DELO IZVRŠNEGA SVETA V MINULEM LETU
Mineva leto dni odkar so poslanci skupščine, ki so bili izvoljeni
na prvih povojnih demokratičnih večkstrankarskih volitvah,
imenovali sedanji izvršni svet skupščine občioe Moste-Polje in
njegovega predsednika Braneta Matjašca. Z njim smo se
pogovarjali o delu izvršnega sveta v tem minulem letu dni, kaj se
je v občini naredilo, kaj se dela in kaj se še bo naredilo.
-  Kaj je izvršni svet počel, odkar je prevzel občinsko upravo?
BRANE MATJAŠEC: Lahko smelo ugotovim, da smo kratkoročne ali pa za naše obdobje srednjeročne cilje povsem uresničili. Na projektih, ki smo si jih zastavili, smo bili uspešni, seveda v tisti meri, do kod sežejo naše občinske pristojnosti. Žal pa lahko ugotovim, da smo preveč energije izgubili na neplodnih projek-tih, v katere smo bili porinjeni. Te projekte si nismo sami zastavili, nekdo tretji pa je imel od tega korist.
-  Kateri so eni in kateri drugi pro-jekti?
BRANE MATJAŠEC: Med te druge prištevam predvsem projekt »Ljubljana - eno mesto«. Tu je moš-čanski izvršni svet potrošil preveč energije zaradi mestnega statuta in vprašanja izvirnih in prenesenih pri-stojnosti mesta. Od tega je imela ko-rist le republika. Ljubljana v finanč-nem pogledu ni še nikoli bila v tako slabem položaju v odnosu do repu-blike. Mesto ni bilo dovolj prisotno takrat, ko se je na republiki delil de-nar. Ni bilo močnih ljubljanskih pro-jektov, ki niso samo stvar Ljubljane ali pa posamezne Ijubljanske občine, tetnveč tudi republike. Za letos smo zamudili, čas pa je. da se v mestu začnemo pripravljati za prihodnje leto. Ljubljana mora s pripravljenimi projekti z vseh področij bolj odločno nastopiti pred republiko.
MOSTE SO POLNE EKOLOŠKIH BOMB
-  Kaj je izvršni svet storil na po-dročju ekologije v občini?
BRANE MATJAŠEC: Obljubili smo, da bomo bolj kot prejšnja občin-ska vlada prisotni pri reševanju težkih ekoloških problemov, ki so se v ob-čini nagrmadili. Za ekologijo skrbi neprofesionalen član izvršnega sveta, ki je skupaj s sekretariatom za urbani-zem in varstvo okolja pripravil ekolo-ško analizo naše občine. Ta ekološka študija tudi vsebuje sklepe za vse tri ravni odločanja, za občinsko, mestno in republiško raven. V občinskem upravnem organu smo na področju ekologije postorili vse, žal pa se za-tika na mestni in republiški ravni. Dejstvo je, da se na tem področju kratkoročno ne da veliko narediti. Za dolgoročne rešitve pa je potrebno ve-liko denarja, ki pa ga občina nima.
-  Kaj je  bilo  konkretno  nareje-nega?
BRANE MATJASEC: Za sporno betonarno Grum smo našli novo loka-cijo, vendar pa nimajo denarja za pre-selitev. Trenutno betonarna ne obra-tuje. ker je avstrijski partner zamrznil sodelovanje in dotok denarja. Izdelali smo tudi informacijo o črnih grad-njah. Odločno pa se bomo spoprijeli z gramoznicami ob Litijski cesti, da bi jih dokončno uredili. Zasipati pa jih bo treba z neoporečnim materialom. Izdelali bodo tudi spisek onesnaževal-cev, da se bo natančno vedelo, kdo in v koliki meri kaj onesnažuje. Moščan-ski izvršni svet je tudi podprl novo zasnovo osrednje ljubljanske čistilne naprave v Zalogu. Predčiščenje indu-strijskih odplak naj bi v celoti spreme-nilo podobo te čistilne naprave. Pred-časno pa skušajo Založanom poma-gati pri ureditvi kanalizacije.
SPODBUJANJE KMETIJSTVA
VOBČINI
- Večji del moščanske občine ni v mestu. V koliki meri je kmetijstvo
v moščanski občini tisto, na katerem naj bi gradili razvoj občine?
BRANE MATJAŠEC: Za po-dročje kmetijstva smo bili močni na obljubah. Zato smo tudi ustanovili sekretariat za kmetijstvo in gozdar-stvo. Pripravili smo analizo razvojnih možnosti kmetijstva v moščanski ob-čini, ki jo je obravnavla tudi oljčinska skupščina in jo pozitivno ocenila. Ta*
Brane Matjašec, predsedni!. izvrš-nega sveta skupščine občine Ljub-Ijana Moste-Polje (Foto: Z. M.)
aualiza jc opcedeULa potrebue ukcepe in dejavnosti na icmetijskem po-dročju, kakor tudi razvojno kmetijsko politiko. Izdelali smo tudi agrokarto, ki je strokovna podlaga za pripravo planskih in drugih za kmetijstvo po-membnih dokumentov. Na osnovi agrokirte smo tudi ugotovili produk-tivnost naših kmetijskih zemljišč ter določili dolgoročne usmeritve razvoja kmetijstva v občini. Pripravljcn je bil tudi predk-g plana in programa ureja-nja kmetijskih zemljišč za obdobje 1991-95. Zaključena so tudi zemelj-ska dela na melioracijah Šmartno-Za-dobrova. Pričeta pa so bila dela za izvedbo melioracije Vinje. Izdelali smo tudi inventarizacijo kmetijskih zemljišč, s katerimi upravlja občina kot pravna naslednica zemljiško-kme-tijske skupnosti.
-  So to občinska zemljišča, id jih dajete v najem?
BRANE MATJAŠEC: Ta zem-ljišča so bila že prej v najemu, le da jih je v najem dajala kmetijska zadruga. Zdaj pa smo to pristojnost prenesli na občinski izvršni svet z namenom, da se ugotovi imovina občine. Imovina občine pa je del projekta »premoženj-ska bilanca občine«. Soočamo se s tem, da ob prevzemu občinske vlade nismo vedelt s čim sploh razpola-gamo. Zakon nam nalaga, da mo-ramo izdelati premoženjsko bilanco in do konca maja naj bi bila gotova. Sem ne spadajo le kmetijska zem-ljišča, za katera je občina vpisana kot lastnik, temveč tudi poslovni prostori in stanovanja. Te stvari so bile zelo nedorečene in zdaj jih bomo spravili v rcd.
-  Z oddajanjem zemljišč v najem naj bi se polnil občinski proračun?
BRANE MATJAŠEC: Pravzaprav da. Posebni računi so že odprti, ven-dar še niso v celoti zaživeli, razen za vrtičkarje. Z njimi so bile na novo sklenjene pogodbe, v njih je tudi cena najemnine za kvadratni meter zemlje. Najemnine niso visoke. tako da pra-vega zaslužka ne bo. pomembno pa je, da se ve kdo je gospodar. Več denarja se bo nabralo z oddajatvjem poslovnih prostorov, ker bomo z njimi bolj gospodarno ravnali. Vzeli smo jih ljubljanskemu stanovanj-skemu podjetju in bomo odslej z njimi sami gospodarili za dobo šestih mese-cev. kasneje pa bomo to upravljanje ponudili na trg. Verjetno bo kakšna d.o.o. to vodila.
- Kako pa je z varovanjemn kme-tijske zemlje v občini?
BRANE MATJAŠEC: Izvedli smo manjše spremembe kategorizacije ob-močij in kmetijskih zemljišč. Izdelana je tudi dopolnitev prostorskega dela dolgoročnega plana. Sporna so bila kmetijska zemljišča ob Saturnusu v Zalogu, saj s kmetijci ni bilo uskla-jeno ali je tista zemlja primerna za kmetijsko obdelavo ali ne. Kmetijci so se tistemu koščku zemlje odpove-dali, čeprav so jih vodilni delavci Sa-turnusa prepričevali, da je zemlja v redu. Sam sem bil dolga leta Zalo-žan, Založane pa je težko prepričati, da je zemlja tam neoporečna. Sam bi dal direktorju Saturnusa stanovanje v Zalogu, da bi videl, kako je tam živeti. Dolgoročni plan vrača kmetij-stvu veliko zemlje, predvsem prve ka-tegorije. Reševanje kmetijstva v ob-čini se ne začne na mestu, temveč v občini in zato pričakujemo iz mest-nega proračuna denar za ustanovitev sklada za razvoj kmetijstva.
UREJANJE
PROSTORAIN
PROMETNIH ZAGAT
-  Kaj pa se je dogajalo na področju urbanizma v občini?
BRANE MATJAŠEC: Sprejeli smo dokumentacijo za uresničitev za-zidalnega načrta za Kompas - Magi-strat. V izdelavi imamo šest prostor-sko izvedbenih načrtov in sicer Ze-leno jamo. pokopališče Sostro, Petro-lovo skladišče v Polju, daljnovod TE-TO Beričevo, tehnično postajo Mpste in ureditev Zaloške ceste. Izdelanih je tudi sedem projektnih nalog za izde-lavo prostorsko ureditvenih planov za območje Kodeljevo-Črevarna, to-plarna, Slape, Zaloj., Zgornji Kašelj, središče Most in središče Novih Jarš. Izdelana je tudi rešitev zunanje uredi-tve križišča Zaloške in Zadobrovške v Polju. Izdelana je tudi projektna naloga za asanacijo, ureditev, sre-dišča Most od železniške proge po Zaloški do križišča s Kajuhovo. V tem delu občine, ki je tudi upravno središče, bomo skušali izvesti revitali-zacijo. Da bi občanu tu naredili pri-jaznejše okolje. Na obeh straneh Za-loške naj bi imeli donosne dejavnosti, ki jih središče občine potrebuje, ver-jetno predvsem lokale in trgovine. Res je to območje v dolgoročnem planu namenjeno za širitev zaradi tramvajske proge, vendar moramo v Ljubljani marsikaj postoriti preden bomo zaradi tramvaja začeli rušiti mesto.
-  Kaj se je urejalo v občini na po-dročju komunale?
BRANE MATJAŠEC: Obnovili smo vodovod v Novem Polju ter zgra-dili vodovod Močile - Klopce. Obno-vili smo javno razsvetljavo na Litijski cesti do Zadvora, cesti v Šmartno, v krajevni skupnosti Klopce in kra-jevni skupnosli Besnica. Celovito smo uredili Zadobrovško, Snebersko, Pod Ježami, Pokopališko, cesto v Češnjice in za Gradišče. Te ceste so po-membne za moščansko občino. Zgra-dili smo tudi nekaj mostov in postavili plinovod po Pugljevi. Goce DelČevi. Kosovelovi in Gortanovi ulici.
-  Kako pa je z ureditvijo prometa v občini? Ali se bo stanje kaj kmalu izboljšalo?
BRANE MATJAŠEC: Tudi za po-dročje cest smo izdelali analizo, ki jo je občinska skupščina obravnavala. Ta analiza predstavlja opomnik za delo izvršnega sveta. Skozi našo ob-čino je načrtovana vzhodna obvoz-nica. Vendar smo tu skorajda ne-močni. Od mestnega izvršnega sveta zahtevamo, da do jeseni pripravi vse dejavnosti v zvezi z vzhodno obvoz-nico. da bi se lahko videlo kako daleč naj bi šli s postopki v občini.
-  Na mestu ni nikakršnega navdu-šenja za gradnjo vzhodne obvoznice, prometna zveda v Ljubijani pa na-raiča.
BRANE MATJAŠEC: Res je. da mesto ne podpira gradnje vzhodne obvoznice. Mesto vztraja na obnovi in
širitvi Roške, kar naj bi pomenilo za-četek gradnje notranjega prometnega obroča. V Mostah takega metanja de-narja stran ne podpiramo, saj tako-imenovani notranji obroč ne bo rešil prometne situacije v Ljubljani, bo pa zelo drag in težaven, predvsem zaradi rušenja hiš in zidanja mostov. To bi še bolj ločilo središče mesta od ostalega dela. Dolgoročna in trajnejša ureditev prometne zmede v Mostah in Ljub-Ijani je dokončanje ljubljanske obvoz-nice, ki je predvidena tudi v moščan-ski občini. Poudarjam, da bi se odpo-vedali prevelikim stvaretn, Če bi začeli graditi notranji prometni obroč in za-nemarili zunanjega, saj bi to pome-nilo, da se moramo odpovedati vzhodni obvoznici za naslednjih deset let. S takimi projekti se ne bom stri-njal. saj se Moste dušijo v prometu.
GOSPODARSTVOIN SPODBUJANJE
OBRTIIN PODJETNIŠTVA
-  Kako je z gospodarjem podjetij v občini?
BRANE MATJAŠEC: Pristojnosti občine v gospodarstvu so se bistveno spremenile, so se zmanjšale. Podjetja so prepuščena ekonomskim zakonito-stim. Tudi mi dobivamo podatke za analizo o stanju gospodarstva v občini od SDK. Z direktorji sodelujemo predvsem takrat, ko nas rabijo. Dru-gače pa je na področju družbenih de-javnosti. Z novo zakonodajo je ob-čina lastnik objektov, šol, vrtcev. Ob-činski izvršni svet ter skupščina imata svoje pristojno§ti pri imenovanju di-rektorjev. Vendar tu nočemo hiteti. Na silo menjati direktorje ne bi bilo dobro.
-  Kako pa je s spodbujanjem obrti in podjetništva v občini?
BRANE MATJAŠEC: Analiza o razvojnih možnostih obrti in podjet-ništva v občini je dobra osnova za delo. Ustanovili smo sklad za spodbu-janje obrti in podjetništva. Za zdaj še čakamo na dokončne odgovore z me-sta, saj bi nam moralo mesto vmiti štiri milijone dinarjev iz mestnega proračuna, kar so občine namenile za razvoj obrti. Ta denar je zbran na mestu in bi se moral vrniti v občine.
-  Kako pa je z zagotavljanjem pro-storskih možnosti za razvoj obrti?
BRANE MATJAŠEC: Nadaljevali bomo z gradnjo obrtno-servisne cone na Novih Fužinah. Vodili bomo tudi ustreznejšo politiko do uporabe druž-benih poslovnih prostorov. Uredili smo kioske v občini, kakor tudi po-spešili izdajanje dovoljenj ter okrepili svetovalno dejavnost. Izdelali smo tudi analizo trgovine v občini, ki nam služi kot orientacija pri razvoju trgo-vine. Vodimo postopke za zagotovi-tev novih prostorskih zmogljivosti in pa   novih   invcstitorjev  za   trgovine
v  Novem Polju,  Spodnjem  KaSlju, Klopcah in Zalogu.
-  S čim ste se ukvarjali na področju družbenih dejavnosti?
BRANE MATJAŠEC: Ukvarjali smo se z različnimi stvarmi. V občini smo imeli ustanovitev mladinskega sveta, za neorganizirano mladino pa bomo ustanovili center interesnih de-javnosti. Bili smo dejavni pri razreše-vanju problematike osnovnošolskega prostora in prostora za vzgojo in var-stvo otrok na Novih Fužinah. Za vr-tec smo kupili in preuredili dve stano-vanji v Novih Fužinah. občinska skupščina pa nam je dala nalogo, da se postavi prizidek k osnovni šoli Nove Fužine. Na tem trenutno de-lamo, vendar pa še ni dorečen vir financiranja. Imeli smo tudi prostor-ske težave na srednji šoli tiska in pa-pirja, vendar jih bomo rešili tako, da bodo morali strelci in judoisti ven. Na cesto jih ne bomo metali, saj jim bomo našli primerne prostore. Res pa je, da bi se s tem morali ukvarjati na republiki.
-  Kaj se je še dogajalo na tem po-dročju?
BRANE MATJAŠEC: V novem poslovnem stanovanjskem objektu v Novih Jaršah bo septembra začela delovati pošta, knjižnica in lekarna. Tako naj bi občanom naredili prijaz-nejše okolje. Socialna problematika v naši občini je tudi zelo pomembna vendar smo imeli denar le za analizo socialnega varstva. Zagotovili smo prostore, opremo in telefon za SOS telefon. Dali smo jim začetna fi-nančna sredstva in dosegli, da so SOS telefon vključili v mestni proračun.
-  Kakšna pa je usoda gradu Kode-Ijevo in gradu Fužine?
BRANE MATJAŠEC: Za obnovo gradu Kodeljevo ne najdemo investi-torja. Imeli smo več razpisov, vendar pravega odziva ni bilo. Grad Fužine pa se pripravlja na kongres oblikoval-cev, ki bo septembra. Do takrat bo grad moral biti obnovljen. To pa je odvisno tudi od tega, Če bo republika primaknila kaj denarja. Poudarjam pa, da so odgovorni, ki vodijo obnovo gradu', lahko za vzgled vsem tistim, ki se ukvarjajo z obnavljanjem gradov, tu mislim predvsem na Ljubljanski grad. Uredili bodo tudi park ob fužin-skem gradu.
-  Kako pa je z Urhom?
BRANE MATJAŠEC: Cerkev je poslala vlogo za vrnitev cerkve na Urhu bogoslužnemu namenu. Sedaj čakamo na zakonodajo. MoSčanski iz-vršni svet meni, da naj se bogoslužni objekt vrne svojemu namenu. Ker pa je to občutljivo področje bo treba za-" dovoljiti obe strani.
Katera javna dela načrtujete v moš-čanski občini?
BRANE MATJAŠEC: To bo nega in oskrba starejših občanov, učna po-moč mladoletnikom, popis fonda družbenih stanovanj, ki so splošno ljudsko premoženje, sečnja posušenih dreves kostanja, ureditev parka ob gradu Fužine in urejanje lokalnih cest in zelenic.
ZDENKO MATOZ