentru so 15. septembra ob sedmem rojstnem dnevu razrezali dve torti, eno za dopoldanske, drugo za popoldanske kupce. Pripravili so bogat zabavni, glasbeni in animacijski program z ansamblom Upanje, Majo Oderlap, harmonikarjem Edijem Klasincem, Štajerskimi frajtonarji, karaokami, nagradami in drugimi presenečenji. Razrezali pa so tudi dve praznični torti, eno za dopoldanske, drugo za popoldanske kupce. Qcenter ima 22.000 m2 prodajnih, poslovnih in drugih prostorov. Kupci lahko v njem kupijo vse od igle naprej. Svoje zveste kupce ima že od odprtja, na voljo pa jim je tudi veliko in prostorno parkirišče. Kot je povedal vodja centra Bojan Miško, so praznični program pripravili skupaj z vsemi najemniki, ki so prispevali tudi nagrade in druga presenečenja za vse, ki so jih obiskali na praznični dan. Qcenter pa ni samo velika trgovina, postaja tudi vse prepo-znavnejši kulturni in prireditveni prostor, v katerem se dobro počutijo najrazličnejša društva, ki pripravljajo razstave, nastope in druge dogodke. Kot primeren prostor so ga prepoznali tudi organizatorji festivalov, kot največji festival sodobne umetnosti v Sloveniji in širše, Art Stays, že nekaj let pa je tudi uspešen gostitelj festivala mladega vina, ki je tudi nadvse dobra zgodba. Na svoj račun pa so v petek prišli vsi ljubitelji jeklenih konjičkov oz. vozil Kia, saj so si jih na predstavitvenem prostoru pred Qcentrom lahko tudi podrobneje ogledali. MG Ptuj • Qcenter z novo trgovino Pepco odprl svoja vrata Qcenter Ptuj je od 15. septembra bogatejši za prvo trgovino Pepco v Sloveniji. Pep-co je evropska mreža trgovin s ponudbo oblačil za vso družino in izdelki za dom po nizkih cenah. Odprtje nove trgovine je pritegnilo številne kupce od blizu in daleč. Pepco trgovine, skupaj jih je že 1200, vsak mesec obišče okrog 10 milijonov kupcev. Zaupajo jim kupci na Češkem, Slovaškem, Poljskem, v Madžarski, Romuniji in Hrvaški, od petka naprej pa želijo čim več kupcev pridobiti najprej na Ptujskem, nato pa še v Sloveniji, kjer naj bi samo do konca leta odprli še tri trgovine. Po planu pa naj bi jih bilo vseh 40, s skupaj med 350 do 400 zaposlenimi, odvisno od tega, koliko trgovin bodo odprli. Trenutno imajo v Sloveniji 40 zaposlenih, od tega v ptujskem Pep-cu 10. Kot sta povedala operativni menedžer za Slovenijo in Hrvaško Tomislav Bekavac ter Maruša Hasler, področna menedžerka za Slovenijo, je Pepco vodilna veriga v tekstilu, ki proda največ oblačil za otroke in mladostnike po najugo- dnejših in najnižjih cenah. Na Ptuj so prišli zaradi ugodne lokacije in tudi zaradi mesta, ki je že samo po sebi zelo zanimivo. Pričakujejo, da bodo zaradi ugodne ponudbe že v kratkem pridobili stalne kupce, ker imajo izjemno lepa oblačila in igrače za otroke. Ponujajo izdelke 30 proizvodnih linij, kar je več kot 10.000 različnih izdelkov. MG Foto: Črtomir Goznik V Qcentru na Ptuju so 15. septembra odprli prvo trgovino Pepco v Sloveniji. Foto: CG 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 19. septembra 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Trgatev je v polnem teku Poletja je, kot vse kaže, le konec, pred nami pa so večini suhi, a hladni jesenski dnevi. Šolarji so se skoraj že navadili na šolske klopi. Tudi na zelenjavnem vrtu je vsak dan kaj za pobrati in shraniti. Foto: Miša Pušenjak Tako izlgeda buba porove zavrtalke. Ko jo najdemo, je seveda škoda že narejena. Zato je okrasni vrt sedaj malo v ozadju. Pa vendar prihaja sedaj čas sajenja novih gred pa tudi o jesensko/zimski preobleki balkonov in oken bomo morali počasi razmisliti. Mnogi pa bomo seveda morali urediti tudi poslednja počivališča naših rajnih. Čeprav to najpogosteje počnemo zadnji teden oktobra, je vendarle dobro, če začnemo o tem razmišljati že sedaj. Ne režemo, ne obrezujemo, okopavamo Tako je. Mnogi se bodo lotili obrezovanja živih mej, grmovnic in trajnic. Iz nekega razloga je to za mnoge del jesenske priprave vrta na zimo. Čeprav to napišem skoraj vsako leto, se tega dela večina loti prav v oktobru. Pa tega zdaj res ne počnemo, saj s tem rastlinam zelo škodimo. Rastline se zdaj pripravljajo na zimo in hladne noči, s katerimi imamo zdaj že nekaj časa opravka. Sokovi, ki se iz korenin celo poletje pretakajo bolj navzgor, v liste in nove poganjke, se zdaj obračajo navzdol, v korenine. Poletno sonce in energija se zdaj skladiščita v koreninah rastlin , da bodo spomladi lahko ponovno pognale. Če jih zdaj po-režete, bodo rastline želele zaceliti rane. Sokove bodo ponovno pognale navzgor, na obrezanih mestih se bodo skušale tudi obrasti. Ta les pa ne bo primerno dozorel za zimo. Tako bo škoda dvojna, nov, poškodovan les, ki bo slabo prezimil, bo vir okužb v naslednjem letu. Obenem pa se bo v koreninah uskladiščilo premalo hranil in bo tudi spomladanski začetek tako težji. S tem bodo rastline zgubljale energijo in bodo manj odporne na bolezni. Zagotovo pa jim bo zdaj koristilo, če od poletja zbito zemljo gredic in okolico dreves in okrasnih grmov okopljete, zemljo zrahljate. Tako se bodo korenine lažje ponovno vrasle in pripravile na zimo. Po okopavanju je zelo dobro zemljo prekriti, zastreti, da se pozimi ne bo preveč sesedla. Torej vsi, ki mislite, da je treba pred zimo še kaj postoriti na okrasnih gredicah, vzemite raje v roke motiko kakor škarje. Sobne rastline Verjetno ste v času od pomladi do sedaj tudi nabavili kakšno novo lončnico. Vse novo kupljene rastline je pred prezimovanjem zelo priporočljivo presaditi v novo, svežo prst in običajno tudi v večje posode. Tako se bodo lažje borile s suhim in vročim zimskim zrakom v naših stanovanjih. Zaradi prevoza in lažjega ravnanja jih vrtnarije v cvetličarne pošljejo v zelo rahli, a večinoma šotnati zemlji. Ta pa slabo zadržuje vlago, ima pa tudi zelo malo hranil. Takšna prst bo v suhem zraku povzročala rastlinam veliko težav, vi pa boste imeli težave z ustreznim zalivanjem. Težko je rastline pravilno zalivati v šotni zemlji, saj se prst hitro izsušuje, predvsem na vrhu je lonček hitro suh. Zato imamo občutek, da je zalivanje že potrebno, v resnici pa je v notranjosti še vlažna zemlja. Ker rastline pozimi kljub temperaturam morajo počivati (z izjemo seveda tistih, ki cvetijo pozimi), ne smejo biti preveč zalite, saj začnejo hitro gniti. Rastlin pozimi tudi ne dognojujemo, vendar nekaj hranil kljub vsemu potrebujejo. V šotnati prsti jih ni. Čeprav jesen res ni čas za presajanje, je te, na novo kupljene rastline le bolje presaditi. Zdaj je še čas, kasneje pa rastline pustimo na miru, zalivamo manj, prenehamo gnojiti, da bodo začele zimski počitek. Edina izjema so orhideje. Vsekakor pa je zdaj zadnji čas, da v stanovanje prestavite preživele božične zvezde in jih začnete zatemnjevati. Za začetek cvetenja v času božiča potrebujejo zdaj najmanj 14 ur popolne teme, ki je ne sme motiti svetloba televizije, naših luči ali cestne razsvetljave. Zato nanje postavimo temno škatlo popoldan najkasneje ob 17:00 in jih ne pozabimo zjutraj, preden gremo v službo, odkriti. Zvezde naj bodo v decembru v svetlem, a ne preveč toplem prostoru. V dnevnih sobah imamo Slovenci zanje previsoke temperature. Idealne so med 18 in 20 oC. Običajno so pri nas zanje najprimernejše spalnice. Vse druge sobne rastline so še lahko zunaj, bi pa bilo dobro, če jih trikrat ali še več poškropite z naravnimi insektici-di, kot so vratičev, rabarbarin ali koprivni pripravek. Razmak med posameznimi tretiranji naj bo tri do pet dni. Nekoč sem recepte sicer že napisala, a so me spomnili, da so jih pozabili. Zato so danes spet tu. Vratičev pripravek Vratič najdemo vedno na zapuščenih zemljiščih, ki so bila nekoč obdelana. Največ ga raste ob cestnih poteh. S pripravkom iz vratiča moramo biti zelo previdni, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali. Naredimo lahko prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko pa ga uporabljamo tudi proti polžem. 300-500 g svežega cvetočega zelišča s cvetovi, listjem in stebli ali 30 g posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Z nerazredčenim škropimo, če stoji tako namočeno zelišče 24-48 ur. Lahko pa ga pustimo stati toliko časa, da se tekočina preneha peniti. V tem primeru posodo sicer pokrijemo, a ne neprodušno, saj mora zrak nad tekočino krožiti. Vsaj enkrat dnevno pa tekočino tudi premešamo. Na koncu tekočino precedimo, dobljen pripravek pa redčimo po spodnjih navodilih. Tak pripravek lahko tudi hranimo v temnih stekleničkah in v hla- dnem in temnem prostoru nekje 3 do 6 mesecev. V tem primeru ga morate spraviti tako, da do njega otroci ne morejo. Prav tako pozimi seveda ne sme zmrzniti. Z nerazredčenim pripravkom zalivamo po tleh - na primer ravno zdaj lahko z njim poskusimo premagati strune. Po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1 : 3. Pripravka, ki stoji namočen samo 24 ur, ni treba redčiti. Lahko ga pomešamo s presličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje tudi na prave plesni. Vratiča je letos sicer malo, očitno mu vročina ni koristila. A nekaj se ga vendarle najde. Na-berete si ga lahko tudi za zimsko in zgodnje spomladansko pomoč rastlinam pred škodljivci. Treba ga je le posušiti. Pozimi lahko z njega kuhate tudi čaj - posušeno maso prelijete za 15 minut z vrelo vodo. S tem čajem poškropite rastline, na katerih se pozimi rada razmnoži pršica. Ker je je bilo letos na prostem res veliko, pričakujem, da bo tudi pozimi de- lala težave na okrasnih rastlinah. Dobro je imeti doma posušeno zelišče, ki ga lahko uporabite tudi v zaprtem prostoru. Porova zavrtalka V preteklem tednu sem že našla prve znake prisotnosti porove zavrtalke, mnogi ji rečete tudi čebulna muha. Ta škodljivec dela v jeseni veliko škodo na poru. Njene ličinke so lahko zelo nadležne. Zato je zdaj skrajni čas za prekrivanje rastlin. Za škropljenje pa je še prezgodaj. Prav tako so ponovno odložena jajčeca kapusove muhe, njene ličinke pa bodo naredile veliko škode na črni redkvi, podzemni kolerabi in strniščni repi. Tako porovo zavrtalko kakor kapusovo muho lahko skušate zatreti tudi z domačimi pripravki. Teden dni zatem, ko opazite prve znake prisotnosti prvega škodljivca oz. v tednu, ki je pred nami, rastline zalijte s pripravkom iz rabarbare ali vratiča. V trgovinah pa dobite pripravek, izvleček drevesa neem. Tretiranje ponovite trikrat v petih do sedmih dneh razmaka. Številne rastline so zdaj ogrožene tudi od glivičnih ali bakterijskih bolezni. Zato izkoristite suhe dneve tudi za to, da jih zavarujete z rmanovim, timijanovim ali kamiličnim čajem, tudi čaj ali pripravek iz njivske preslice lahko pomaga. Timijanovega in presličinega lahko dobite tudi v trgovinah. Še vedno je tudi čas, da nabere-te in posušite njivsko preslico, saj bo prav prišla tudi spomladi, ko boste vzgajali sadike. Če pa na listih paprike opazite velike rjave lise, običajno obkrožene z rumenim pasom, ali pa manjše rjave lise, ki se pretrgajo, listje pa papriki prične odpadati, je to težava, ki jo povzročajo bakterije, ne glive. Pravzaprav prave pomoči ni, če je vreme vlažno in hladno, kot je sedaj. Lahko pa rastline okrepite z bakrenimi listnimi gnojili, njihovo odpornost pa dvignete še s pripravki iz morskih alg ali čajem iz ognjiča ali cvetov regrata. Uporaba fungicidov pa je povsem nepotrebna in tudi neuspešna. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Pomen ajde na slovenskih njivah Na slovenskih kmetijah imamo bogato tradicijo pridelave ajde, ki se v zadnjem času ponovno oživlja in vrača na naše njive. Ajda kot strniščni posevek predstavlja številne prednosti v njivskem kolobarju, preprečuje razrast plevelov in zmanjšuje populacijo talnih škodljivcev. Ajda je hitro rastoča poljščina, ki lahko predstavlja drugi pridelek na isti površini, na primer po ječmenu ali zgodnjem krompirju. Dovolj gost posevek ajde bo njivo pustil čisto tudi po žetvi. Setev je treba opraviti čimprej po spravilu ječmena oziroma zgodnjega krompirja. Posevek ajde je zelo koristna pozna paša za čebele. Prisotnost čebel zaradi opraševanja tudi zviša pridelek ajde. Optimalna temperatura za rast je od 13 do 26 °C. Na temperaturi nad 30 °C se rast upočasni, prav tako pod temperaturo 12 °C. Najboljše uspeva na plodnih in dobro strukturnih tleh. Zgodnejša setev še v juniju je za ajdo primernejša, ker je pri poznih setvah pridelek vprašljiv, predvsem zaradi nižjih temperatur v septembru in začetku oktobra. Pred setvijo ajde je lahko v kolobarju katerakoli poljščina, ki smo jo zmerno gnojili. Sejemo lahko gosto na medvrstno razdaljo 15 cm. Pri gosti setvi sejemo 60-90 kg semena/ha, pri širši medvrstni razdalji pa 40-60 kg/ha. Seme sejemo na globino 2-6 cm, odvisno od talnih in klimatskih razmer v času setve. V sušnih razmerah se priporoča valjanje posevka takoj po setvi, po možnosti tudi zalivanje, da vzpostavimo boljše pogoje kaljenja. Če se takoj po setvi naredi skorja, jo prečno prebranamo. Gnojenje Gnojimo pred setvijo, če nimamo dovolj založenih tal. Večina njiv za pridelavo ajde ima dovolj založenosti s hranili in praktično dodatno ne gnojimo. Zaradi skromnih potreb po gnojenju je primerna za prideloval- Foto: KGZS Na sliki je posevek cvetoče ajde iz dne 14. avgusta 2017, ki je bila posejana 21. junija 2017 po zaoravanju facelije kot medonosne rastline. Na ta način sta na isti površini v enem letu pridelani dve paši za čebele, pri tem pa ni uporabljenega nobenega herbicida in mineralnega gnojila. ce, ki se želijo izogniti pretirani uporabi mineralnih gnojil. Pri gnojenju z dušikom je treba biti pazljiv, ker ta podaljša čas rasti in posledično pride do poznega cvetenja in pregnojena ajda rada poleže. Ajdi zelo dobro koristi fosfor. Optimalno razmerje NPK hranil v tleh je 1:0,81,2:0,8. Z organskimi gnojili praviloma ne gnojimo. Če že gnojimo z mineralnimi gnojili, uporabimo na ha od 40 do 70 kg/ha N, 40-90 kg/ ha P2O5 in 40-60 kg/ha K2O. Izbor sort ajde V sortni listi imamo sorte darja, bamby, čebelica in črna gorenjska. V izboru je tudi siva. V KOPOP je vključena ajda kot ukrep POS--NEP, POS-POD ter GEN-SOR. Pridelave tradicionalnih sort (ukrep SOR) se lahko prideluje sorte: darja, siva, črna gorenjska in čebelica. Oskrba posevkov ajde do žetve Če dognojujemo, moramo to opraviti pred cvetenjem, vendar praviloma tega ne izvajamo. Ajda slabo prenaša sušna obdobja, kar je posebej značilno za leto 2017, zato koristi namakanje, kar poveča pridelek. Od škodljivcev še največ škode naredijo ptiči in divjad: ptiči pobirajo posejano seme in kljuvajo voščeno zrela zrna, divjad pa objeda socvetja. Na njivah, kjer so prisotni širokolistni pleveli, je pridelovanje vprašljivo. Lažje je tam, kjer so prisotni ozkolistni pleveli, ki jih lahko tretiramo s herbicidi za ozkolistne plevele. V večini pri nas ni potrebno kemično zatiranje plevelov, saj ajda zaradi goste setve deluje čistilno na tla, praktično zasenči tla. KGZS Zavod Ptuj KSS - Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. torek • 26. septembra 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIZ - Ansambel Žarek Povečini igrajo skladbe Ansambel Žarek sta leta 2010 ustanovila sestra in brat Ana in Tadej Kontič. K sodelovanju sta povabila Sergeja Lipnika ter Tanjo in Grega. Leta 2013 je prišlo do spremembe zasedbe, Tanjo in Grega sta zamenjala Nastja Peč-nik ter Timotej Mastnak. „Ime ansambla je nastalo iz anekdote, da kadarkoli smo zaigrali v dežju, je posijalo sonce, zato smo vsi skupaj pristali na ime Žarek. Zasedbo sestavlja pet mladih glasbenikov, ki nas poleg glasbe druži tudi prijateljstvo: Ana Kontič (harmonika in bobni), diplomirala je na Fakulteti za gradbeništvo, Nastja Pečnik (pevka, tudi električne klaviature) končuje študij na Fakulteti za družbene vede, Tadej Kontič (vokal, ritem kitara in električna kitara), zaposleni inženir mehatronike, Sergej Lipnik (vokal), končuje študij na FERI v Mariboru, smer Elektrotehnika, in Timotej Mastnak (vokal, bas kitara, bariton, kontrabas), ki končuje študij druge stopnje na Fakulteti v Mariboru," so se predstavili. em jo pa povsod, kamor jih povabijo. Zaradi poplave ansamblov je danes tudi težje izstopiti iz množice. Potrebuješ res izjemno kakovost, zelo se trudimo, da bi bila naša glasba kakovostna in hkrati všečna občinstvu, poudarjajo. Doslej so se uspešno udeležili kar nekaj festivalov, od Marije Reke, kjer so osvojili tretje mesto, do Dolge Gore, kjer so bili tretji, na Hrvaškem Loborfestu so lani osvojili nagrado generalnega sponzorja, zlati bariton ter drugo nagrado za besedilo. Sodelovali so tudi na festivalu v Žamencih ter lani na Graški Gori, kjer so osvojili srebrnega pastirčka, letos bronastega. »Festivali niso več to, kar so bili, so pa še vedno dobra reklama za vsak ansambel. Mislimo, da kakovosti in energije ansambla ni mogoče oceniti po dveh skladbah, ki jih preigravaš in vadiš toliko vnaprej,« je v imenu ansambla povedala Ana Kon-tič. Do konca leta želijo izdati zgoščenko ter razveseliti s prvim samostojnim koncertom. „Vaja dela mojstra, zato vadimo, se izobražujemo in nadgrajujemo ter upamo, da bosta naš trud in zanos poplačana z aplavzom zadovoljnih poslušalcev." MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Žarek Igrajo narodno in zabavno glasbo. Ponosni so, da imajo že tudi nekaj lastnih skladbic. Njihova zadnja skladba je polka Na tržnici, ki je v celoti delo Vere Šolinc. Aranžma je prispevala tudi za skladbo Žarek, za katero je melodijo napisala članica ansambla Ana Kontič. Njihove znane so še: Škalska pravljica, Pozabi me ter polka Moj sanjski fant. Za skladbico Prva misel, ki so prvič posneli v tej zasedbi, jim je z melodijo pomagal Peter Fink. Sodelujejo tudi s Faniko Požek in Matejem Kocjančičem. Najbolj ponosni pa so na skladbo Moj sanjski fant, za katero so prav tako posneli videospot. »Žarkci« igrajo glasbo, v kateri se najdejo, to so po večini skladbe s humorjem, ljubezenskimi čustvi in raznimi dogodivščinami ljudi iz domačih krajev. Nastopa- ¿mwiwi om m. vm ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. VESELI SVATJE - Kje gori - RMX 2. MODRIJANI & ISSAC PALMA - Hočem le tebe 3. MARJAN ZGONC - Ti si moja zlata sreča NARODNA 1. MLADI POMURCI - Mladost se ne ponovi 2. PRLEŠKI KVINTET - Teče teče čas 3. MLADI KORENJAKI - Verjemi v sanje x........... NARODNA Glasujem za:_ Ime in priimek: ZABAVNA Glasujem za:_ Glasujete lako Tudi na: Luka Pepi Tel. Številka: Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1980 mrl je tovariš Tito 000 Iz prve slovenske tovarne sladkorja v Ormožu so prišli prvi kilogrami domačega sladkorja, v poskusni proizvodnji so proizvedli nekaj nad 1800 ton konzumnega sladkorja. Odkup letošnjega pridelka pa je pokazal, da bodo proizvedli le nekaj več kot 12.000 ton sladkorja, saj je bila sladkorna pesa posajena le na 49 odstotkih predvidenih površin. V Ormožu bodo letos na izpraznjenih in novih delovnih mestih zaposlili okrog 360 delavcev. V okviru 20. jubilejnega Kurentova-nja so pripravili tudi kmečko gostijo. Baletno šolo pri DPD Svoboda Ptuj, ustanovljena je bila leta 1979, obiskuje vse več mladih talentov. Že v prvem letu je imela vpisanih več mladih kot podobna šola v Mariboru, okrog 130. Iko Otrin, njen pedagoški vodja, sicer koreograf mariborskega gledališča, je nadvse zadovoljen. Slovenska Bistrica je dobila prvo avtopralnico. Kot gobe po dežju pa rastejo zasebne hiše v Spodnji Hajdini, travniki se umikajo stanovanjskemu naselju. Nove hiše rastejo tudi v Njivercah. V tovarni Optyl v Ormožu je zaposlenih že 120 ljudi, na začetku pred petimi leti jih je bilo 30. Letno izdelajo že pol milijona različnih okvirjev za korekcijska in sončna očala. Inšpekcijske službe so izdale odločbo o ureditvi gradu Borl in njegovih prostorov, v katerih ima TOZD Ha-loški biser restavracijo in hotelske zmogljivosti, a so brez denarja, zato so prenehali z dejavnostjo. V Kulturni skupnosti občine Ptuj bodo v prihodnjih petih letih za sanacijo gradu Borl zagotovili pet milijonov dinarjev, enak znesek pa tudi v republiški kulturni skupnosti. V ptujskih podjetjih iz leta v leto raste zanimanje za inovacijsko dejavnost, konkretnih dosežkov pa je še vedno premalo. Z dobrimi rezultati inovacijske dejavnosti se lahko pohvalijo v Agisu, kjer so lani delavci prijavili 98 inventivnih predlogov. Gospodarska korist je znašala tri milijone dinarjev. Študijska skupina Kodaka iz Amerike je obiskala Ptuj. Pritegnilo jih je njegovo izjemno kulturno-zgodo-vinsko bogastvo. Na filmski trak so zabeležili vrsto originalnih motivov iz življenja domače obrti, ljudskih šeg, navad in običajev. Povsem pa jih je prevzel kurent. V preteklem letu je v ptujski občini v povprečju mesečno zaposlitev iskalo 791 oseb. Primanjkuje predvsem delavcev gradbene in kovinske stroke ter delavcev brez poklica. Prednost ima topliški hotel V Ptujskih toplicah bo treba čim prej zgraditi hotel, so sklenili predstavniki SO Ptuj, direktorji večjih ptujskih OZD in člani poslovnega odbora pri skupščini udeležencev skupnega poslovanja v Ptujskih toplicah. Ta bo imel 250 postelj, že med gradnjo pa bo treba zagotoviti možnosti za njegovo izvozno naravnanost. V novem srednjeročnem obdobju naj bi sicer na Ptuju zgradili dva hotela, a bo prednost imel topliški hotel. Pri gradnji naj bi si pomagali tudi s sredstvi države in tujim kapitalom. Ptujčani že osem let kupujejo v svoji prvi blagovnici. Kljub napredku v trgovini ptujska občina po trgovskih površinah na prebivalca še vedno zaostaja za republiškim povprečjem. Neuspešno združevanje popolnih osnovnih šol V ptujski občini se že vrsto let neuspešno trudijo za združitev 18 popolnih osnovnih šol pod skupno streho. V letu 1980 se je s tem vprašanjem ukvarjala že tretja komisija z isto nalogo. V Središču ob Dravi - TOZD Gosadu so zgradili novo linijo za predelavo in pakiranje po-sipnega sladkorja in izdelke iz sladkorja za diabetike. KBM - Poslovna enota Ptuj - je v zadnjem času odprla več agencij zunaj mestnega območja, nazadnje v Juršincih. V okviru nove ureditve ptujskega Mestnega parka so na novo zasadili 100 dreves, 1500 višjih grmovnic, 110 nižjih grmovnic, 1900 krovnih grmovnic in 3500 cvetličnih trajnic. Postavili so tudi 33 košev za smeti in 53 klopi. Sanacija ribnika v Ljudskem vrtu je stala 1,5 milijona dinarjev. Na Rodnem Vrhu so ostali brez trgovine, zdaj bodo rešitev za osnovno oskrbo iskali v pogovorih z Mipom. Zdravstveni center Ptuj-Ormož se uveljavlja, kljub temu da še ni registriran in nima sprejetega statuta. Zgodovinski arhiv Ptuj praznuje 25-letnico obstoja, izdali so vodnik z naslovom Skozi Zgodovinski arhiv v Ptuju 1955/1980, ki je le skromen prikaz njihovega dela. 30 let pa je staro organizirano posebno šolstvo v ptujski občini, z novim šolskim letom se je OŠ dr. Ljudevita Pivka preselila v nekdanje prostore ekonomske in administrativne šole Ptuj. Ptujska trgovina je po deležu na prebivalca na 43. mestu v Sloveniji: na prebivalca v povprečju odpade 0,24 m2 prodajne površine, v Sloveniji 0,34 m2 na prebivalca. Ob prazniku KS Ivanjkovci so odprli novo rokometno igrišče. Ob smrti tovariša Tita je Tednik izšel s posebno izdajo s številnimi prispevki o njegovem življenju in delu ter spomini na njegov obisk na Ptuju. Delegati obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti Ptuj so odločili, da bodo del sredstev, namenjenih za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju, namenili za gradnjo osnovne šole v Trnovski vasi. Začeli prodajati letalske vozovnice V Skorbi so začeli graditi Dom občanov. Ptuj je toplo pozdravil letošnje udeležence vlaka bratstva in enotnosti iz Srbije, ki jih je spremljala tudi delegacija pobratene občine Arandjelovac. Toplo dobrodošlico so jim izrekli tudi v Slovenski Bistrici. V novi agenciji v središču mesta je TOZD Avtopark Komunalnega podjetja Ptuj začel prodajati letalske vozovnice za ves domači letalski promet. Za preusmeritev se je v ptujski občini odločilo 180 kmetijskih gospodarstev. Ob 400-letnici kobilarne Lipica je poštna kočija peljala tudi skozi Ptuj. V turističnem biroju TD Ptuj prodajo največ eno- in dvodnevnih izletov v Beograd, vsi si želijo obiskati Titov grob. Od nedavnega prodajajo tudi karte za zeleni vlak. V ptujskem centru usmerjenega izobraževanja je šolanje uspešno končala prva generacija maturantov zdravstvene šole. Ob prazniku občine Ptuj so svečano odprli novo stanovanjsko naselje na območju KS Boris Ziherl, novi otroški vrtec v KS Heroja Lacka Rogoznica in predali gasilska vozila GD Majšperk - vas. Motorni piloti Aerokluba Ptuj so na letošnjem jugoslovanskem aerorallyju sodelovali z dvema posadkama in osvojili vse lovorike. Prehodni pokal Maršala Tita, najdražjo lovoriko motornih pilotov Jugoslavije, sta osvojila pilot Drago Krepfl in kopilot Matevž Cestnik, druga sta bila pilot Danilo Hojnik in kopilot Milan Kralj. V KS Budina-Brstje negodujejo zaradi smradu, ki po vsej verjetnosti prihaja iz čistilne naprave. Sprejet je bil odlok o sejmih v občini Ptuj, ki je omejil širitev prodaje rabljenih predmetov, ker naj bi bila za ptujske sejme predvsem značilna prodaja obrtniških izdelkov. V Muretincih so ob starem zgradili nov dom upokojencev s 40 sobami in 60 posteljami ter skupnimi prostori. V neposredni bližini Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju so zgradili novi dijaški dom, kjer je bivanje kot v hotelu, so povedali prvi stanovalci. V centu je letos čez 2000 učencev. Enajsti festival domače zabavne glasbe si je ogledalo pet tisoč obiskovalcev. Na MDA Slovenske gorice je letos sodelovalo okrog 400 mladih. V Ptuju so postavili prvo stalno numizmatično razstavo v Sloveniji. V Ptujskih toplicah so poskusno začeli izvajati fizioterapijo. Ptuj se je med najprizadevnejšimi turističnimi kraji v Sloveniji letos uvrstil na 5. mesto s povprečno oceno 4,58. V letošnje tekmovanje Turistične zveze Slovenije se je vključilo več kot 200 turističnih krajev, kjer delujejo turistična društva. V družbi Radio-Tednik Ptuj je prišlo do kadrovskih sprememb, upokojil se je dosedanji direktor in glavni urednik Mihael Gobec, na njegovo mesto so postavili Franca Lačna. Pripravila: MG 20 Štajerski TEDNIK V središču Kaj bomo danes jedli torek • 26. septembra 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^J." NEDELJA PONEDELJEK mineštra s klobaso ješprenjček s cvetačna juha, rižota paradižnikova juha, kokošja juha, indijski kostna juha z juha, piščančji (kranjska, hrenovka), prekajenim mesom, s puranjimi kockami, testenine z gobami, piščanec v paradižni- rezanci, goveji zrezki medaljoni, špinača, polnozrnat kruh, palačinke endivija v solati, kumarična solata, kovi omaki, limonin v omaki, kruhova pire krompir, puding sadna solata grozdje skutni zavitek riž, zeljna solata, ba- štruca, zelena solata, bičina dobrota pečena jabolka Indijski piščanec v paradižnikovi omaki Sestavine: 3 kosi piščančjih prsi, 2 žlici arašidovega olja, 2 žlici ingverja (nastrganega), 1 kg paradižnika (svežega olupljenega ali iz pločevinke), 2 žlici masla, 1 čebula, 1 strok čilija (zelenega), 1 žlička garam masale, 1 žlička čilija v prahu, 1 žlička soli, 2 žlici medu, 100 ml sladke smetane. Piščančje prsi narežemo na večje kocke in jih na olju popečemo skupaj z ingverjem. Meso vzamemo iz posode in vanjo damo paradižnik ter ga na nizkem ognju kuhamo pol ure, da se zgosti. Zmešamo s paličnim mešalnikom. Posebej na maslu popražimo čebulne obročke in dodamo paradižnikovo omako. Primešamo garam masalo (indijska mešanica začimb, sestavljena iz cimeta, klinčkov, kardamoma, kumine in črnega popra), čili v prahu, med (lahko ga izpustimo, ker bo sladkasto že zaradi cimeta in klinčkov) in sol ter kuhamo 30 minut. Umešamo sladko smetano in dodamo meso. Kuhamo še 15 minut. Postrežemo s kokosovim ali limonovim rižem. Babičina dobrota Sestavine: biskvit: 4 jajca, 20 dag sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 1 dl olja, 1 dl mleka, 20 dag moke, 1/2 pecilnega praška; namaz: marmelada ali džem, 1 kisla smetana; posip: kokosova moka. Vanilijin sladkor, sladkor in cela jajca penasto umešamo. Dodamo olje, mleko in premešamo. Postopoma dodajamo moko s pecilnim praškom. Biskvit pečemo 20 minut. Ko se ohladi, ga pre-režemo. Eno stran namažemo z marmelado, drugo s kislo smetano in biskvit sestavimo nazaj. Po vrhu ga na tanko namažemo z marmelado in posujemo s kokosovo moko. ZPS • Ocenjevanje informacij o alergenih v ponudbah slaščičarn Pogosto nepopolne oz. pomanjkljive informacije Alergijske bolezni so v porastu. Ocenjuje se, da je v razvitem svetu na hrano alergičnih med 2 % in 10 % ljudi. Učinkovitega zdravila za alergijo na hrano ni, bolnikom preostane le, da se alergenom (hrani, na katero so alergični) popolnoma izogibajo. Sliši se enostavno, a žal ni tako, svojevrsten izziv postane prehranjevanje izven doma. Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je v 16 slaščičarnah po Sloveniji preveril, na kakšen način na prodajnem mestu navajajo alergene, kako dobro je osebje v slaščičarni podučeno o alergenih in kako osebje skrbi, da ne pride do navzkrižne kontaminacije zaradi rabe istih kuhinjskih pripomočkov. Prav nobena od slaščičarn ni dobila ocene zelo dobro, oceno dobro so dobile le 3, vse druge pa oceno pomanjkljivo oz. nezadovoljivo. »Zakonodaja določa, da morajo biti podatki o alergenih navedeni čitljivo in na dobro vidnem mestu na vsaj enem od mest, kjer so nepredpakirana živila na voljo oz. kjer je ponudba jedi predstavljena (npr. jedilni list, pano, plakat, ekran),« je poudarila Nika Kremic iz Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave in dodala: »Nad rezultatom pregleda slaščičarn smo razočarani. Čeprav lahko alergije na hrano resno ogrozijo zdravje ali celo življenje posameznika in čeprav je zakonodaja na tem področju relativno dobro urejena, nobena od slaščičarn ni dobila ocene zelo dobro.« Pomanjkljive informacije ali informacij preprosto ni bilo V slaščičarno so se odpravili kot običajni potrošniki, s predpostavko, da imamo eno od alergij na hrano (npr. na sojo ali mleko). Oseba s katero koli alergijo verjetno nima ne potrebe ne želje, da bi s tujci Ne zanašajte se le na znanje osebja! Poleg pisnih informacij o alergenih v ponudbi slaščičarn jih je zanimalo tudi znanje osebja, zaposlenega v slaščičarni, in preprečevanje navzkrižne kontaminacije z alergenom. Slednje so preverili tako, da so spremljali, ali osebje za različne vrste sladoleda uporablja ločen pribor. »Le v petih od skupno 16 slaščičarn je bilo ločevanje pribora ustrezno, in sicer so imeli za vsako vrsto sladoleda posebno lopatko. To je elegantna rešitev za preprečevanje navzkrižne kontaminacije,« je predstavila rezultate Nika Kremic. Zaskrbljujoče pa je bilo tudi znanje osebja o alergenih. Ko so jih povprašali za priporočilo izdelka brez določenega alergena, so bili večinoma presenečeni, pogosto so kaj priporočili bolj kot ne na pamei. Vir: Mipor delila informacije o svojem zdravstvenem stanju, zato so najbolje ocenili tista prodajna mesta, ki so imela alergene označene na meniju oziroma ponudbi, na voljo na vsaki mizi. Tako bi lahko potrošnik v miru pregledal ponudbo in izbral ustrezno živilo, ne da bi mu bilo treba vsem razlagati, kakšno alergijo ima. Med pregledanimi slaščičarnami so bile le redke, ki so imele označene informacije o alergenih za celotno ponudbo živil. Celotno ponudbo, vključno z napitki, so našli le v slaščičarnah Dulcis in Cacao v Ljubljani ter Kroštola v Kopru. Med pomanjkljivostmi pri navajanju informacij o alergenih pa je bilo pogosto tudi nepopolno označevanje oreščkov in glutena. »Pri ponudbi in označevanju hrane brez glutena se morajo vsi v slaščičarni (slaščičarji in strežno osebje) zavedati, da že minimalna količina moke ali drobtin lahko povzroči hudo reakcijo in okvari tanko črevo bolnika za več let. Nekateri imajo akutno reakcijo na gluten, dobijo prebavne težave in bruhajo, prav vsem bolnikom s celiakijo pa zaužitje glutena zelo škoduje. Črevo potrebuje tudi do 3 mesece, da se regenerira po enem samem prekršku. Dovoljena količina je 20 mg/kg izdelka. Zato je pri pripravi, hrambi in postrežbi slaščic brez glutena potrebna posebna previdnost. Do hudih posledic, tudi do anafilaktičnega šoka pa lahko pride tudi pri zaužitju drugih alergenov, predvsem oreščkov,« je opozorila Nataša Forstner Holešek, prehranska strokovnjakinja in strokovna sodelavka Slovenskega društva za celiakijo. Slaščičarna / kvarana Kraj Ocena prodajnega mesta Ocena znanja in načina dela osebja SKUPNA OCENA 70% 30% 100% Dulcis Clevelandska ulica 47, Ljubljana ++ o + Sladoledarna Pristaniška ulica 2, Koper o ++ + Slaščičarna Kroštola Kopališko nabrežje 1, Koper + o + Q kavarna Gorkega ul. 45, Maribor o ++ o Rustika Smartinska cesta 152g, Ljubljana - ++ o Zvezda Wolfova ulica 14, Ljubljana - + o Kresnička Podutiška 29, Ljubljana o o o Cacao Petkovškovo nabrežje 3, Ljubljana o - o Mignon Obala 33, Portorož ++ Rendez vouz Oprešnikova ulica 28, Kranj ++ Vigo ice cream Mačkova ulica 2, Ljubljana + Pohorska kavarna Ob ribniku 1, Maribor o Slaščičarna Piran Cankarjevo nabrežje 1, Piran -- Ilich Slovenska ulica 6, Maribor -- Lolita Cankarjevo nabrežje 1, Ljubljana -- Brioni Koroška cesta 10, Kranj -- ++ zelo dobro (80 - 100 %) + dobro (60 - 79 %) o povprečno (40 - 59 %) - pomanjkljivo (20 - 39 %) -- nezadovoljivo (0 - 19 %) Foto: MIPOR Vir: MIPOR torek • 19. septembra 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da so Ptujčani zelo krivični do svojega župana. Ob to, da bo dal posekati par dreves na tržnici, se vsi obregajo, da njegove službe na kurentu pred brnim Borovim že celo leto vzgajajo nove drevesne sadike, pa noče opaziti nihče. In za boljši izkoristek gojijo še gobe! Nehvaležnost je plačilo sveta! Govori se... ... da je veliki osamosvojitelj in večni strankarski predsednik trenutnega (tudi skoraj večnega) zunanjega ministra obtožil, da nagaja južnim sosedom iz predvolilnih vzgibov. Škoda, da nimamo volitev vsako leto, potem bi mogoče od sosedov iztržili kaj več kot le slano piransko vodo... ... da se cerkvene oblasti obnašajo bolj šparavno kot posvetne. Tako so nedavno ukinili samostojno faro sv. Andreja in jo priključili k sv. Vidu. Občina pa tamkajšnjo šolo pridno financira, pa čeprav je dece vsako leto manj. Še več: plačuje celo dodaten denar, da ne bi bili učenci prikrajšani - in tako imajo uči- Foto: Tajno društvo PGC teljice v razredu 4 ali 5 otrok, njihove kolegice v »privilegirani« šoli pa 20. Kateri otroci so v tem primeru »zapostavljeni«, je jasno vsakomur - razen nekaterim staršem v »zapostavljeni« šoli... ... da je človeku pač logično, da ko se odpravi na pot v Ameriko, najprej potuje po kopnem - z avtomobilom ali vlakom, potem pa menja prevozno sredstvo za nekaj zračnega ali vodn ega. Ni pa logično, da mora nepokretni pacient, ki v ptujski bolnišnici »potuje« iz enega nadstropja v drugega, vmes menjati posteljo. Ker je dv igalo premajhno. Ali pa je postelja prevelika. Kako prijetn o je, ko te bolnega z ene postelje na drugo vlačijo skupaj z rjuho, najbrž tisti, ki so to vlačenje odredili, še niso preizkusili v praksi... ... da je po naših občinah zelo moderno energetsko sanirati različna javna poslopja. Pa čepra v so nekatera stara le desetletje in pol. Le kaj so počeli naši pra-pra-pra-grad-beniki, da ni nobena cimpra-ča potrebna energetske obnove?! Pa ne recite, da so takrat lažje poskrbeli za kurjavo kot danes. Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 4 9 8 7 6 1 5 2 7 3 7 8 9 5 9 4 7 8 3 9 6 1 2 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€€ GGG Bik vvv ©© € GGG Dvojcka v ©©© €€ GG Rak vvv © €€ G Lev v ©© €€€ GG Devica vv ©©© € GGG Tehtnica v ©© €€€ G Škorpijon vvv ©©© €€ G Strelec v ©© €€€ GG Kozorog vvv © GGG Vodnar v* ©©© G Ribi vvv © GGG Torek, 19. september 10:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, delavnica Prodaja na tujih trgih in učinkovit sejemski nastop 10:00 Ptuj, Mestna hiša, sprejem zlatih maturantov za šolsko leto 2016/17 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, predstava Pojte, pojte drobne ptice 17:00 Ormož, grad, Grajski center za družine Ormož, Meditacija za otroke - jezni zmaj, izvajalka Jana Plavec 18:00 Voličina, Kulturni dom, proslava ob prazniku KS Voličina, ogled stalne razstave slikarja Jožeta Krambergerja, razstave del članic in članov likovne skupine in šolskih razstav v OŠ Četrtek, 21. september 09:00 Zavrh, pri kulturnem domu, kolesarjenje po KS Voličina 17:00 Voličina, jedilnica OŠ, predavanje, V šolo gre otrok, ne starši 19:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pogovorni večer Ormož nekoč, danes, jutri, gosta večera Anton Luskovič in Štefan Hozyan, ogled fotografij iz Hozyanovega arhiva, pogovor vodi Marijana Korotaj 19:00 Ptuj, Mestni kino, odprtje razstave in predstavitev knjige Kino je vedno dobra ideja - 120 let od prve kino predstave na Ptuju 09:00 Ptuj, grand hotel Primus, Pot v Toplice 9, 2250 Ptuj, Električna mobilnost - nove priložnosti, čezmejna delavnica je namenjena ozaveščanju podjetij, občin in širše skupnosti o prednostih, koristih, priložnostih in pozitivnih učinkih električne - trajnostne mobilnosti Petek, 22. september 16:00 Voličina, OŠ, ogled razstave slik Jožeta Krambergerja, likovne skupine in šolskih razstav, do 19.30 17:30 Sp. Voličina 76, Čučkova domačija, literarna čajanka Moja najljubša ... , druženje ob poeziji, vokalna skupina Amista, glasba, čaj 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Film o škofu dr. Antonu Vovku, Goreči škof Mestni kino Ptuj Velja za teden od 19. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog 25. septembra 2017. - dobro, 3 znaki - odlično Sreda, 20. september: 20:00 Kvadrat. Četrtek, 21. september: 19:00 odprtje razstave in predstavitev knjige Kino je vedno dobra ideja, 120 let od prve kino predstave na Ptuju. Petek, 22. september: 1 7:00 Košarkar naj bo; 1 9:00 Viktorija in Abdul; 21:00 Kvadrat. Sobota, 23. september: 16:30 Kingsman: Zlati krog; 1 9:00 Sledi v snegu; 21:00 Viktorija in Abdul. Nedelja, 24. september: 1 7:00 Viktorija in Abdul; 19:00 Sledi v snegu; 21:00 Kvadrat. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Qelix UČILA Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marjan Plohi, Markovci 35, 2281 Markovci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 19. septembra 2017 Vsi na Bled za dober namen Promocijsko sporočilo VSI NA BLED ZA DOBER NAMEN! Bled - Promenada, 23. september 2017 Prijavite se na www.odkrito.si Pomagajte že danes in pošljite SMS z vsebino KR0G5 na 1919 in družinam otrok s posebnimi potrebami boste podarili 5 EUR. Zgodbe družin otrok s posebnimi potrebami vsak teden na www.svet24.si Dobrodelni SVET 24 V soboto, 23. septembra, se bo na Promenadi in v neposredni bližini Blejskega jezera v organizaciji dnevnega časopisa Novice Svet24 odvijal dobrodelni dan za pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami, imenovan Dobrodelni Svet24. Namen dogodka je zbiranje sredstev za družine otrok s posebnimi potrebami, ki smo jih vsak četrtek predstavljali v dnevnem časopisu Novice Svet24 in tako že druga izdaja dogodka, ki smo ga uspešno začeli lani z dogodkom v Piranu. Tek in nordijska hoja sta v Sloveniji med najbolj priljubljenimi in obenem tudi dostopnimi športi, in ker smo Slovenci poznani kot narod, ki rad pomaga sočloveku v težavah, smo se odločili združiti obe plati našega vsakdana in organizirati dogodek, ki smo ga poimenovali Dobrodelni Svet24, namenjen pa je družinam otrok s posebnimi potrebami. Vsa zbrana sredstva bomo razdelili med družine otrok s posebnimi potrebami, ki smo jih vsak četrtek predstavljali v dnevnem časopisu Novice Svet24 in na spletnih straneh www.svet24. si in www.odkrito.si, kjer najdete tudi podatke, kako lahko družinam pomagate, če se dobrodelnega dneva ne boste udeležili. Merjenja časa ne bo, dogodek je netekmovalne narave, namenjen v prvi vrsti dobrodelnosti in druženju. Prijave so že odprte! Na spletni strani http://odkri-to.si/dobrodelni-tek-svet24 boste našli program prireditve, najnovejše informacije, podatke o posameznih disciplinah in spremljevalnem programu. V nordijski hoji se boste preizkusili na štirih razdaljah - 3,5, 5, 8 in 10 km, na poti okoli Blejskega jezera in po bližnji okolici pa vas bodo spremljali člani demonstratorske vrste in učitelji nordijske hoje pri SZS ZUTS. Tisti nekoliko lažjih nog se bodo lahko preizkusili v teku okrog Blejskega jezera in sicer se bodo lahko odločili za en (6 km) ali dva kroga (12 km). Do 20.9. bodo odrasli ob prijavi za tek ali nordijsko hojo plačali 15 evrov (na dan dogodka bo potrebno plačati 5 evrov več), otroci do 15. leta pa 5 evrov. V sodelovanju s podjetjem Lidl Slovenija smo poskrbeli tudi za najmlajše, ki jih lahko prijavite na ZDRAVKOV OTROŠKI TEK, 150-metrsko preizkušnjo po Promenadi. Vsak udeleženec prejme topel obrok, vodo in darilno vrečko z majico in promocijskimi izdelki pokroviteljev. Zabavni program Dogodek bo tokrat vodil Klemen Bunderla z Radia Aktu-al, najbolj poslušanega radia v Sloveniji, zbrane bodo na dogodku zabavali člani ene najpopularnejših slovenskih zasedb Čuki, kasneje bodo že-zlo v roke vzeli člani Ansambla Javor, zagotovo lahko kaj dih jemajočega pričakujemo s strani F & B Acrobati-cs, tekače in pohodnike bosta ogrevala Jasmina Kozina Pra-protnik in Urban Praprotnik, na dogodku bo prisotna tudi nosilka olimpijske medalje, Urška Žolnir, odlična plavalka Anja Klinar ter drugi znani Slovenci. Tekom dogodka lahko pričakujete tudi licitacijo športnih ar- tiklov - med drugim podpisan dres in rokavice Jana Oblaka, podpisan dres slovenske košarkarske reprezentance ter podpisane drese NK Olimpija in NK Maribor ter košarkaško žogo s podpisi igralcev filma Košarkar naj bo, celoten izkupiček pa bo seveda namenjen malim borcem in njihovim staršem, torej otrokom s posebni- mi potrebami. Ob 11.30 uri bomo razglasili zmagovalca Turistične patrulje za leto 2017, kjer so bralci dnevnega časopisa Novice Svet24 in radia Aktual med 15 slovenskimi občinami izbrali turistom najprijaznejšo. Razlogov, da ste 23. 9. 2017 na Bledu, je več kot dovolj. Pridružite se nam tudi vi! Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski www.tednik.si troci pojejo slovenske pesmi in se veselijo i Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo VEC KOT 700 OTROK V treh letih je nastopilo več kot 90 OSNOVNIH SOL iz Podravja Prireditve si je ogledalo več kot 10.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 30 OBČIN PODRAVJA Po izbiri nastopi MALČKOV IZ VRTCEV (izven kategorije) Nastop kategorije otrok razreda OŠ KONTAKT Vodja projekta: Dalibor Bedenik [031331979); dalibor.bedenik@gmail.com Drago Slameršak, direktor družbe [031681 253); drago.slamersak@radio-tednik.si i i Lepi spomini ne bledijo! i»to »«m. «t. n eni. 7. hnu» m „„ , «to nnnsi nurjt v turni mu Za zdravo pitno vodo v Halozah 1\ -J. IZ VSEBINE O»* ti fto Wh.«rt CM) tm» JI Kaki*» «m«*« mm* * Ihu* btrm i Un**» «te*» PebkM (MM T) Kutmn* CMedMatiMsA u «oUmm U»M 1« ■fcJ1 Milan Kneževič kandidat za sveta ZKS Maribor s tut timtirtj* omami sistema! ^Jc^ Bli^Siri Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas aii vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase aii jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelj i prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | www.tednik.si tedni k@tedni k.si torek • 26. septembra 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. SEKANJE drv, iščemo izvajalca za strojno sekanje drv. Telefon 031 641 637. KMETIJSTVO PRODAM bikca simentalca za nadaljnjo rejo. Vilko Gašparič, Krčevina pri Vurberku 133 c, tel. 02 751 36 21. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. Štajerski ^ z novim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV INTERVJU - Angelca Likovič: Čas je, da se desne stranke povežejo in prevzamejo vlado! VOJSKA - Primerjava ognjene moči slovenske in hrvaške vojske DOSJE - 50 top kamionarjev: lestvica največjih in najbogatejših avtoprevoznikov 481% irodno abavne ■ lasbe Ptuj 2017 48. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE "PTUJ 2017" 48. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »PTUJ 2017« je za nami. Po zadovoljnih obrazih gledalcev na prireditvi in po pohvalah, ki jih dobivamo iz vse Slovenije in tujine, smo prepričani, daje festival uspel. Zavedamo se, da je k temu vsekakor pripomoglo sodelovanje z vami, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Posnetke 48. Festivala NZG Ptuj 2017 si lahko ogledate na: TV Slovenija 1 2. del: 22. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 24. 9.2017 ob 13.25; 3. del: 29. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 1.10.2017 ob 13.25. TV Maribor 1. del: 30. 9. 2017 ob 21.25 / ponovitev 1.10.2017 ob 17.30; 2. del: 7.10. 2017 ob 21.25 / ponovitev 8.10.2017 ob 17.30; 3. del: 14.10. 2017 ob 21.25/ ponovitev 15.10. 2017 ob 17.30. Oddaje bodo po objavi arhivirane na RTV 4d arhivu oddaj http://4d.rtvslo.si/. Prijetno spremljanje posnetkov z letošnjega festivala vam želijo družba Radio-Tednik Ptuj in Videoton Geržina. 08:00 Oddaja iz občine Destrnik 09:50 Gostilna pr' Francet' 10:50 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20:00 18. redna seja Destrnik 21:40 Praznik Občine Majšperk 23:00 Video strani SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 09:30 10:50 12:00 15:00 16:00 20:00 21:00 23:00 Kronika iz občine Dornava Ljudski pevci se predstavijo Utrip iz Ormoža Video strani Italijanska trgovina - v živo Seja sveta Lenart - V živo Folklorni kimavčevi večeri Utrip iz Ormoža Video strani 08:00 Kronika iz občine Hajdina 08:40 Oddaja iz preteklosti 10:00 Postavitev klopotca v Staršah 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:00 Oddaja iz preteklosti 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! D0K0LENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi @ Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža @ Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 080 30 25 www.vitavera.si ^m/« TEDNIK Dobrota tvojih rok nebo minila, čas ohranil bo spomine, večno v naših srcih bo gorela ljubezen, ki si nam jo vsa leta dajala, hvaležna misel nate pa z nami bo vsak dan ostala. Tiho deževno jutro je za vedno iztrgalo iz naših src zlate roke in briljantno srce naše najdražje prababice in babice Tilike Beranič IZ PLETERIJ 31 Pogreb drage babice bo v petek, 22. septembra, 16. uri, na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju, žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba po 9. uri. V neizmerni žalosti pravnukinji Kaja in Maruša ter vnukinja Marjeta z Borisom MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA TOREK 19. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Utrip Ormoža 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Pogled nazaj, pon. 10:15 Sekvenca, pon. 10:30 Glasba za vse, pon. 11:00 Tabu, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sreaa v sredo: Anže Logar, pon. 13:15 Chariie Chaplin festival, pon. 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Okus Posavja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Skok v poletje 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Planinski dan invalidov, pon. 0:15 Videostrani ČETRTEK 21 . september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Regi Gorišnica, pon. 9:00 Sreaa v sredo: Laris Gaiser, pon. 9:55 Kuhinjica, pon. 10:20 Glasba za vse, pon. 10:50 Sekvenca, pon. 11:05 Pogled nazaj, pon. 11:25 Dan vrtca Ptuj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Skok v poletje, pon. 14:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Dnevi poezije in vina 1. del, pon. 19:30 Chariie Chaplin: V gledališču, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 Dnevi poezije in vina 2. del, pon. 21:40 Pogled nazaj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Planinski dan invalidov, pon. 00:15 Videostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, infoOpetv.tv, www.petv.tv SREDA 20. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Utrip Ormoža, pon. 9:25 Glasba za vse, pon. 9:55 Kuhinjica, pon. 10:20 Skok v poletje, pon. 11:50 Potovanje na luno, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sekvenca, pon 12:40 Pogled nazaj, pon. 13:00 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:00 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:00 Dnevi poezije in vina 2. del, pon. 19:45 15. Poli maraton, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sreaa v sredo: Laris Gaiser 21:20 Šport(no): Branimir Komel, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Regi Gorišnica, pon. 23:25 Videostrani ligfiSj Naročite z brezplačno prilogo Štajerski TEDNIK |BEl| Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ______________ Vsak naročnik dobi: 20% popust pri malih oglasih brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) poštna dostava na dom. NAROCIl.NICA ZA Štajerski TEDNIK Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Angelca Llkovlo Primerjava slovenske in hrvaške vojske | Cerkveni banksterji ■Goran Draglb I Zlati bitja f Eufgbaskata 'J Top 50 kamionarjev l«tvicanafw§iliin natmganta www.reporter.si www. tednik, s tedni k@tedni k.s Slovenija • Lani prodali 1.156 ton pesticidov in 129.000 ton mineralnih gnojil Prodanih za 10 % več pesticidov Brez uporabe umetnih gnojil in škropiv kmetijska pridelava dandanes skorajda ni več mogoča. Po eni strani pridelava z dodanimi umetnimi gnojili in škropivi prinaša višje hektarske donose in zanesljivejši pridelek, po drugi strani se v strokovni in laični javnosti daje premalo poudarka vprašanjem morebitnih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi. Pridelki iz ekološke pridelave so z vidika neuporabe pesticidov bistveno prijaznejši za vse žive organizme, tudi človeka. Po drugi strani pa je z ekološkimi načini kmetovanja, brez dodanih umetnih spodbujevalcev rasti in zaviralcev bolezni ter škodljivcev, nemogoče priskrbeti dovolj hrane. Lani se je uporaba pesticidov glede na podatke o prodaji v Sloveniji v primerjavi z letom 2015 povečala. Skupno so slovenski trgovci lani prodali 1.156 ton pesticidov, od tega največ fungicidov - 860 ton, kar je 74 odstotkov vseh. Herbicidov je bilo prodanih 247 (21 odstotkov), Kontaminaciji s pesticidi izpostavljena vsa živila Po podatkih Nacionalnega inštituta zajavno zdravje (NIJZ) obstaja več kot tisoč aktivnih snovi, ki so registrirane kot pesticidi. Z njihovo kombinacijo lahko nastane do 16.000 različnih pesticidov, ki so danes na trgu.»V Sloveniji že več let redno spremljamo vsebnosti ostankov pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora. Hkrati poteka tudi uradni nadzor nad pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. Rezultati analiz od 1999 dalje kažejo, da so bile mejne vrednosti ostankov pesticidov v živilih redko presežene. Leta 2015 je Uprava za varno hrano na vsebnost ostankov pesticidov pregledala 774 vzorcev živil', od tega 250 vzorcev iz Slovenije, 345 iz držav območja EU, 179 pa iz tretjih držav. V14 vzorcih so ugotovljene vrednosti pesticidov presegale mejne stopnje. V vzorcu paprike iz Srbije je bila ugotovljena tolikšna vrednost prisotnosti pesticidov, daje bil označen kot nevaren za zdravje ljudi. Iz rezultatov uradnega nadzora vsebnosti pesticidov v živilih v letu 2015 je razvidno, da uživamo predvsem živila, ki ne vsebujejo tolikšnih količin ostankov pesticidov, ki bi lahko ogrožala zdravje ljudi. Tvegana živila, ki so izpostavljena kontaminaciji s pesticidi, so sadje, zelenjava, žita in izdelki iz žit, začimbe ter pitna voda, če v podtalnico pronicajo pesticidi. Teoretično lahko pesticide najdemo v vseh živilih. V intenzivnem modernem kmetijstvu so danes nepogrešljivi. Za sredstva, o katerih imamo še pomanjkljivo vedenje, kako učinkujejo na zdravje ljudi, živali in na okolje, velja načelo previdnosti. Po načelu previdnostije treba uporabo teh snovi zmanjšati na najmanjšo možno mero. Ranljive skupine so predvsem otroci, nosečnice in doječe matere. Otroci absorbirajo glede na svojo telesno maso več toksične snovi, njihova zmožnost izločanja teh snovi pa je manjša kot pri odraslih. Rezultati uradnega nadzora kažejo, daje preseganj mejne vrednosti za ostanke pesticidov v živilih in pitni vodi običajno zelo malo. Še varneje je, da uživamo ekološko pridelano zelenjavo, sadje in žita, lokalno hrano, sezonsko hrano in doma pridelano hrano. Sadje in zelenjavo pred uporabo dobro operemo, saj s tem močno zmanjšamo količino pesticidov, ki so na površini. Podoben učinek dosežemo tudi z lupljenjem,« poudarjajo na NIJZ. V letu 2016 so v Sloveniji prodali 860 ton fungicidov, 247 ton herbicidov, 41 ton insekticidov in devet ton drugih pesticidov. insekticidov 41 (štirje odstotki) in drugih pesticidov devet ton (manj kot odstotek). Po podatkih statističnega urada se je lani v primerjavi z letom 2015 prodaja pesticidov skupno povečala za deset odstotkov. Sto ton več je bilo prodanih fungicidov, 23 ton herbicidov in dve toni insektici-dov. Podatki prikazujejo vele-prodajo pesticidov na domačem trgu, ne pa tudi dejanske porabe v posameznem letu. Poraba je namreč odvisna tudi od zalog iz prejšnjih let, od individualnih nakupov v tujini in podobno. Podatki o prodaji tudi ne odražajo porabe pesticidov v kmetijstvu, saj se ti v resnici uporabljajo tudi za druge namene, na primer za vzdrževanje železnic in cest, igrišč za golf, parkov in zelenic. Uporaba mineralnih gnojil nekoliko upadla Za gnojenje kmetijskih površin so pridelovalci lani porabili 129.000 ton mineralnih gnojil. »Gnojila so vsebovala 47.614 ton glavnih rastlinskih hranil ali za 3,4 odstotka manj kot v prejšnjem letu. Dušikovega rastlinskega hranila se je glede na leto 2015 porabilo za 4,3 odstotka manj, fosforjevega za 2,9 odstotka in kalijevega za odstotek in pol. Ocena je, da se je lani na hektar kmetijskih zemljišč porabilo manj mineralnih gnojil kot leto prej. Povprečna poraba dušikovega rastlinskega hranila je znašala 57, fosforjevega rastlin- skega hranila 19 in kalijevega rastlinskega hranila 24 kilogramov po hektarju površin. »Menimo, da je bila v letu 2016 nekoliko manjša poraba mineralnih gnojil in s tem tudi glavnih rastlinskih hranil iz teh gnojil posledica zmanjšanja površin, posejanih s strnimi žiti, in opustitve gnojenja tistih sadovnjakov in vinogradov, ki jih je spomladi 2016 prizadela pozeba,« so pojasnili na statističnem uradu in dodali: »Promet z mineralnimi gnojili se na domačem trgu še naprej povečuje. Velike količine uvoženih mineralnih gnojil (uree, kana, npk gnojil) so v letu 2016 vplivale na znižanje cen teh gnojil, kar so kmetijska podjetja izkoristila in povečala lastne zaloge.« Mojca Zemljarič Osebna kronika Rojstva: Saša Ogrinc, Dornava 32 a, Dornava - deklica Julija; Ksenija Dvoršak, Sp. Ščavnica 96 a, Gornja Radgona - deček Luka; Tanja Vidovič, Slovenski trg 7, Ptuj - deklica Pika; Tadeja Šimenko, Vičava 42, Ptuj -deček Erazem; Katja Belec, Sp. Žerjavci 56, Lenart v Slov. goricah - deklica Ema; Sandra Kokol, Ul. 25. maja 9, Ptuj - deklica Julija; Tina Radolič, Sp. Gruškovje 22 a, Podlehnik - deklica Zala; Metka Kolar, Veliko Tinje 15, Zg. Ložnica - deček Nik. Umrli so: Marija Črešnik, roj. Obran, Markovci, Borovci 23, roj. 1929 - umrla 7. septembra 2017; Vincencij Čeh, Sveti Tomaž, Rucman-ci 60, roj. 1934 - umrl 2. septembra 2017; Janez Strelec, Ptuj, Ul. Heroja Lacka 9, roj. 1940 - umrl 7. septembra 2017; Marjan Pernat, Lovrenc na Dr. Polju, Župečja vas 23, roj. 1960 - umrl 7. septembra 2017; Jakob Širovnik, Haj-dina, Zg. Hajdina 166, roj. 1934 - umrl 9. septembra 2017; Antonija Hercog, roj. Belšak, Cirkulane, Brezovec 2, roj. 1931- umrla 11. septembra 2017; Katarina Ha-bjanič, roj. Karba, Miklavž pri Ormožu, Kajžar 69, roj. 1934 - umrla 12. septembra 2017; Vili Krajnc, Cirkov-ce, Mihovce 17, roj. 1944 -umrl 12. septembra 2017; Neža Emeršič, roj. Emeršič, Zg. Leskovec, Mala Varnica 1, roj. 1937 - umrla 13. septembra 2017. Poroke - Ptuj: Iztok Žgalin in Mihaela Poplatnik, Ptuj, Vičava 29; Matjaž Korez in Bojana Šuman, Gorišnica, Gorišnica 172; Aljoša Harla-mov in Maja Metličar, Hajdina Zg. Hajdina 82. Poroka - Ormož: Gregor Nemec, Središče ob Dravi, Slovenska cesta 1, in Nataša Črček, Obrež 57 a. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Napoved vremena za Slovenijo Danes bo oblačno in deževno, ob morju lahko tudi zagrmi. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 1500 metrov, na območju Julijskih Alp in zahodnih Karavank pa še nekoliko niže. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. Temperature bodo večinoma od 7 do 12, na Primorskem okoli 15 stopinj C. Opozorilo Zaradi močnega deževja bodo v noči na torek in v torek znova narasli vodotoki po vsej državi. Večja razlivanja pričakujemo v torek in v noči na sredo predvsem v južni, osrednji, vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Obeti V noči na sredo bodo padavine oslabele in do jutra povečini ponehale. Tudi burja na Primorskem bo oslabela. Foto: MZ