Taborniška četa Samorastniki na novih poteh
Ko sem se pred kratkim nvkoliko zasedel na sedežu naše KS. je nanesla be-seda tudi na (abornike. Zadnje čase so namreč spct poprijeli. Pogovoriin da naj se z Jernejem Slrilihom. spoznam. za kaj gre. pa zapišem št za druge. če bom presodil. da inia to njihovo »poprijemanje« globje korenin-... In že zbiram vtise ler se odločam u mislih. ki jih velja zabeležiti iz pogovora z Jernejem Stri-dhom.
Na kodel jevem je sedaj pet vodov čete Samorastnikov. ki tvori skupaj s še dvema drugima četama v občini odred Črni mrav. (Jernej je bil pred leti načelnik naših Samorasinikov. sedaj pa jc siarcšina Črnega mrava. enega od štirih odredov v občini. a metl njimi najstarejšega. saj bo letos praznoval že 35-lelnico svojcga dcla.) koliko |ih je'.' V občini nekuko lisnč. v koileljcvskih Samorastnikih okoli 80 v petih vodih (vsak ima 1(1 do 15 članov): treh vodih medved-kov in čebelic (nižji razredi osnovne šole) ler po enega mlajsih (višji ra-zredi osnovne šole) in slarejših ta-bornikov: v slednjem so že odrasli laborniki iz bivšifi štirih vodov in sedaj so vodniki mlajših.
Prcd nckako dcselimi leli se je odrcd razširil na novonastalo Ste-panjsko nascljc. Na pobudo visjc
šole za socialne dclavce ter inštiiuta za sociologijo je skušal v novem na-selju omogočiti otrokom in mladini polnejše preživljanje prostega časa. Delo se je ne le razširilo. marveč tudi posodobilo.
Polcm jc prišlo do zastoja. zdaj pa spet začenjamo z zelo mlado vod-stveno skupino. Naše geslo je: Razvi-jati organizacijo mladih. ki naj omo-goča svoboden. ustvarjalen razvoj na dcmokratičnih načelih. s samou-pravnim odločanjem in permisiv-nosljo. Želimo dokazovati. da je moč vzgajali z izkušnjo o delovanju in so-delovanju v socialisličncm samou-pravnem sistemu — samostojcn ra-zmislek in na njem osnovana odloči-lev je ena od izkušenj zgodovine.
Določili smo tudi odnos med delom in žurom. slednjim kot cnc od »vrcdnot« polrosniskc družbe. Do-slej nisnio kdovc koliko uspcli. a za-vedali smo sc svoje vlogc. svojih ustvarjalnih zmožnosti in doživetij. Na tem pa sc da graditi naprej lako cel odrcd koi čeio Samorastnikov.
Programiramo laborniško učcnjc. labore. izlcle ipd.. ij. združujcmo izobražcvalno-delovne in družbc-no-družabne komponente kot socia-
lizatorje otrok. mladine. V naši or-ganizaciji se srečujemo z vsem tem kot z realnostjo. kakršna nas čaka v življenju.
Redno tedensko delamo uro ali dve v taborniški sobi pod streho KS. Teme: učenje osnovnega programa. pa sprosiitev in igre. Pri teh smo vča-sih za nekatere tudi (pre-)živahni. A po jcin reda se jc — kot marsikaj dru-gega ludi — premaknil. permisija v prvi fazi tudi rodi prevelike zalogaje občutka »popolne svobodnosti«. Ob lepem vremenu smo seveda na pro-stem.
S KS dobro sodelujemo. Dvorano dobivamo tudi za odredove potrebe. Problem pa že predsiavlja oprema. Dotrajana je in glede nabavc nove se dogovariamo s TKS. sicer ne vemo. če nam bo letos uspelo uresničiti pro-gram taborjenj. Mcnim pa. da so na
Viču to stvar bolje rešili: šotore ku-pujejo za potrebe občinske SLO in DS. v uporabo pa jih takoj dobijo enote CZ in laborniki po krajevnih skupnostih. To nc bi smelo biti ležko storiti ludi pri nas. saj z občinsko SLO in DS dobro sodelujemo.
Prav tako pa še ni sistemsko zado-voljivo reseno tinanciranje naše de-javnosti. Predvsem pogrcšamo sodc-Invanje drugih intcresnih skupnosli. nc samo TKS. kajti naš program sega ludi v vzgojo in izobraževanje. kultu-ro. socialno skrbstvo itn. Vztrajamo pa pri dosegljivi tabornim. ki letos še ni določena. lani pa jc npr. znašala za 14-dnevno laborjenje 12.(K)()din!
AM