številka 34 • leto XXXIX • cena 40 Hm Celle, 29. avgusta 1985 novi tednik JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC ias ozimnice Paprike za vlaganje kolikor hočete. Na celjski tržnici jo ponujajo po 100 do 120 din. Kozarec vložene paprike stane v trgovini 220, plastenka kisa za vlaganje pa 130 din. Primerjajte in se odločite. Vlaganje se še vedno splača, čas ozimnice pa ježe tu. EDIMASNEC Težka lopata In še težji kramp Novi tednik je pred zaključkom akci- je obiskal brigadirje na Kozjanskem. Stran 12 Čigava bo Zlata harmonika v soboto polfinale in v nedeljo finale najboljših sloven- skih »frajtonerjev«. Stran 8 Največji bolnik celjskega gospodarstva Ema ne more rešiti nihče, če tega ne bodo storili v kolek- tivu samem. Stran 4. Planinci na Rogli Planinsko društvo Zreče je organizator letošnjega dneva planincev, ki bo 8. septembra na Rogli. Sreča- nje je v veliki meri podprlo tudi združeno delo konjiške občine, kot soorganizatorji pa sodelujejo tudi druga planinska društva. Na Rogli pričakujejo okoli 7000 planincev. Najprimer- nejši prevoz na Roglo je po cesti Zreče-Rogla. Udeležen- ci tistih planinskih društev, ki bi se odločili za prevoz z vlakom, se morajo peljati do Celja ah Poljčan, nato pa bo planinsko društvo poskrbelo za prevoz udeležencev, ti- stih, ki bodo organizatorjem pravočasno sporočili svoj prihod na železniško po- stajo. Dan planincev na Rogli se bo pričel ob 11. uri s kultur- nim programom. Popoldne bo sledilo tekmovanje goz- dnih delavcev, prikaz kova- nja, družabne igre in zabava s plesom. Igral bo ansambel Štiije kovači iz Slovenj Gradca. m. PODJED Kaifo Je bilo v šoli? Vsi se trudimo, da omaga- jo otrokom čim lepše ži- ^IJenje. Vsak roditelj z enako ^emirjenostjo spremlja i^o otrokovo novo preiz- mnjo. Podobno je tudi ob pričet- w novega šolskega leta. Pr- ^šolski dan navadno poza- No na skrbi, ki nas navda- ob vsakem novem šol- letu. Potem nestrpno ^^amo, da pride naš nado- ^^dnik iz šole in mu takoj ^tavimo znano vprašanje: '^sko je bilo danes v šoli?« J^stem trenutku se niti ne da mu bomo poslej enako vprašanje postavljali vsak dan. Tudi mi smo si postavili podobno vprašanje za današ- njo temo tedna, (objavljamo jo na 5. strani), vendar smo posegli ravno v tista vpraša- nja, kijih tako starši kot uči- telji vsaj prvi dan pouka po- tisnejo. Že naslednji dan pa privrejo na plan vse dileme, problemi, vprašanja in osvetljijo dejanski položaj našega vzgojno izobraževal- nega vsakdana, ki še zdaleč ni tako idiličen kot tale uvod. WE Največji obrtni sejem v Celju doslej Organizatorji 18. medna- rodnega sejma obrti v Celju - Zveza obrtnih združenj Slovenije, Splošno združe- nje drobnega gospodarstva in Zavod ŠRC Golovec pri- pravljajo letos največji se- jem doslej. Pričel se bo s po- slovnima dnevoma 11. in 12. septembra, za vse obisko- valce pa bo sejem odprt od 13. do ZZ. septembra. Razstavni prostor so letos močno povečali in bo sejem skupno na 21.000 kvadratnih metrih površin, od tega v treh dvoranah, zračnem ba- lonu in zunanjih površinah, ki bodo segale vse do Dečko- ve ceste. To bo omogočilo celovito in urejeno predsta- vitev obrti in drobnega go spodarstva Slovenije in Ju goslavije ter udeležbo triin tridesetih razstavljalcev u petih zahodnoevropskih držav. Obrtni sejem so že lani usmerili v poslovnost, letos pa tej namenjajo še več mož- nosti za razmah. Pra dva dneva bo možen obisk sejma le s poslovnimi vabili, teh pa so že poslah preko 10.000. Priložnosti za sklepanje po- slovnih dogovorov bo tudi v preostalih sejemskih dnevih dovolj, saj bodo sodelovale številne organizacije združe- nega dela s svojimi poslovni- mi centri za drobno gospo- darstvo. Letos so razširili tudi spe- cializacijo sejma. Že lani so poleg inovacij posebej pred- stavili lesno stroko, program kmetijske mehanizacije in opremo za gostinstvo, letos pa bodo poleg tega še izdel- ke iz tekstila, usnja in krzna, domačo in umetno obrt ter izdelke namenjene proste- mu času. Dosežki obrti jugoslovan- skih republik in pokrajin bo- do letos celovito predstavlje- ni. Poleg prikaza organizira- nosti in razvitosti se bodo na skupnem razstavnem pro- storu predstavili posamezni obrtniki in njihove zadruge, tako da bo celjski sejem res- nično tudi jugoslovanski. Sejem vsako leto pomem- bno vsebinsko dopolnjujejo tako imenovane spremljajo- če prireditve. Letos bodo med najpomembnejšimi po- svet o vlogi obrtnih zadrug v razvoju drobnega gospodar- stva, ki ga pripravljata Zvez- na in republiška konferenca Socialistične zveze ter dnevi naših delavcev na začasnem delu v tujini. MILENA B. POKLIC Poudarek, ki so ga lani namenili izobraževanju, bo- do letos že okrepili. Posa- mezne obrtne dejavnosti si bo mogoče ogledati v živo v osrednjem zunanjem pro- storu. Predstavljenih dejav- nosti bo več kot lani in bo zato seveda potrebnega več prostora. Zaprisegel nov rod vojakov S svečano zaobljubo, da bodo branili našo domovino in pridobitve socialističnega samo- upravljanja, je prejšnji teden v kasarni Jožeta Meniha Rajka v Celju zaprisegel avgustovski rod mladih vojakov. Poleg Ratka Cvijanoviča je v imenu vojne pošte vojake pozdravil Danilo Dakovič, v imenu skupščine občine Celje, izvršnega sveta in celjskih družbeno političnih organizacij pa je vojakom čestital in jim zaželel dobrodošlico v Celju Miro Medved. Zaobljube, ki je bila že med narodno osvobodilnim bojem najsvečanejši trenutek v življenju vsakega borca, so se udeležili številni svojci vojakov iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije. Na sliki: Desimirka in Džuro Pavlovič sta prišla čestitat sinu iz Novi- Varoši. RP 2. stran - novi tednik 29. avgust 198!i Slab odkup letošnjega pridelka Vse dokler pridelovalci v setvi in žetvi pšenice ne bo- do našli ekonomske računi- ce, ta kultura ne bo zanimi- va. Vsa prizadevanja, da bi v Sloveniji pridelali več kot 30 odstotkov pšenice za la- stne potrebe bodo ostala le politična akcija - s to pa si v kmetijstvu in pridelavi hrane ne moremo pomagati. Približno takšni so bili za- ključki področnega posveto- vanja predstavnikov kmetij- skih delovnih organizacij na- šega območja in republiške zadružne zveze ter Žitne skupnosti Slovenije, ki so se konec prejšnjega tedna zbra- li v Celju, da bi ocenili letoš- nji odkup pšenice. Celjski mlinsko predelovalni indu- striji je namreč uspelo odku- piti le 71,6 odstotkov načrto- vanih in z odkupnimi pogod- bami dogovorjenih količin letošnjega pridelka. Družbe- ni sektor je (do posvetovanja - vendar pa je bil takrat od- kup že skoraj končan, saj pričakujejo le še nekaj pšeni- ce iz zasebnega sektorja) svoje obveznosti izpolnil le 63,6 odstotno, zasebni pa ne- koliko bolje, saj so oddali 78,6 odstotkov dogovorjenih količin. Ti podatki so toliko bolj zaskrbljujoči, ker so skoraj- da v vseh občinah še tik pred pričetkom žetve ocenjevali, da bo letošnji odkup pšenice izveden približno 90 do 95 odstotno. Takšnega razkora- ka med dogovorjenimi koli- činami in tistim, kar smo od- kupili, ni nihče pričakoval. Prav zaradi tega so se na po- svetu tudi dogovorili, da bo konca meseca Mlinsko pre- delovalna industrija skupaj s kmetijskimi delovnimi orga- nizacijami izdelala oceno le- tošnjega odkupa. Še preden pa bo ta dokon- čna ocena izdelana in znana. pa lahko zapišemo, da brez izdelanih dolgoročnih smer- nic razvoja našega kmetij- stva, ne moremo pričakovati spodbudnih rezultatov. Vse dokler kmetom-kooperan- tom še nekaj dni pred pričet- kom žetve nihče ne bo znal povedati odkupnih pogojev in cene za kilogram pšenice in vse dotlej, ko bomo neor- ganizirano in včasih že kar brezglavo iz leta v leto spre- minjali »prednostna« po- dročja v kmetijstvu - ne mo- remo pričakovati uspehov. Zato so bile tudi besede predsednika republiške za- družne zveze Lea Freliha, ki seje vprašal, kdaj bomo kon- čno pričeli obravnavati kme- tijo, in s tem tudi vso njeno proizvodnjo, kot celoto in ne kot ločene proizvodne pano- ge, povsem na mestu. IVANA FIDLER Po podatkih Mlinsko pre- delovalne industrije so (do področnega posvetovanja) odkupili IZ3Z ton pšenice iz družbenega sektorja in 1818 ton iz zasebnega sektorja. Po posameznih kmetijskih kombinatih oziroma zadru- gah v katere so združeni ko- operanti, pa so podatki na- slednji: iz Celja 343 ton, iz Laškega 30 ton, iz Sevnice 210 ton, iz Slovenskih Ko- njic 208 ton, iz Šentjurja 93 ton, iz Šmarja 233 ton, iz Šo- štanja 193 ton, iz Savinjske doline 492 ton, iz Dola pri Hrastniku 6 ton in iz Mozir- ja 9 ton pšenice. Pričenjajo se prireditve ob šmarsliem občinskem prazniiiu Koncem tedna se pričenjajo prireditve ob 9. sep- tembru, prazniku občine Šmarje pri Jelšah. V soboto bo ob 10. uri osrednja prireditev »Rogaška skozi stoletja« ob 320-letnici Zdravilišča, ob 19.30 uri pa bo koncertna izvedba opere Seviljski brivec. V nedeljo bo v Podčetrtu slavnostna seja gasilskega društva iz Podčetrtka, pričela se bo ob 9. uri, nato pa bo slavnostno zborovanje ob stotem jubileju in pobra- tenje gasilcev iz Podčetrtka z gasilskim društvom Desenič in Prevalje. V Rogaški Slatini bo v torek, 3. septembra popoldne srečanje košarkaric Rogaške in Ježice iz Ljubljane, ob 10. uri bo srečanje ženskih košarkaških reprezentanc Madžarske in Jugoslavije, ob 20. uri pa bo v Zdraviliški dvorani večer slovenske folklore. V sredo, 4. septembra bo v Rogaški Slatini otvoritev nove razdelilne transformatorske postaje, ob 20. uri pa bo v »Templju« večer slovenskih narodnih pesmi. Naslednji dan bo ob 11. uri v prostorih Ingrada v Rogaški Slatini otvoritev obrata Aera u Celja, ob 20. uri pa se bo v športni dvorani v Rogaški Slatini pričel koncert Avsenikov. O vseh nadaljnjih prireditvah ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah v naslednji številki. M. A. Mozirjani praznujejo v skupščini občine Moj je so sklenili, da bo slavi stna seja ob letošnjem , činskem prazniku 7. tembra v Šmartnem Dreti. v Šmartnem, kjer bo osrednja prireditev, bo istega dne odprli prenovlj gasilski dom, ter priprav družabno srečanje občan mozirske občine. Najpomembnejši prido tvi ob letošnjem prazni] bosta otvoritvi obrata E11q ja v Strugah pri Lučah in p zidka k osnovni šoli Mozir ki ju bodo odprli v začeti septembra. Ob prazniku t do v Mozirju pripravili fQ razstavo »Naši kra.ji in ij dje« in razstavo radioamati ske tehnične opreme, ter c ganizirali pohod mladine] poteh partizanske sanite ter orientacijski pohod reze vnih vojaških starešin. R. PANTER Cas za korak naprej iiMiiiiiii iii\miPPmmwmmwmmmrmnmKam Preverjajo delovanje delegatskega sistema v celjskih krajevnih skupnostih in temeljnih or- ganizacijah združenega de- la so imeli dovolj časa za zbiranje izkušenj, oblikova- nje mnenj in predlogov za spremembe organiziranosti delegatskega sistema. Njihove pripombe sedaj zbirajo na občinski konfe- renci Socialistične zveze in septembra naj bi bilo marsi- kaj, kar se veže na skupščin- ske volitve v prihodnjem le- tu, že bolj jasno. Takrat bodo tudi ponovno zbrali podatke o dosedanjem poteku evi- dentiranja kandidatov za de- legate. Zaenkrat še po ocenah se v Celju število delegatov ne bo zmanjšalo, zmanjšalo pa se bo število delegacij, saj mar- sikod predlagajo združeva- nje delegacij sorodnih dejav- nosti. Pričakovanja preneka- terega osnovnega okolja, da bodo v občini določili, kako se naj kod organizirajo, so seveda zgrešena, saj ne mo- remo pričakovati učinkovi- tega dela enako številčnih in številnih delegacij v povsem različnih okoljih. Pomoč iz »občine« lahko pričakujejo le pri reševanju še vedno preštevilnih tehničnih vpra- šanj in seveda pri usklajeva- nju z volilnim zakonom. Dela pred volitvami je v celjski občini še veliko, na občinskem sindikalnem sve- tu pa so zaskrbljeni tudi nad potekom evidentiranja. Že spomladi so pričakovali pre- cej več predlogov za kandi- date. Kako daleč je z eviden- tiranjem sedaj, bo jasno pri- hodnji mesec, vendar se bo- je, da bo težko najti dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti delegatske dol- žnosti. MILENA B. POKLIC Tehnična kultura zaostaja za S¥etom Tehnično kulturo razvija- jo v Celju v dvajsetih dru- štvih, ki vključujejo preko 13.000 članov. Zveza organi- zacij za tehnično kulturo sa- mo za prihodnje leto načr- tuje 2 milijona potrebnih dinarjev, položaj društev pa želi razrešiti celovito, za- to je pripravila družbeni dogovor o zagotavljanju po- gojev za to dejavnost v na- slednjem srednjeročnem obdobju in ga ponudila v podpis. Ponovno, saj podob- nega dogovora zaradi nedo- rečenosti niso podpisali že na začetku tega srednjeroč- nega obdobja. v večini drugih občin so podobni dogovori o financi- ranju razvoja tehnične kultu- re v društvih in družbenih organizacijah že uveljavljeni, v Celju pa ugotavljajo velik razkorak med dosežki na do- mačih in mednarodnih tek- movanjih in razstavah ter položajem te dejavnosti v matičnih društvih. Slabša se preskrba s potrebnimi mate- riali, še zlasti iz uvoza, zma- njkuje sredstev za nakup opreme, ki je vse bolj zasta- rela, prostorov za delo je pre- malo. Nujno varčevanje se vse bolj odraža pri razvoju tehnične kulture med mladi- mi. Ob tem pa v celjski obči- ni, tako kot v drugih, ugota- vljajo zaostajanje tehnične kulture za razvitim svetom, še zlasti pri inventivni dejav- nosti, informatiki in računal- ništvu. Brez denarja napred- ka ni mogoče pričakovati, kako do njega pa je drugo vprašanje. Društva , sama vsega ne zmorejo, ponujeni družbeni dogovor pa bi očit- no bilo potrebno še doreči. MILENA B. POKLIC Konec MDA Trebče v soboto se je končala re- publiška mladinska delovna akcija Spominski park Treb- če, ki je potekala v treh izme- nah. Druga izmena je bila tu- di letos mednarodni mladin- ski delovni tabor. Brigadirji, največ jih je bi- lo iz ljubljanskih občin, so delali v občinah Krško, Šmarje in Brežice. Urejali so Spominski park Trebče v šmarski občini, v brežiški občini so opravljali dela v vi- nogradih, prispevali pa so še k hitrejšemu urejanju vodo- voda in električne napeljave v posameznih krajih oziroma občinah. Tudi na tej akciji je bil glavni problem nepopolne brigade in tako mladi briga- dirji niso mogli opraviti vseh del po programu akcije. Bolj spodbudna je ocena progra- ma prostočasnih aktivnosti in počutja mladih v taboru v Bistrici ob Sotli. M. A. Kako s Topolšico? Občine celjskega ob- močja z izjemo velenjske se očitno zavedajo nuje posodabljanja bolnišni- ce v Celju. Ne nazadnje o tem priča tudi nepretr- gan tok združevanja enodnevnih zaslužkov, ki je doslej dal že skoraj 35 milijonov dinarjev. Z dobrimi 47 000 dinar- ji je pri tem delež velenj- ske občine zanemarliv, zato so tudi na sestanku sekreta^ev občinskih or- ganizacij Zveze komuni- stov ponovno opozorili predstavnike Velenja, naj se povezujejo razrešitve položaja bolnišnice v To- polšici s posodabljanjem celjske bolnišnice. Ven- dar kaže, da je poleg res- nične potrebe po dokon- čni razrešitvi bolnišnice v Topolšici vsa problemati- ka v zvezi z njo tudi ved- no uporaben izgovor in ne nazadnje sredstvo izsi- ljevanja. Prizadevanja za razreši- tev Topolšice vodi sedaj posebna delovna skupina, ki jo je oblikoval Medob- činski svet SZDL Celje. Se- stala se bo danes in ponov- no pretresla strokovne ar- gumente za priključitev Topolšice internemu od- delku celjske bolnišnice. Kako bo to vplivalo na or- ganiziranost zdravstva na širšem celjskem območju je zaenkrat še težko predvi- deti, saj so interesi različni in nasprotujoči. MBP Številke opozarjajo NajSiolj nesrečen dan v Cometu je torek V zreškem Cometu redno spremljajo gibanja nesreč v delovni organizaciji, opra- vljajo analize in opozarjajo zaposlene v tozdih jjia naj- bolj značilne nevarnosti, ki preže nanje. Za letošnje polletje ugota- vljajo, da je število poškodb pri delu približno enako kot v prejšnjem polletju minule- ga leta. Skupaj se je v delov- ni organizaciji pripetilo 19 nesreč, vendar pa je bilo ne- kaj delovnih dni manj izgu- bljenih, iz česar se da sklepa- ti, da so bile poškodbe v zad- njih šestih mesecih nekoliko lažje. Vendar s temi rezultati v Cometu niso najbolj zadovo- ljni, saj želijo doseči, da bi število nesreč po tozdih bolj upadlo. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 1888 ur ali okoli 600 tisoč dinarjev. To pa seveda še zdaleč niso vsi stroški, saj jim je treba pri- šteti še stroške zdravljenja, prevoze in izpad proizvod- nje. Iz analize je razvidno, da se največ nesreč zgodi zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov, zaradi neuporabe zaščitnih sredstev ter neiz- kušenosti in neznanja s po- dročja varnostnih predpisov pri delu. Statistični podatki tudi opozarjajo, da se največ nesreč pripeti na torek in najmanj na petek in to po dveh do štirih urah dela, de- lavcem z nepopolno šolsko izobrazbo in tistim, ki so sta- ri med 18 in 25 let. Značilno je tudi, da se na delovnem mestu, napoti na delo in iz dela poškodujejo večinoma delavci, ki so kratek čas za- posleni v delovni organizaci- ji in da je odstotek nesreč tistih, ki so že dlje v kolekti- vu, precej nižji. MATEJA PODJED Žalski kulturni dom kmalu nared Kulturni dom v Žalcu, ki je povzročil precej razburjenj je nared in ga bodo slovesno odprli ob letošnjih taborski kulturnih dnevih, ki bodo do 13. do 23. septembra, otvoi tev doma pa bo 14. septembra. Kulturni" dom v Žalcu bo tako ob taborskih kultum dnevih sprejel prve obiskovalce. Nov dom je veljal priblia 90 milj ono v dinarjev, ves denar so zbrali občani žalsi občine s samoprispevkom, torej iz lastnih sredstev, i opremo pa so prispevali dodatno še krajani KS Žalec, nek teri obrtniki, organizacije združenega dela pa so primakni nekaj denarja za zunanjo ureditev doma. Objekt ima dva tisoč kvadratnih metrov uporabne pov šine. V njem je dvorana s 400 sedeži, prostori za Občinsfe matično knjižnico, kulturno skupnost. Svoboda Žale občinsko zvezo kulturnih društev itd. Objekt je zasnov Projektivni biro Brežice. V času od 13. do 23. septembra bo v novem kulturne domu gostovala ljubljanska opera, gledališka skupina Sv bode Žalec se bo predstavila s Cankarjevimi Hlapci, na d! otvoritve doma pa bodo odprli razstavo slovenske pionirsi grafike. Poleg teh se bodo zvrstile še druge kulturne prii ditve. Na sliki: Oprema za dom prihaja že ves mesec. TONE TAVČh Moderna štiripasovnica skozi Celji V Celju se nadaljuje grad- nja sodobne štiripasovne ceste, ki bo povezala vzhod- ni in zahodni del mesta. Prva faza med Mariborsko in Vrunčevo ulico je že sko- raj v celoti končana, manjka le še podvoz pod Vrunčevo. Kot kaže bo že septembra sprejet dogovor o promet- nem režimu te magistrale, ta- ko da bo prvi del spuščen v promet že v začetku oktob!' Sicer pa ocenjujejo, da bo< I vse štiri faze, kolikor jih p' I nirajo, stale približno 5001! lijonov dinarjev, 1440 ^ trov magistrale pa bi po ^ črtih moralo biti končano treh letih. Kaj lahko pa zgodi, da se vse skupaj še kakšno leto zavleče, pi^ vsem zaradi denarja, kij manjka tako Celju kakor' di Republiški skupnosti ceste, ki vsak s polovico ^ narja financirata gradnjo- Z drugo fazo gradnje m« strale nameravajo začeti začetku septembra, v njej' je načrtovan podaljšek Vrunčeve do Ipavčeve uli' vključno s podvozoma P Kersnikovo in Ipavčevo- ^ enkrat dela, ki zajemajo f leg štirih pasov za motor'! ran promet, še sodobno k" sarsko stezo in hodnik pešce, dobro napredujejo; GORAN OBt» Priprave na volitve in kongres v večini osnovnih sindi- kalnih organizacij v Mozirski občini so sicer že maja priče- li s pripravami na volitve, vendar v večini delovnih or- ganizacij še niso zaključili evidentiranja novih vodstev. Na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta, kjer so obravnavali problematiko priprav na volitve, so osnov- ne organizacije zadolžili, da evidenčne liste pošljejo naj- kasneje do 20. septembra. Na predsedstvu so sprego- vorili tudi o pripravah na sindikalni kongres, ter skle- nili, da vse aktivnosti vodi svet za družbeno ekonomske odnose pri občinskem sindi- kalnem svetu, ki bo dopol- njen z najodgovornejšimi člani predsedstva občinske- ga sveta. RP 29. avgust 1985 novi tednik - stran 3 pritožba zaradi onesnaževanja \ Krajane Nazarij razburja lesni prah iz Glina j^rajani Nazarij so se nad psnaževanjem okolja, ki ® povzroča lesni prah iz fliiiovega tozda Iverna, nritožili na republiški se- Letariat za varstvo okolja y Ljubljani ter Svetu za varstvo okolja pri RK S2DL. o pritožbi, ki jo je Popisalo 60 krajanov, so Pregovorili tudi na pred- sedstvu OK SZDL Mozirje. j{rajani v pritožbi navajajo pomanjkljivo skrb Glina za čistilne naprave, s katerimi bi omejili tako močno one- snaževanje, ki po njihovem ninenju vpliva na zdravje in povzroča tudi škodo, saj se v okolici Ghna kažejo vidne poškodbe ostrešij in kritine. Predstavnik Glina je na se- ji predsedstva pojasnil, da si v Glinu prizadevajo onesna- ževanje zmanjšati na naj- manjšo možno mero, vendar s sedanjimi napravami tega še ne morejo uresničiti. Na- črte za vgradnjo ustreznih či- stilnih naprav imajo že izde- lane, primanjkuje pa sred- stev za nakup dragih naprav. Sanirati nameravajo stanje v celotni delovni organizaciji, saj okolja ne onesnažuje le Iverna. Na predsedstvu OK SZDL so menili, da bo treba pro- blem onesnaževanja rešiti in ga kot takšnega uvrstiti med prednostne naloge v Glinu. SkleniU so, da v Glinu poskr- bijo za javno pojasnilo kraja- nom v občinskem glasilu. Hkrati pa so tudi menili, da bi se morali krajani pri reše- vanju problema najprej pri- tožiti pristojnim občinskim organom in šele ob morebit- ni neuspeli pritožbi republi- škim organom. R. P. Primerno darilo - melo- dija po želji v sporedu Radia Celje Zaključek ZMDA Kozjansko 85 Brigadirji Zvezne mla- dinske delovne akcije Kozjansko 85 bodo jutri ob 11. uri zaključili svoje trimesečno delo v šen- tjurski, laški in sevniški občini. Nekaj manj kot 500 brigadirjev, ki so se na Kozjanskem zvrstili v treh delovnih izmenah, je opravilo vsa načrtovana dela, pripravili pa so tudi nekaj udarniških akcij z domačini. Svojo normo so brigadirji izpolnili vče- raj, ko so imeli zadnji udarni dan, sedaj pa še zaključujejo dela na delo- viščih v Dobju in na Pre- vorju. I. F. Velikih korakov se ne da več delati jubilejni pogovor z Darkom Bizjakom, Hirektorjem Zdravilišča Rogaška Slatina Zdravilišče Rogaška Slatina praznuje letos jubilej. Tri- sto dvajset let življenja neke delovne organizacije je prav- zaprav redek jubilej, je dolga, neprestana borba za obsta- nek, za mesto in veljavo v nekem prostoru, je boj za napredek. Vsemu temu je zdravilišče iz Rogaške Slatine uspešno kljubovalo. Z Darkom Bizjakom, direktorjem Zdravilišča Rogaška Slatina, smo se pogovarjali pred- vsem o sedanjosti, ki je neposredno povezana s prihodno- stjo, ne le Zdravilišča v Rogaški ampak turizma nasploh. O turizmu se danes veliko [ovori, veliko pričakujemo }d te panoge v našem go- spodarstvu. Kako vso to ve- liko pozornost družbe obču- tite turistični delavci? Žal moram reči, da turi- zem, zdraviliški pa sploh, v Sloveniji ni deležen dovolj vete družbene skrbi za raz- Iroj. Prisiljeni smo najemati neugodne kredite in ker jih pod tako nemogočimi pogoji nismo zmožni vračati, ne moremo v korak s časom. iRedki se zavedajo, da mi prodajamo za devize naše Enanje, pamet, da imamo preko 40 odstotkov tujih go- ltov. Občutek imamo, da je pogosto industrija za družbo reliko bolj zanimiva, ker je v fej panogi večja akumulativ- nost. Veliko se v zadnjem ča- iu govori, da turizem ni tista dejavnost, ki bi lahko zago- ovila nadaljnji razvoj Slove- nje in Jugoslavije, očitno za- 0. da bi si druge panoge pri- >orile status, ki bi jim omo- ločal lažji razvoj in eksisten- Mi, turistični delavci, prepričani, da je turi- fm ena od treh najbolj per- jPektivnih panog v Sloveni- L še zlasti zdraviliški, ker ^leg hrane in bivališča pro- »jamo še intelektualne sto- Če računate, da v Ro- i^ki živi okoli sto štirideset ''Idi v Terapiji od prodaje ■tavstvenih storitev, je to ® lepa skupina strokov- Jakov. Zdravilišče Rogaška Sla- se nenehno posodablja, •'sti pa veča svoje zmoglji- Kako gledate na raz- •j v tej smeri? Veliko smo v zadnjem ob- zgradili, pozidali smo četrti, žal pa smo ob zanemarjali staro. In ta- ® imamo sedaj nekaj hote- ki so nam praktično v ^oto in jih gostom ne |®mo več ponujati. Tu mi- predvsem na hotele Tu- Jt, Trst, Slatinski dom. Za- ^ kratkem ne namerava- ^ graditi na novo, ampak jfiavljati stare objekte, ure- športne objekte, skratka, ?'iipletirati našo ponudbo. ^Srednjeročnem in dolgo- [^'lem planiranju pa se v ^^'eniji na veliko govori o '^'"ebah širjenja turističnih [ogljivosti. "i smo ob trezni presoji '^tovili, da smo do leta dva v stanju, in tako je tudi ^^olj pametno, razširiti na- še zmogljivosti za največ šest sto postelj z ustreznimi re- stavracijskimi prostori in vzporednimi objekti. Zmo- gljivosti Terapije so namreč omejene, drug problem pa je prostor. Rogaška Slatina je takšna, da se ne bomo imeli praktično kam širiti, kje zi- dati. Zato nima smisla živeti v iluziji, da bo imela Roga- ška nekoč deset tisoč postelj. Morda jih bo največ dva ti- soč petsto. Vedeti je treba, do kod s širjenjem, potem pa se posvetiti zgolj kakovosti. Lep primer, kako bi ne sme- lo biti, je ob naši obah. Kar naprej se zidajo nekakšni ko- losi, stara mestna jedra pa propadajo, na primer Piran. Ne smemo biti megalomani. Kako pa Rogaška diha s turizmom, z Zdraviliščem, če imamo v mislih celovi- tost turistične ponudbe, kjer je odnos okolja prav ta- ko pomemben dejavnik v razvoju? Ne bi rad, da bi tole izzve- nelo kot kritika sokrajanov, samo žal je miselnost ljudi zgrešena. Marsikdo meni, da je turizem v Rogaški nujno zlo, da so naši gostje tisti, ki krajanom odžirajo prostor v gostilni, da so to ljudje, ki povzročajo vrste v trgovi- nah, češ, kaj pa jih je treba, saj mi brez njih lahko živi- mo. Ob tem se premalo zave- dajo, da je v Zdravilišču za- poslenih preko tisoč ljudi, domačinov, da imajo vsi ti družine in da je Zdravilišče, poleg Steklarne, v tem delu občine kruh za leta in leta naprej. Zato bi pričakoval, da se bodo ljudje tega bolj zavedali in da bodo bolj žive- li z Zdraviliščem, da bodo naši prijatelji. Zdaj nas pogo- sto samo kritizirajo, češ da nimamo odnosa do krajevne skupnosti. Želimo si lepega sožitja in to, da bi Rogaška v celoti dajala videz turistične- ga kraja. Mislim, da smo, kar se samega centra tiče, veliko naredili, če pa pogledate šir- šo okolico, pa je podoba kra- ja ponekod katastrofalna. Urejenost kmetij, recimo, pa bližnji Boč, ki je skoraj neiz- koriščen. Imamo zapisan program sodelovanja z Atomskimi toplicami. Prvi koraki so, tudi pripravlje- nost je na obeh straneh, tre- ba pa bo vse zapisano še v praksi uresničevati. Pri vas se torej zavzemate predvsem za kakovost ponud- be. Ta je za nekoga na dovolj visoki ravni, pri vas pa ste še vedno nezadovoljni, in prav je tako. Tudi letošnje jubilej- no leto ste poimenovali »leto kakovosti«. Zavedamo se, da smo prišli do neke stopnje, ko veliki sko- ki niso več mogoči, ko je treba veliko dela in vneme, da je vi- den majhen napredek. To je ta- ko, če nekdo ni imel nič, pa ima zdaj vsaj nekaj, je to že kar sto odstotno izboljšanje. Mi smo že nekam prišli in zdaj se nam vsaka napaka pozna, maš- čuje. Toliko bolj, ker imamo vse bolj zahtevne goste, ima- mo jih pa iz vseh vetrov, letos že iz šestindvajsetih držav. Vsak gost ima svoje navade, morali bi biti bolj prilagodljivi, zato posvečamo največ skrbi kakovosti, kadrom. Imamo kvalificirane natakarje, kuhar- je, manjka pa nam vodstveni kader z višjo in visoko izobraz- bo ustrezne gostinske smeri, poslovodje hotelov, šefi strežb, da bi ta organizacija samodej- no tekla. No, saj prehudih kompleksov glede tega nima- mo. Veliko pohval slišimo od gostov, ki odhajajo, so pa tudi napake, tako da s tem, kar je, ne smemo biti zadovoljni. Kako vaš gost preživlja dan v Rogaški, kako bogata je ta- ko imenovana izvenzdrav- stvena ponudba? Imamo sicer veliko priredi- tev, kulturnih, športnih, ven- dar je pri nas vse več gostov, ki želijo dan preživeti po nekem načrtu. Mi pa gosta aktiviramo nekaj ur dopoldne, dve do tri popoldanske ure, zvečer je pri- reditev. To je še premalo. S službo animacije moramo do- seči, da bomo goste usmerjali, jih vodili, jih med sabo zbliže- vali, da bodo tudi sami obliko- valci tukajšnjega življenja. Redno prebirate knjigo vti- sov, ki jih gostje kar pridno beležijo. Kakšnih pripomb je največ? Cesta. Niti eden od gostov ne izpusti magistralne ceste, ki je speljana tako rekoč skozi zdra- vilišče, povzroča hrup, prah, naši gostje pa si želijo tudi mi- ru, ki jim ga danes res še ne moremo ponuditi. . . MARJELA AGREŽ Pod streho na črno Večino objektov je možno legalizirati Poročilo o nedovoljenih gradnjah v konjiški občini v prvem polletju leta je vče- raj ponovno prišlo na dnev- ni red seje izvršnega sveta. V tem času je urbanistični inšpektor opravil 21 pregle- dov, od tega 4 na družbenih objektih. V tem času je zraslo 11 ne- dovoljenih gradenj od stano- vanjskih objektov, delavnic, garaž, do škarp in vinskih kleti ter pomožnih objektov. Od omenjenih sta dva že le- galizirana, prav tako pa so legalizirani trije objekti iz preteklih let. Inšpektorje tu- di ugotovil, da investitorji v dveh primerih del ne izvaja- jo v skladu s pogoji lokacij- skega dovoljenja in zakona o urejanju naselij in drugih po- segov v prostor. Izdanih je bilo udi 13 odločb. Največ, osem, za ustavitev gradnje, tri za odstranitev objektov in dve ureditveni odločbi. Hkrati je bilo podanih devet predlogov za uvedbo postop- ka o prekršku. Urbanistini inšpektor ugo- tavlja, da se pojavljajo nedo- voljene gradnje tudi v druž- benem sektorju, tako zgra- jen je prizidek upravne zgradbe Unior Zreče. Dela na objektu so pričeli pred iz- dajo lokacijskega in gradbe- nega dovoljenja. Brez grad- benega dovoljenja pa so pri- čeli graditi tudi prizidek k obdelovalnici. Izvajalca gradbenih del sta GOP Kon- grad in GIP Ingrad Sloven- ske Konjice. Gradnja je sicer že legalizirana, vendar po- meni pričetek del brez loka- cijskega dovoljenja gospo- darski prestopek za investi- torja in se kaznuje od 200 do 500 tisoč dinarjev. Ista kazen je predvidena tudi za organi- zacijo, kije objekt zakohčila. Za odgovorno osebo je pred- videna kazen od 10 do 30 ti- soč dinarjev. Ingrad in Kongrad sta s tem, ko sta pričela gradnjo objektov brez dovoljenja, na- pravila gospodarski presto- pek, za katerega je predvide- na kazen od 100 tisoč do mi- lijon dinarjev, za odgovorno osebo pa od 15 do 50 tisoč dinarjev. Glede na to, daje to že drugi primer v zadnjem obdobju, saj so bili v letu 1983 tako zgrajeni tudi bun- galovi na Rogh, kršitelji pa so isti, bo urbanistični in- špektor ostreje ukrepal. MATEJA PODJED Kljub podražitvi na Lipi najceneje Ko so junija povišali cene za toploto energijo odje- malcem daljinskega ogrevanja v občini Celje, je celj- ski izvršni svet sprejel tudi dogovor, da lahko teme- ljna organizacija Toplotna oskrba predlaga spre- membe cene ob povišanju cen goriva. Ker seje s prvim avgustom podražil zemeljski plin za 10 odstotkov, so pripravili predlog novih cen, vendar je izvršni svet ocenil, da je vpliv podražitve plina na kon- čno ceno toplote skromen in odločil, da bodo to podraži- tev upoštevali ob povišanju cen naftnih derivatov. Sprejeli pa so višje cene ogrevanja na Lipi-Štore, ki bodo pričele veljati 1. septembra. Ogrevanje stanovanj- skih prostorov bo dražje za 30 odstotkov in bo za kva- dratni meter potrebno plačati 83,70 dinarjev. Za kva- dratni meter poslovnih prostorov bo treba odšteti četr- tino več kot doslej in sicer 109,90 dinarjev. Podražitev izvira iz spremembe delitve stroškov med Lipo in siste- mom daljinske oskrbe v Celju (doslej so stroške za pogodbenega kurjača na Lipi delih na vse kotlovnice, odslej le na Lipo). Kljub temu je ogrevanje na Lipi še vedno znatno cenejše kot drugod v Celju za 40 do 50 dinarjev za kvadratni meter. MBP POGLED V SVET S kovjnotehno Veliki zbor neuvrščenih v Luandi Ministrska konferenca neuvršče- nih, ki bo od 2. do 7. septembra zase- dala v glavnem mestu LR Angole Lu- andi bo največje srečanje neuvršče- nih držav (in dveh osvobodilnih gi- banj) v letošnjem letu. Velik odziv na to konferenco priča, da gre po svoje za vrh obnovljene dejavnosti gibanja neuvrščenih, procesa, ki se je po da- ljšem obdobju pasivnosti gibanja za- čel lansko jesen. Luanda bo v marsičem preizkusni kamen tega, kako so neuvrščeni kot celota zmožni najti prave, na izvirnih načelih gibanja sloneče, a sodobno stvarnost upoštevs^oče odgovore na številne izzive, ki jih prinaša svetov- no dogajanje zadnjih let. Ker so neuvrščeni veliko, množično mirovno gibanje več kot sto držav, bo ena osrednjih točk razprav v angol- skem glavnem mestu seveda vpraša- nje miru, razorožitve, oboroževalne tekme, zmanjšanja mednarodne na- petosti, odstranjevanja ali vsaj gaše- nja kriznih žarišč. Ker se šefi diplo- macij neuvrščenih sest^ajo tako re- koč tik pred vrhunskim srečanjem voditeljev obeh supersil v Ženevi, se bo treba opredeliti z neuvrščenega, zunajblokovskega vidika tudi do ob- nove dialoga med obema blokoma. Takšna obnova pogajanj je razumlji- vo sama po sebi dobrodošla, pri če- mer pa ne gre skrivati bojazni, da bi dogovori zgolj med supersilama, med blokoma utegnili biti nezadostni, utegnili pa bi prinesti tudi sporazu- me v škodo tretjih, manjših držav. Drugi kompleks vprašanj, po svoje vsaj tako pomemben, so mednarodni gospodarski problemi, ki z vso silo pritiskajo ravno na neuvrščene in druge države v razvoju. Svetovni dolg je narastel do vrtoglave vsote 900 milijard dolarjev. Zaradi dolgov in drugih razlogov je gospodarstvo večine držav v razvoju v zastoju ali celo nazaduje. Najhuje je prizadeta Afrika, od koder je polovica članic neuvrščenega gibanja, saj trpi sušo, lakoto, daje pa jo tudi hudo vreme dolgov. Po drugi strani je dialog med severom in Jugom povsem blokiran, gospodarsko razvite države nasprotu- jejo vsakršnemu skupnemu nastopu drža v v razvoju in tako so bili onemo- gočeni tudi načrti neuvrščenih v tem pogledu. Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da so države v razvoju premalo storila glede posamične in kolektivne naslonitve na lastne moči. Ker gre za eksistenčna vprašanja dobršnega dela sveta, bi bilo nujno, da bi v Luandi sprejeli s tem stvarne, učinkovite sklepe. Na konferenci v Luandi bo treba tudi odločiti, kdaj in kje naj bo osmi vrhunski sestanek šefov držav in vlad neuvrščenih. Zaradi vojne z Iranom, ki je ni videti konca, je moral Irak že drugič opustiti kandidaturo za orga- nizacijo vrhunskega srečanja. Zdaj gre za to, da bi dobili drugo državo, ki bi prevzela kandidaturo, pri tem pa bila sprejemljiva za druge članice gi- banja, zvesta izvirnim načelom ne- uvrščenosti, aktivna v gibanju, zmož- na organizirati tako veliko konferen- co in potem do naslednjega vrha opravljati posle predsedujočega v gi- banju. Če se o kandidatu ne bi mogli dogovoriti, bi bila Indija še naprej predsedujoča, vrhunskega sestanka ne bi bilo v običajnem triletnem ro- ku, kar ne bi bilo dobro za kontinuite- to gibanja. Iz povedanega sledi, da bo srečanje v angolskem glavnem mestu velik iz- ziv za neuvrščene, nelahka naloga. Oživljena dejavnost gibanja, množi- čen odziv včlanjenih držav zbujata upanje, da bodo neuvrščeni v Luandi tej nalogi kos. Piše Jože Sircelj 4. stran - novi tednik 29. avgust 198!i Nalvečji bolnik celjskega gospodarstva Ema ne more rešiti nihče, če se l(oiei J Bogo Ščopič in taborovodja Emil Mumel. R. pantj;*' 29. avgust 1985 novi tednik - stran 7 jlinečki praznik v Trnavčali i Vaščani idilične vasi Trnavče, ki je pod mozirskimi planinami, so v soboto že osmič 'zapored pripravili mozirski kmečki prazni - praznik koscev in grabljic. Narodopisna prireditev je bila namenjena ohranjanju bogatega izročila nekdanjega dela in življenja na Ifnietih, ki več ali manj že tone v pozabo. Trnovčani in sosedje so se potrudili in pokazali nilajšim rodovom, kako so včasih kosili, grabili seno v kupe, mlačvo, škopanje, žganjekuho, izdelavo brezovih metel, skodlanje, kmečko mizo na kateri ni manjkalo dobrot, itd. i Predsednik vaškega sveta Franc Praznik, je vodil priprave na letošnjo prireditev. »Kar trideset nas je delalo skoraj polne tri dni, da imamo danes lahko to prireditev. Dela s pripravo take prireditve je veliko. Upam, da smo obiskovalcem prikazah stara kmečka opravila in da so imeli kaj videti.« V košnji in grabljenju sena v kupe se je pomerilo tudi šest ekip mladih zadružnikov iz Zgornje Savinjske doline. Najuspešnejši so bih mladi iz Gornjega Grada. Tekst in foto: TONE TAVČAR Laški taborniki dobro delajo Taborniki so ena izmed najmlajših organizacij v Laškem, saj je bil Odred ta- bornikov Zlatorog Laško ustanovljen šele februarja lani. Pobudo za ustanovitev je dala Zveza prijateljev mladine pred dvema leto- ma in priprave so se takoj začele. Organizatorji so naj- prej navezali stike s tabor- niki iz Titovega Velenja, ki so v Ribnem organizirali te- čaj vodnikov za učence sed- mih in osmih razredov os- novne šole in so se ga udele- žili tudi Laščani. Tako so dobili v Laškem prve vod- nike in delo se je lahko za- čelo. Ob začetkih dela laških ta- bornikov so pokazali veliko razumevanja vsi: otroci in starši, ki so si že vrsto let želeli taborništva in delovne organizacije, ki nabavljajo opremo in finančno pomaga- jo odredu. Poleg Pivovarne, ki je prevzela pokrovitelj- stvo, so veliko pomagali tudi TIM, Zdravilišče in Ingrad, osnovna šola Primož Trubar pa je odstopila prostore, kjer ima odred shranjeno opremo in kjer se v popoldanskem času odvijajo razne aktiv- nosti. Letos so laški taborniki že organizirali regijsko tekmo- vanje tabornikov, kjer so do- segli tretje mesto, pri organi- zaciji pa jim je veliko poma- gala Kmetijska zadruga in Pekarna Laško. Udeležili so se tudi tekmovanja medved- kov in čebelic v Celju, Pre- boldu in zleta v Mariboru. Prvega maja so organizirali dvodnevni tabor na Blatnem vrhu, julija pa je bilo 30 ta- bornikov vseh starosti na de- setdnevnem taborjenju v Sa- vudriji z Odredom 2. grupe odredov iz Celja, s katerim so navezali stike letos. Delo tabornikov teče do- bro, zato želijo prihodnje le- to ustanoviti tudi ekipo Mur- nov, to je predšolskih otrok, o čemer se že pogovarjajo z Vzgojno varstvenim zavo- dom Laško. KARMEN KNAVS Nove gradnje ŠRC Golovec ŠRC Golovec se pripravlja na razširitev svojih športnih objektov. V planu imajo gradnjo treh travnatih nogometnih igrišč za mali nogomet, ki pa bodo imela 5 metrov velike gole, ter strelišče. Poleg igrišč in strelišča bodo zgradili tudi nove sani- tarije in garderobe, kar bo velika pridobitev za celjske športnike in rekreativce. Z gradnjo bodo pričeU že naslednje leto, površine ki jih že urejajo in so name- njene gradnji igrišč, bodo v času obrtnega sejma slu- žile kot parkirišče, s čimer bodo prireditelji močno zmanjšali gnečo na parkiriščih v času sejma. GORAN OBREZ ZLATA HARMONIKA LJUBEČNA 85 Polfinalno tekmovanje, sobo- ta, 31. 8. ob 16. uri na Franko- lovem (po tekmovanju zabava^ na kateri bo igral ansambel Savinjskih 7) Finalno tekmovanje, nedelja, 1. 9. ob 15. uri pri Gasilskem domu Ljubečna Vabljeni Praznik na Vranskem .\a Vranskem vsako leto praznujejo krajevni praz- lik 11. septembra, v spomin u prve padle borce na Čre- tileta 194L Zaradi obsežnega progra- ma bodo praznovali od 7. do 22. septembra, zaključili pa IS bodo s slavnostno sejo (skupščine krajevne skupno- isti in družbenopolitičnih or- Ipnizacij. Več o letošnjem praznovanju nam je povedal tajnik krajevne skupnosti Vransko, Franci Izlakar: »Ugotavljamo, da je bilo letošnje leto glede pridobi- tev med uspešnejšimi. Po že istaljeni navadi jih bomo fredali namenu ob zaključ- ku praznovanja. Asfaltirali fflo cesto v zaselek Zahom- s v dolžini 1 km, cesto v Podgorico v neposredni bli- iini trga, poleg tega pa za- ključujemo dela na vodovo- lu Zahomce-Limovce in vo- 'ovodu Praproče. Vodo bo obilo skupaj sedemdeset ospodinjstev. Poleg tega pa Klaljujemo z delom na cesti ^loga-Lipa, ki bo povezala ansko z Zgornjo Savinj- 0 dohno. Veliko dela smo ravili udarniško, sredstva je deloma prispevala kra- sna skupnost, nekaj komu- Ina skuptnost in s samopri- -vki krajani. Med pomem- e prireditve štejemo sre- nje pobratenih lovskih ižin Vransko in Bilčevsa Koroškem, srečanja kra- ,ov starih sedemdeset in • let ter več športnih in Iturnih prireditev.« TONE TAVČAR Novi konjišlii jadralni piloti z učiteljem letenja Petrom Ravnjakom (v kratkih hlačah). Konjiški Vuk ni samotar Prvo iatiralno letalo in piloti v Aero klubu Slovenske Konjice Prizadevno šestletno delo so letos člani Aero kluba Slovenske Konjice prosla- vili z dnevom letenja na matičnem letališču v Lo- čah, kjer so tudi krstili svo- je prvo jadralno letalo Vuk- T, novi jadralni piloti pa so se tej težki preizkušnji v po- manjkanju časa srečno iz- maknili. Ob dnevu letenja so ob svoji redni klubski dejavno- sti omogočih občanom, da so si ogledali domači kraj iz ptičje perspektive. Odziv je bil vehk, zato je tudi krst ja- dralnega letala Vuk-T minil v res prijetnem vzdušju. Le- talo so kupili že lani z izdat- no denarno pomočjo delov- ne organizacije Konus in družbenopohtičnih organi- zacij občine Slovenske Ko- njice, prostora zanj pa na do- mačem letališču še vedno ni- majo, zato začasno domuje v hangarju Aero kluba Celje. Že prihodnje leto pa bo dru- gače, saj bodo zgradili han- gar tudi na letahšču v Ločah. Sposobnosti letala je prvič predstavil član Aero kluba Celje Maks Arbajter, da pa letalo res ne bo samevalo, za- trjujejo tudi trije novi jadral- ni piloti konjiškega kluba. Že v zimskih mesecih so se teoretično pripravljali z" uči- teljem letenja in starejšimi piloti v matičnem klubu, v začetku julija pa so odšU na petnajstdnevno praktično usposabljanje v Koroški aero klub Slovenj Gradec. Njihov učitelj letenja Peter Ravnjak je za to žrtvoval del počitnic. Koroški aero klub jim je omogočil brezplačno bivanje v kampu ob letališ- ču, preostale stroške pa bo- do lahko odslužih ,v domači delavnici. Na stezi v Slovenj Gradcu je bilo ves čas živo, saj se je šolalo dvajset jadralcev - po- leg Konjičanov so bili še bo- doči piloti iz Slovenj Gradca in Titovega Velenja. V skupi- ni jih je bilo dvajset, najmlaj- ši s sedemnajstimi in najsta- rejši s triintridesetimi leti sta bila iz konjiškega aero klu- ba, med njimi pa so bila tudi tri dekleta. Po prvem samo- stojnem poletu jih je vsak opravil še deset, tako da se konjiškemu Vuku ni treba bati slabega ravnanja. MILENA B. POKLIČ Dejavni kinologi Kinološko društvo Celje je med tistimi, ki aktivno deluje že vrsto let in tako prispevajo pomemben delež v tej vrsti dejavnosti na celjskem območju. Organi- zirajo začetne tečaje, s po- močjo katerih lahko ugoto- vijo zasnove psa. Preizkusi se sposobnost psa za sled, poslušnost in obrambo. Na tečajih lahko sodelujejo psi, ki so starejši od šestih me- secev in ni potrebno, da imajo rodovnik. Junija so končali tečaj za predizpit, sodelovalo je 27 psov, predvsem ovčarjev različnih^ vrst, dobermanov, dolg... Šolajo vse vrste pa- sem, najboljši pa so seveda službeni psi. Društvo nima organizirane prodaje psov ampak jih izključno šolajo. Deluje pa v okviru Zveze društev vzrejna komisija, ki kontrolira legla, na njeno po- budo lastniku svetujejo vzrejne preglede, s pomočjo katerih se lahko ugotovi ali je lahko pes določen za ple- menjaka. Kinološko društvo se je vključilo v Zvezo telesno kulturnih organizacij in si na takšen način uspelo pridobi- ti več družbene pomoči. De- nar dobijo tudi od šolnine ter članarine. V uporabo so do- biU tudi zemljišče na Bab- nem, ki so ga s prostovo- ljnim delom preuredili. Ustanovili so enoto reševal- nih psov, ki je vključena v štab civilne zaščite. V dru- štvu je 180 članov, od tega je 40 tečajnikov. Kinološko društvo tarejo tudi številni problemi. Naj- večji je ustrezen prostor za treniranje. Vadbo opravljajo tudi v slabem vremenu, le pozimi jo morajo, žal, preki- niti, ker nimajo ustreznega zaprtega prostora. Dobro so- delujejo z bližnjim letali- ščem, kjer so jim vedno pri- pravljeni pomagati. Potrebu- jejo tudi orodja za reševanje in opremo zemljišča, denaija pa je za vse premalo. Pro- blem povzroča tudi stalno spreminjanje strokovnega kadra, vodje šol in markerje morajo tako^ vsako leto na novo šolati. Število strokov- njakov je tako glede različ- nih dejavnosti v društvu pre- majhno. Med najbolj aktivni- mi so Ljubica Tržan, Goran Travner, Brane Špindler, Marjan Tratnik ter Miran Travner, ki je vodja šolanja. BISERKA KARNEZA Zamisel o ustanovitvi ki- nološkega društva v Celju je nastala leta 1953, leto za tem so že ustanovili podruž- nico kluba ^ ljubiteljev športnih psov. Število čla- nov se je hitro večalo, od prvotnih 28 na 82. Že leta 1958 je kljub ustanovil la- vinsko reševalno službo, ki jo vodi še danes aktivni član Marjan Tratnik. Leta 1963 je klub organizi- ral prvo državno prvenstvo, in dve mednarodni tekmo- vanji. Člani so nad Mestnim parkom s prostovoljnim de- lom uredili eno najlepših vežbališč za pse, ki pa je sčasoma postalo pre- maihnn. Posredovalnica z veliko izbiro - mali oglasi v Novem tedniku 8. stran - novi tednik 29. avgust 198!i Pred pevsko jesenjo z rednim delom v novi sezoni bo 3. septembra ob 19. uri v dvorani Zve- ze kulturnih organizacij Celje v Gregorčičevi uli- ci pričel z delom moški pevski zbor KUD Ivan Cankar, ki ob tej prilož- nosti vabi k sodelovanju nove člane. Pevci bodo imeli vaje vsak torek in petek. Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar Ce- lje ima s svojim moškim pevskim zborom že tradi- cijo, saj ustvarjalno dela že šest desetletij in pol. Njihov repertoar zajema slovenske narodne in umetne pesmi, pesmi drugih narodov in narod- nosti ter revolucionarne in borbene pesmi. Zbor že vrsto let uspešno vodi profesor Marjan Lebič, ki daje 40-članski družini strokovni in tovariški pečat. ZB Kam se izgubljajo seminaristi? Pred novo sezono konferenca ZKO. Problemi s prostori Pri Zvezi kulturnih orga- nizacij Celje se z novo sezo- no v društvih pripravljajo na volilno programsko kon- ferenco, na kateri bodo oce- nili delo v minulih dveh le- tih, osvetlili najbolj pereče probleme v ljubiteljski kul- turi in se domenili za delo v prihodnje. Predvsem si bodo zbrani na konferenci vzeli čas za oceno filmske vzgoje, ki je imela v Celju dolgoletno tra- dicijo, pa jo je novi šolski si- stem razbil. Osvetlili bodo tudi prostorsko problemati- ko, o kateri tudi sicer veliko razpravljajo in nanjo opozar- jajo, a se kaj prida v zadnjih letih ni premaknilo. Vrsta skupin je takorekoč na cesti: od folklore, pihalnega orke- stra, plesnega gledahšča ozi- roma plesne dejavnosti, do gledaliških skupin, kjer se kaže tudi problem vzdrževa- nja, kot na primer v Vojniku, Šmartnem v Rožni dolini in še kje. Pod okriljem Zveze kul- turnih organizacij je zdaj 52 društev (najmlajše je mešani komorni zbor Celje) in do- mala povsod se otepajo s kakšnimi težavami. Če niso prostorske, so denarne, ki pa so v primerjavi s kadrovski- mi pravzaprav majhne. V amaterskih društvih deluje okoli 6000 članov, za sezono 1985 jim je bilo odmerjenih 9 milijonov dinarjev za dru- štveno dejavnost, medtem ko za prihodnjo računajo s polovico več sredstev. Da bi se kakšno društvo razšlo za- radi pomanjkanja denarja ni mogoče reči, saj se sredstva delijo po pravilniku in po na- čelu uspešnosti in kakovosti programa. Seveda pa je vso- Čigava bo Zlata harmonika? Med organizatori letoš- njega zaključnega tekmova- nja harmonikarjev z diato- ničnimi harmonikami za Zlato harmoniko Ljubečne je že nek^ časa živo. To ni čudno saj je letos spreme- njena oblika tekmovanja zahtevala aktivnost že od prvega izbirnega tekmova- nja, ki je bilo 1. maja v Domju pri Trstu. Izbirna tekmovanja so se nato vr- stila v Begunjah na Gorenj- skem, v Podljubeljii pri Tr- žiču, Slove^ Gradcu, Ko- stanjeku pri Krškem, Zabu- kovju pri Sevnici, Morav- skih toplicah, Dobrni in No- vem mestu. Na vseh desetih izbirnih tekmovanjih je na- stopilo 261 harmonikarjev iz vse Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. V polfinale, ki bo v soboto ob 16. uri na Frankolovem, se je uvrstilo 54 najboljših harmonikarjev. V polfmalu pa bo nastopilo še pet najbo- ljših harnionikaijev iz Južne Tirolske in pet harmonikar- jev iz avstrijske Koroške. Na finalu v Ljubečni, ki bo v nedeljo ob 15. uri pred ga- silskim domom, bodo naj- prej s po eno skladbo nasto- pili veterani starejši od 65 let. Za njimi pa 25 najboljših iz polfinala na Frankolovem. Kdo bodo letos finalisti v Ljubečni, je težko reči. Če- prav bo zagotovo med njimi že nekaj starih znancev, bo veliko tudi novih imen. Že izbirna tekmovanja so na- mreč pokazala, da povsod po Sloveniji znajo dobro igrati ljudsko harmoniko. Zato bo letošnje tekmovanje še toli- ko bolj zanimivo. Dosedanja zmagovalca Miro Kline in Mitja Kapš bosta zagotovo dobila dostojnega nasled- nika. V samem tekmovanju bo letos vrsta novosti, ki bodo zagotovo to prireditev še po- pestrila in samo tekmovanje naredila še bolj zanimivo. Med temi novostmi so tudi nove nagrade, ki jih bodo prejeli najboljši. Prejeli bodo namreč, poleg pokala Zlata harmonika, še zlate, srebrne in bronaste plakete. Harmo- nikar z največ glasovi obi- skovalcev bo tudi letos pre- jel posebno nagrado »Majo- liko«. Letošnja novost je tudi po- svetovanje na temo: »Ljud- ska harmonika v folklori in narodno zabavni glasbi«. Harmonikarji, pa tudi drugi, ki bodo na to posvetovanje prišli v nedeljo ob 10. uri v dvorano Zadružnega doma v Ljubečni, bodo lahko tudi slišali katere napake so naj- pogostejše pri igranju ljud- ske harmonike. Posvetova- nje bo vodil Milan Trampuš, ki je tudi že pripravil vrsto vaj za učenje in igranje te harmonike. Posvetovanja se bo najbrž udeležil France Mihelič znani harmonikar in skladatelj narodno zabavnih viž. O napakah pri igranju bo govoril glasbeni pedagog in predsednik strokovne komi- sije, Albert Zaveršnik. V Ljubečni pričakujejo ve- lik obisk. Da bi lahko vsi, ki bodo prišli tudi spremljali prireditev, so prireditveni prostor precej razširili. Pra- vijo, da nikomur ne bo po- trebno, kot je bil primer lani, ostati zunaj prireditvenega prostora. V primeru slabega vremena bo tekmovanje v dvorani Zadružnega doma. Ker pa gre v to dvorano le okrog 300 obiskovalcev, bo celjski radio v tem primeru prireditev neposredno pre- našal. Organizatorji zaključnega tekmovanja KUD Ljubečna, KUD Bezenšek Frankolovo, Novi tednik in Radio Celje, upajo, da jim bo vreme kot vedno doslej naklonjeno. MILAN BRECL ta, ki jo društva dobijo, samo polovica tistega, kar v resni- ci potrebujejo za svojo redno in neokrnjeno aktivnost. Drugo polovico si jih večina pridobi s svobodno menjavo dela in s pomočjo združene- ga dela. Zgleden primer so- delovanja s kulturnim giba- njem je Železarna Štore. Vse bolj zaskrbljujoči so v amaterski kulturi kadrovski problemi. Manjka pevovodij, dirigentov in sodelavcev za gledališko področje. In ven- dar se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj je z ljudmi, ki jih vsako leto pošljejo na se- minarje v Radence domača društva? Ocena za seminarje velja, da so le-ti dobri in stro- kovni in dobro obiskani. Kam se torej izgubljajo semi- naristi? Hodijo društva po bližnjici in raje kot tem, za- upajo delo bolj izkušenim re- žiserjem? Tudi nato bodo skušali odgovoriti na konfe- renci, kjer bodo najzasluž- nejšim amaterskim delav- cem v kulturi prvič izročili zlate in bronaste plakete Zveze kulturnih organizacij. MATEJA PODJED HODITE vm SAMO MED TDF? Vaje v garderobi Tale fotografija plesnega ansambla Igen iz Celja iz plesne kreacije »Dan zmage ali rojstvo novega člo- veka«, simbolizira prostorsko jstisko sto petdesetih plesalcev, kolikor jih bo letos vključenih v center za balet in ritmiko Isidora Duncan v Celju, ki združuje skupino Iger in Plesno gledališče Celje. Športno rekreacijski center Golovec jim je moral odvzeti dosedanji vadbeni prostor v trim kabinetu poleg savne, ker ima tu svoje načrte, vendar Golovec plesalcem ni popolnoma odrekel gostoljubja. Ti si bodo lahko uredili prostor v garderobi centra. Da gre za skrajno neprimeren prostor, ki je sicer dovolj dolg a premalo širok, da bi plesalci lahko daU razmah svojim gibom, ni treba posebej poudarjati. Toda to je edini prostor v Celju, ki so ga dobili in ga morajo sprejeti, če hočejo sploh še delati. Res, da so v Celju še druge dvorane, vendar so predrage. Najemnine za šolske 1 telovadnice naprimer so okoli 1000 dinarjev na uro. Obe plesni skupini, ki sta se tudi zaradi težav s prosto- rom povezali, bosta imeli tedensko okoli 30 ur vaj. Računica je zelo enostavna. Denarja za najemnino ni, vse več mladih pa želi k plesu. Sprašujemo se, ali res ni nikjer v Celju prostora za mlade plesalce, ki že nekaj let zapored sodijo v sam vrh slovenskega sodobnega plesa! Violeta V. Einspiler Knjiga o življenju »olcerjev« Nov publicistični dosežek A. Videčnika Kot organsko nadaljeva- nje samostojnega zapisa o Delavskem gibanju v Gor- nji Savinjski dolini (Mozir- je 1983) je isti izdajatelj, ob- činski sindikalni svet Mo- zirje, prejšnji teden izdal knjižico z naslovom »O goz- dnih delavcih Luč med obe- ma vojnama«. Avtor te pu- blikacije, ki so jo zasnovali v komisiji za ohranjanje tradicij delavskega giba- nja, je tudi tokrat Aleksan- der Videčnik. Medtem ko gre v prvem Videčnikovem izboru za opis ekonomsko socialnih razmer delavcev, predvsem gozdarjev, se je v knjižici, o kateri teče beseda, Videčnik »s pravo aktivistično zagna- nostjo« (Vlado Miklavc) lotil snovne (materialne) kulture »olcerjev« na območju Luč, v gozdovih nekdanjega luč- kega gozdarskega revirja ve- leposestva Marijingrad. Po- dročje ni izbrano naključno, saj so bile prav tam delovne razmere gozdarjev najtežje. Svojo raziskavo je Videč- nik oprl na pisana in ustna izročila, jo dal pred tiskom v presojo strokovnjakom (inž. Jože Urank, prof Emil Lajh), za razumljivost bral- cu, ki ne pozna gozdnih del, pa pripoved ponazoril s šte- vilnimi risbami (Leopold Su- pin ml.) in izvirnimi starimi fotografijami (Bogomil Su- pin). Poleg občinskega sindi- kalnega sveta je raziskavo gmotno podprla tudi občin- ska raziskovalna skupnost Mozirje. Kaj nam torej prinaša ta 32 stranska, iz gorečega Ijubi- teljstva porojena narodopis- na publikacija? Po uvodnih podatkih o zemljiško-pose- stnih razmerah gornjegraj- skega okraja in razmišljanjih o gospodarskem pomenu gozda, zvemo za materialno stran življenja in dela v goz- du, o obleki lučkih gozdnih delavcev, o organizaciji nji- hovega dela, pa o pre orodju, o olcerskih 1 b^tah sredi gozdov, viščih in o sami sečnja nevarnem spravilu lesa nine po suhi ali mokri; zaključek pa še o prvih kih sindikalnega gibv med marijagrajskim oz. lup kim proletariatom. Knjižico o življenju g( darjev, predstavitve sta udeležila tudi Rafko M; kar, predsednik medobč i skega sindikalnega sveta Zdravko Troha iz repul j škega sveta zveze sindil i tov, so izdali v 1500 izvod i Če bo zanjo tolikšno zaln manje kot za Delavsko gil j nje v Gornji Savinjski do i ni, katerih 4. tisoč izvodov že skoraj pošlo, bodo broS ro ponatisnili. Aleksand Videčnik pa s pomočjo si dikata in komisije za ohi njenje tradicij delavskea banja pripravlja že četi brošuro, v kateri bo opis življenje poselskega pro tariata v dolini. Opisal nekdanje življenje na kn tijah in medsebojne odnc med gospodarji, hlapci, < klami, najemniki idr. Skratka, izpod Videč vega publicističnega p je izšla poljudna, a tu poklicnega etnologa oi narodopisna pripove« ohranja zgodovinski sj. na grenak, z akordom šihtom zasluženi kru^ kih gozdnih delavcev. Oglas v Novem tedniK^ J - pot k uspehu j AVGUST 1985 ^^mmsamm novi tednik - stran 9 Turistični kraji bolje od tranzitnih ftezuliati ocenjevanja bodo znani septembra po prvem delu zapisa o aKciji >'Iščemo najlepši kraj letu 1985« objavljamo da- ^gs nadaljevanje, v kate- jgjn predstavljamo še kraje občin Šmarje pri Jelšah, gentjur. Laško in dela celj- jlic občine. Ocena, ki jo da- jemo posameznim krajem je gplošna, medtem ko bodo za točkovno ovrednotenje po- skrbeli v komisiji celjske turistične zveze, ki bo rezul- tate objavila septembra. V občini Šmarje sta bila ocenjeni Rogaška Slatina in Podčetrtek kot turistična Icraja, ter Kozje, Bistrica ob Sotli in Šmarje kot izletni- ško tranzitni kraji. Rogaška slatina verjetno ne bo čisto v vthu ocenjevalne liste, saj kljub zelo lepo urejenemu kompleksu zdravilišča, ki si zasluži najvišjo možno oce- no, ostali del kraja ni urejen. Zelo skromna ureditev kraja m obrobnih delov, slabo ure- jen promet, smeti ter pohoje- ne zelenice zbijajo dobro oceno, ki jo prinaša le zdravi- lišče. Tudi v Podčetrtku je zdra- viliški kompleks lepo urejen in dobro vzdrževan, napre- dek pa je viden tudi v kraju, ki je bil dolga leta med naj- slabše urejenimi. V Kozjem lahko obiskovalec, ki se več- krat mudi v tem kraju opazi, da za urejanje okolja skrbijo načrtno. Skoraj vsako leto zgradijo kakšen nov rekre- acijsko športni objekt, pa tu- di gostinska ponudba se je z novim gostiščem »Pri ribni- ku« izboljšala, tako da bo Kozje med tranzitnimi kraji v zgornjem delu lestvice. S prostovoljnim delom pri ure- janju kraja se trudijo tudi v Gorici pri Slivnici, kjer splošen izgled kraja kazijo le še nekateri, predvsem druž- beni objekti. Tudi pri ureja- nju okolice jezera turistični delavci nimajo velikega vpli- va, saj so za to potrebna predvsem finančna sredstva in jasnejši načrti o namem- bnosti jezera. V Šmarju pri Jelšah sicer nimajo turistič- nega društva, a je kraj komi- sija vseeno ocenila, saj sodi med zanimive izletniško tranzitne točke. Značilno za Šmarje je, da so lepše urejeni obrobni deli kraja, pa tudi to, daje gostinska ponudba kra- ju primerna. Škoda le, da ni- majo turističnega društva, ki bi ga res potrebovali. V občini Šentjur je komisi- ja ocenila občinsko središče in Planino pri Sevnici. Šen- tjur je iz leta v leto lepši, po- sebno še njegov osrednji del. Tudi na gostinsko ponudbo ni večjih pripomb, z Ipavče- vo spominsko sobo in bliž- njim Rifnikom pa so ustvar- jeni pogoji za izletniški turi- zem. Planina sodi med naj- lepše urejene kraje, za zgled pa sta šolsko okolje in okolje zdravstvene postaje. Tudi pot na grad je dobro vzdrže- vana. Zal je gostinska po- nudba preskromna. Na konjiškem so bile oce- njene Slovenske Konjice, Vi- tanje in Zreče. V Slovenskih Konjicah, kjer bodo imeli do dograditve novega hotela še skromno gostinsko ponud- bo, je del kaja zelo lepo, del pa slabše urejen. Omembe vredni sta lepo urejeni okoli- ci šole in delovne organizaci- je Konus, ki je lahko zgled ostalim organizacijam zdru- ženega dela na vsem območ- ju. Vitanje z relativno dobro gostinsko ponudbo in lepo urejenostjo že dolgo ne sodi več med pomembnejše turi- stične kraje, kljub temu da imajo za to dobre pogoje. Dokaz temu so še predvojni časi, ko so v kraju zabeležili tudi do dva tisoč nočitev, da- nes pa niti kot izletniški kraj ne pomenijo več veliko. Po- trebna bo pač boljša organi- ziranost. Zreče so nekje sre- di razpredelnice turističnih krajev. Okolje industrijskih pa tudi stanovanjskih objek- tov ni niti med boljšimi a tu- di ne med slabšimi med vse- mi ocenjenimi kraji. Laško, Rimske Toplice in Radeče so ocenieni kraji la- ške občine. Za Laško velja podobno kot za ostala zdra- vihšča našega območja. Oko- lje zdravilišča je najlepši del kraja, s tem, da so tudi za kraj sam letos bolje skrbeli. Gostinska ponudba seje, fkj- sebno z gostiščem na gradu Tabor, bistveno izboljšala. Omeniti velja tudi gostišče Bezgovšek s pestro izbiro je- di. V Rimskih Toplicah je staro letno kopališče vzorno vzdrževano, kraj pa je tako kot lani povprečno urejen. Gostinska ponudba je ne- ustrezna. Gostinska ponud- ba pa je z gostišči Strnad, Jež in Gračner bistveno boljša v Radečah, kjer pa so pred- vsem obrobni predeli kraja skromno urejeni. Za konec še Vojnik, Str- mec in Frankolovo, ki sodijo v kategorijo ostalih krajev. Vojnik je po sedanjih oce- nah med najbolje ocenjeni- mi, kljub temu, da je gostin- ska ponudba v kraju pre- skromna. Sicer pa so v kraju, kjer je iz leta v leto več cvet- lic, letos organizirali nekaj uspelih turističnih priredi- tev. Tudi Strmec je primer- no urejen kraj, kjer z gostišči pri Marku in Stolec izstopa zelo dobra gostinska ponud- ba. Frankolovo je bolje ure- jeno kot lani, z novo Uniorje- vo gostinsko ponudbo v Črešnjicah pa si te kot izlet- niški kraj zaslužijo večjo po- zornost obiskovalcev. R. PANTELIČ Zdraviliščem boljše investicijske pogoje Visoki materialni stroški, ked iyimi še posebej draga inergija ter cene vhodnih »rovin so v prvem polletju irojili rezultate poslovanja lovenskih naravnih zdra- ilišč, ki so poslovala s po- mičnim uspehom. Kljub oremu obisku in zasede- >ti, kot jo imajo le še v 'h turističnih središ- I ;.«edem zdravilišč po- i io negativno, šest pa i'i imelo rdečih številk. 4) SO imeli v Rogaški Radencih, Termah . Atomskih tophcah, .avi in Ptujskih topli- medtem ko so s pozitiv- predznakom poslovali obrni, v Moravskih in -jskih^ toplicah, Dolenj- Kih ter Šmaijeških toplicah, Strunjanu in Topolšici, s m, da so imeli malo večji itanek dohodka le v Morav- ih in v Dolenjskih tophcah. Največjo izgubo, 67 milijo- lov din, so imeh v Rogaški ilatini. V nasprotju s temu ezultati je gibanje števila iostov in nočnin. V vseh draviliščih so zabeležili pre- ej boljši obisk. Tudi v zdra- iliščih našega območja so !ideksi, ki ponazarjajo pri- leijavo letošnjega in lan- koletnega polletnega obi- ka dobri, saj v večini beleži- ) od pet do deset odstotni orast, z izjemo Topolšice, jer so pričeli obratovati lani 1 imajo zato letos, ko so ob olletju zabeležih solidno 48 dstotno zasedenost, zelo vi- 3k indeks. Pri nočninah so ajbolj napredovali v Dobr- i, v absolutnem znesku pa i vedno največ gostov obiš- 5 Rogaško Slatino, kjer najo tudi najboljši odstotek '■eležbe tujcev v skupnem ilu obiskovalcev in •.lin. " ^kaj torej v povprečju ; rezultati? V prvi vrsti :ltve zato, ker cene uslug niso niti približno dohajale rasti cen stroškov, ki so višji za sto in več odstotkov. V primerja- vo: lanski polletni stroški v Atomskih toplicah so znašali 28, letošnji pa 54 milijonov din. Kljub temu, da precej- šen del tega predstavlja energija, saj so v Atomskih toplicah kurili z mazutom (letos urejajo toplotne črpal- ke), je vzorčno tak porast pri- merljiv tudi z ostalimi zdra- vihšči, saj največji del pred- stavljajo porabljene surovi- ne in material. Precejšnje so tudi kreditne obveznosti zdravilišč, pa stroški vzdrže- vanja in urejanja okolice ter organiziranja prireditev za goste. Posebno Rogaška in Dobrna temu namenjata vse več pozornosti. Ekonomičnost, dohodek na delavca, stopnja akumu- lativne sposobnosti ter še šest, od skupno štirinajstih kazalcev uspešnosti poslova- nja so v zdraviliščih pod re- publiškim povprečjem. Po- stelje pa so skozi vse leto za- sedene tudi 80 in 90 odstot- no, mnogo bolj kot v števil- nih hotelih, kjer že z mnogo nižjim odstotkom poslujejo dobro. Na dlani je, da so zdravilišča potrebna dodat- ne podpore, ki bi se morala izražati predvsem v drugač- nih pogojih investiranja. In- vesticije pa so potrebne, saj so zdravihšča v regiji edina, ki iz leta v leto povečujejo število domačih in tujih go- stov (gradimo hotele v me- stih, medtem pa n.pr. v Do- brni s ponudbo že lep čas ne slede povpraševanju). Če te- ga ne bo, kar je odvisno tudi od tega ali bo gospodarstvu omogočeno sodelovanje, po- tem so možnosti nadaljnega razvoja kljub rekordnim šte- vilom obiskovalcev onemo- gočene. R. PANTELIČ Posezona - izleti in znižane cene Pri Kompasu program Jesen-zima še ni stiskan, a kljub temu lahko rezervirate posteljo v okviru poletnega pro- grama, ki velja do konca septembra. Ob tem je treba pove- dati, daje v prvi polovici septembra rezervacijo težko dobiti. Ob tem so v agenciji pripravili vrsto vikend paketov ter večdnevnih ali enodnevnih izletov. Med privlačnejšimi je gotovo program »Za konec tedna na Vis«, kije za domačega turista, ker tam ni tujcev, še bolj zanimiv. Cena štiridnevnga paketa na Titovem otoku je s. prevozom vred 12.500 din. Med domačimi dvo in trodnevmi izleti omenimo še Črno goro ter dvodnevna potepa med zamejskimi Slovenci v Italiji in Avstriji (7500 din) in dvo in trodnvna izleta v Budimpešto (12.000 in 15.500 din). Tudi v Globtourju imajo bogato izbiro, v posezoni pa so cene za približno 30 odstotkov nižje. V primerjavo: pov- prečni sedemdnevni polni penzion v hotelu B kategorije, ki je v sezoni stal približno 26.000 din, bo v posezoni veljal 18.000 din. Tudi paleta ponudbe sindikalnih in maturant- skih izletov je v Globtourju široka in pestra, med ostalo ponudbo pa omenimo letalske vikend pakete, imenovane Air-lift (ponujajo tudi ostale agencije). Gre za tro in več- dnevne izlete v tujino. TTG letos prvič tudi še jeseni prodaja počitnice na skraj- nem koncu Istre, v Puli in njeni okolici. Prostora je dovolj. Med najzanimivejšimi pa so gotovo izleti, saj je v tem času potovanje z vlakom najcenejše. Tega bodo najbolj veseli maturantje, ki imajo dovolj izbire. Črna gora je v tej ponudbi najzanimivejša. Jeseni bodo v TTG ponovili izlete z zelenim vlakom v Benetke, za katere je bilo že spomladi povpraševa- nje večje od ponudbe. Cena enodnevnega izleta bo priblžno 5.500 din. Pri Izletniku programe za posezono še tiskajo. Bogata pa je izbira programov drugih agencija ter izletov, ki jih v naslednjih mesecih pripravljajo sami. S Hortikulturnim društvom Celje pripravljajo 31. avgusta ogled tradicionalne cvethčne razstave v Tullnu (cena 4.200 din) in izlet ob šestih koroških jezerih (cena 2.800 din). Za šestdnevno potovanje po durmitorski pokrajini in v dolini Tare bo treba odšteti 21 tisoč din. Še strokovni izleti: 21. septembra v Padovo na mednarodno strokovno razstavo hortikulture in vrtnarstva, 24. oktobra v Verono na mednarodni strokovni sejem mesne industrije, odhodi na Oktoberfest v Miinchnu pa bodo 21., 28. in 30. septembra ter 5. oktobra. Tudi v Centru za mladinski turizem bodo letos podaljšali sezono v kampu Savinja v Makarski. Letovanje v kamp prikolici bo s prevozom stalo 8.100 dinarjev. V kampu orga- nizirajo enodnevno križarjenje na otoka Hvar in Brač ter enonevni avtobusni izlet v Dubrovnik. R. PANTELIČ Turistični teden v Šoštanju Naslednji teden se zače- nja Turistični teden v Šo- štanju. Prireditelji upajo, da bodo teden izpeljali brez posebnih težav in da bodo vsi obiskovalci zadovoljni. Prireditev se bo začela v nedeljo, 1. 9., z otvoritvijo cvethčne in lovske razstave. Otvoritev razstav bo v pro- storih Kajuhovega doma ob 10. uri. V ponedeljek, 2. 9. bo na vrtu Kajuhovega doma nastop harmonikašev ob 17. uri, ob 18. uri bo v Avli Kul- turnega doma razstava s kratkim kulturnim progra- mom, še vedno pa si lahko ogledate cvetlično in lovsko razstavo. V torek 3. 9. bo ob 16. uri začetek športnih pri- reditev na rokometnem igrišču. V sredo, 3. 9. bo ob 17. uri na vrtu Kajuhovega doma koncert tamburašev iz Pesja, ob 18. uri pa bodo predvajali dokumentarne^ in turistične filme o mestu Šo- štanju. V četrtek, 5. 9. bo od 10. ure dalje odprta Napotni- kova galerija, ob 18. uri pa bo v Majerievi vih otvoritev raz- stave šaleških likovnikov s kratkim kulturnim progra- mom. V petek 6. 9. ob 9. uri. bo za blagovnico Merx Kra- marski sejem, ob 18. uri pa bo parada Evropskega pr- venstva v ribolovu, katere sprevod bo od Ribiške pa do Trga svobode. Ves ta čas bo na zelenici ob Cankarjevi ce- sti gorel taborni ogenj. V so- boto, 7. 9. bodo prireditev za- ključili s Šoštanjsko nočjo, ki se bo pričela ob 19. uri. Stroške te prireditve bosta krili turistično in gasilsko društvo, slednji bodo poskr- beli tudi za primerno zabavo, jedačo in pijačo. GORAN OBREZ lxleti s posebnimi viaici - črna gora, 2.-6. oktobra - Makedonija, 9.-13. oktobra - Prekmurje, 14-15 septembra - Benetke, (zeleni vlak), 31. avg. in vsako soboto v sep- tembru Izleti z rednimi vlaki - Lastovo, 6.-12. septembra - »Troja« ob Neretvi, 18.-22. septembra - Nurnberg (razstava in parada vlakov ob 150. obletnici nemških železnic), 19.-22. septembra Počitnice - »Poletje 85« -i- »počitnice za vsak žep« v Pulju in Medu- linu - Jesen v Zadrečki dolini (Gornji grad) Pripravljamo Kopački rit in Baranja, Padova in Verona, Solun: Zakladi Atosa._ Dve potovanji v tujino s TTG Enodnevni izlet z zelenim vlakom v Benetke bo prav udo- ben, še posebno, ker bo potnikom med vožnjo na voljo dobro založen bife. Po prihodu v Benetke se bomo vkrcali na vaporetto in se po Canalu grande pripeljali do Marko- vega trga. Sledil bo ogled mestnih znamenitosti Malega in Velikega trga, Markove cerkve, Doževe palače, Mosta vzdi- hljajev, Svinčenih ječ, stolpa z uro in zvonika. Proti domu se bomo odpravili ob 18. uri. Cena izleta je 5.650,00 din na osebo. Štiridnevno potovanje v Nurnberg bo v znamenju stopetde- setletnice nemških železnic! Vrhunec praznovanja bo v septembru, ko bodo v spektakularnem programu pod naslovom »Od Adlerja do današnjih dni« gledalcem prika- zali približno šestdeset raznovrstnih vlakov. Potniki TTG se bodo na kraj dogajanja odpeljali 19. septembra 1985, poto- vanje pa bo trajalo štiri dni. Poleg obiska priložnostnih prireditev bo na sporedu tudi organiziran ogled mestnih znamenitosti. TTG po domovini AH je Gabela res Troja? Izletniki, ki bodo potovali v dolino Neretve, gotovo ne bodo tam dobili odgovora na zastavljeno vprašanje, zago- tovo pa bo izlet doživetje srca Hercegovine, ki je polno pomembnih znamenitosti in izrednih naravnih lepot Izlet- niki ne bodo videli le Mostarja z znamenitim »kamnitim skokom«, mostom čez Neretvo, temveč tudi izvir kraške Sune; »Plitvičke« slapove na reki Trebižat pri Capljini in skrivnostno mesto Počitelj: mali Stolac in veliko »polje stečkov«, bogomilskih nagrobnikov; pa še nasade cvetja in ■ mandarin v Opuzenu, pristanišče Kardeljevo in letovišče Neum, kjer ima BiH le nekaj kilometrov širok izhod k morju. Seveda bo pozornost posvečena tudi arheološkim točkam: izkopaninam v Gabeli, rimskemu naselju Mogorjelo ter vasici Vid, ki je vsa zgrajena iz »pisanih« kamnov nekdanje ilirske in rimske Narone. Izletniki bodo odšli na pot 18. septembra zvečer z vlakom do Mostarja. Povratek v Lju- bljano bo 22. septembra zjutraj. Oktobra 1000 izletnikov v Črno goro in Makedonijo V obeh posebnih vlakih, ki bosta v prvi polovici oktobra peljala v aranžmaju TTG v Bar in Skopje, bo skupaj pro- stora za okrog tisoč izletnikov. Po vsem sodeč^ bo prostora prej zmanjkalo, kakor pa da bi ga bilo preveč. Že sredi maja letos je peljal prvi tak vlak s 450 potniki v Črno goro. - Vsak od vlakov bo imel deset do dvanajst spalnikov in ležalnikov ter dva vagona - bifeja. Oba izleta se bosta pričela v sredo ' zvečer in se zaključila v nedeljo dopoldan. 10. STRAN - NOVI TEDNIK Z^AVmiS^ Izgube v mlekarni naraščajo Polovice mleka ne predelaio in ga oddaio drugam Okrog 420 milijonov dir narjev izgube, kolikor so jo v polletju ustvarili v regij- ski mlekarni v Arji vasi, prav gotovo ni malo. Seve- da ni nihče pričakoval, da bo mlekarna že prva leta poslovala brez izgube, tako veliko izgubo pa so pričako- vali le najbolj črnogledi pe- simisti. Ni torej naključje, da se tu in tam še sliši pripomba, za- kaj so sploh gradili takšno mlekarno, dejstvo pa ven- darle je, da je bila potrebna. Pri Hmezadu pravijo, da se je odkup mleka v zadnjih dveh letih izredno povečal in da bi že zaradi tega stara mlekarna ne zadostovala več. To pa bi se nujno odra- žalo v primarni proizvodnji in problemi bi bili precej večji kot pa so sedanji z izgu- bo. Sicer pa nima smisla raz- glabljati v smislu, kaj bi bilo, če bi bilo ... Kje so vzroki za izgubo? Kako izgubo omiliti, če je že kot na dlani, da brez nje še nel^aj časa ne bo šlo, sploh pa ne, ko bo na vrsti še odplačilo anuitet? Glavni vzrok za nastalo iz- gubo je prav gotovo treba iskati v prihajajočih obvez- nostih in trajnem pomanjka- nju lastnih sredstev za teko- če poslovanje. Obresti na kratkoročne kredite so v pol- letju znašale že kar sto se- demdeset milijonov dinarjev ali dva milijona več kot so jih načrtovali za celo leto. Moč- no je narastla amortizacija. Dodatno breme je še stara mlekarna, ki je niso uspeli prodati ali zgradbo dati v na- jem. Tako je amortizacija na- rastla na šest milijonov di- narjev. Hmezad se je z Lju- bljansko banko - Splošno banko Celje odločil še za en ukrep, narnreč za plačilo re- programiranega tujega kre- dita, ki v tem trenutku sicer veča izgubo, dolgoročno gle- dano pa vendarle gre za pozi- tivni učinek. Tu gre za plači- lo skoraj pet in pol milijard dinarjev. Za slabo poslova- nje je še. nekaj vzrokov. V mlekarni pravijo, da se poz- na upadanje kupne moči. Te- žave so s kadri, saj nikakor ne uspejo dobiti takšne kot si jih želijo in ne nazadnje - mlekarna ni do konca zgraje- na. Gre predvsem za tisti del, ki bi lahko proizvajal dohod- kovno zanimivejše izdelke kot so sir, maslo in drugi mlečni proizvodi. Tako pa ostajajo samo pri predelavi mleka in to v času, ko slabo poslujejo tudi mnoge druge mlekarne, ki niso tako obre- menjene z obrestmi. Čeprav v Hmezadu zatrjujejo, da so za to, da mlekarna ni povsem dograjena krivi le izvajalci del, pa ta trditev najbrž ne bo v celoti držala. Do septem- bra naj bi bilo končno ven- darle narejeno še tisto, kar doslej še ni. Potem se tudi ne bo več dogajalo, da bodo po- lovico nepredelanega mleka prodali drugim, zlasti ob- morskim mlekarnam, s kate- rimi imajo sicer sklenjene dolgoročne sporazume o do- bavi mleka, na osnovi teh sporazumov pa so dobili do- ločena nepovratna sredstva. Gre pa za količine, ki so pre- cej manjše od sedanje polo- vice. In kako je s sanacijskim programom, ki so ga sprejeli maja? Vanj so zapisali pred- vsem to, da je treba mlekar- no dokončno tehnološko opremiti, pospešiti komerci- alni nastop na tržišču in do- seči boljšo delovno discipli- no. Eden izmed vzrokov za to, da ne dobijo primernih kadrov je tudi v nizkih oseb- nih dohodkih. Marsikdo pa se seveda sprašuje, kako šele bo, ko bo treba začeti plačevati anuite- te? Sklep poslovodnega od- bora mlekarne in zbora so- vlagateljev je, da bi nekateri sovlagatelji - odvisno od sta- tusa v reproverigi - posojila odpisali, nekateri pa naj bi plačilo prestavili na kasnejši čas. Vse to pa seveda še zda- leč ne pomeni, da bo težav v zvezi z mlekarno kmalu konec. JANEZ VEDENIK Obiranje hmelja Tudi dež v začetku ted- na ni mogel preprečiti škode na letošnjem pri- delku hmelja. Tako lah- ko sedaj že z gotovostjo trdimo, da bo pridelek manjši od načrtovanega, kakovost hmelja pa je na ravni pričakovanj. Dolgotrajna suša, ki je uničila približno 15 od- stotkov pridelka, je po- menila tudi vse večjo ne- varnost, da se v hemljišča naselijo škodljivci. Hme- ljarji Savinjske doline pravijo, da zaradi dežja v začetku tedna hmeljišča letos ne bodo ogrožena z »rdečim pajkom«. Sicer pa so v prvem tednu obiranja hmelja po- spravili približno 30 od- stotkov letošnjega pridel- ka. Hmeljarji so zaključih z obiranjem goldinga, tre- nutno obirajo Auroro. L F. Pri Črešnarjih nI grozdja Ocenjena škoda po zimski pozebi ie zelo velika Ocenjena škoda v sadov- njakih in vinogradih po le- tošnji zimski pozebi je v ko- njiški občini zelo visoka, saj predstavlja 38,2 odstot- ka družbenega proizvoda v kmetijstvu doseženega v preteklem letu in 2,85 od- stotka družbenega proizvo- da celotnega gospodarstva občine. Večji del škode, kar 70 odstotkov, predstavlja izpad dohodka za letos, ostali del pa je porazdeljen v prihodnje dve leti. Tak- šna je tudi ocena in stališče občinskega izvršnega sveta. Tudi pri Črešnarjih, na Ostrožnem nad Ločami, kjer na 450 metrih nadmorske vi- šine dobro uspevajo žlahtni burgundec, muškatni silva- nec in modra frankinja, letos Martin v vinski kleti ne bo našel veliko mošta. Oče Jo- že, izkušen vinogradnik in sin Jože, ki si je znanja o sa- djarstvu in vinogradništvu nabiral tudi v šoli v Maribo- ru, skimujeta z glavo. Na treh hektarih vinogradov in pol bi moralo zrasti sedem ton grozdja. »Če ga bodo štiri tone, ga bo veliko, « pravita gospodarja, »dela pa je bilo zato kajpak še več. Trto je bilo treba dognojevati, škro- piti, obrezovati. Za delo pa smo na celem posestvu samo štiije.« A odraščata tudi Mojca in Petra, ob njij I6-mesečni Jo- ži, ki kaže največ zanimanja za stopicanje po hlevii, med 21 glavami živine. »Dobre mlekarice so te naše krave,« se pohvalita Jožeta. »Pozna se, da so dolge mesece na sočni paši na domačih trav- nikih. Iz Ostrožnega, ki leži na meji med konjiško in šen- tjursko občino, nad zasel- kom Lipoglav, zvozijo Čreš- naijevi v Loče okoli 30 tisoč litrov mleka. Pot do dohne je dolga le tri kilometre, to ne bi bilo tako daleč, če bi bila cesta vsaj malo vredna svoje- ga imena. Tako pa ... vsak dež, vsak naUv jo spere do živega, da se potem ostro ka- menje zajeda v traktorje in avtomobile. A kmetom na Ostrožnem se vendarle odpira okno v svet. Stekla je akcija za tele- fon. Štirje naročniki bodo prispevali milijon dinarjev in pol. »Potem bo za marsi- kaj laže,« ugotavljajo tudi Črešnaijevi, ki smo jih z na- šim obiskom zmotili ravno pri selitvi v novo hišo. Oče in sin sta jo gradila več let in bila spotoma kos še opravi- lom v hlevu vinogradu in vinski kleti. Grozdje prešajo doma, na- to pa ga spravijo v velike so- de v stoletno klet. »Tudi so- de narediva sama,« se poh- valita oče in sin. »Največji je za 2000 litrov vina, narejen seveda iz hrastovega lesa. Pridelek pa je treba varovati in bdeti nad njim od prvih poganjkov do zadnjega ko- zarca. Ves pridelek vina, ki ga prodamo gostincem ima opravljeno analizo v Mari- boru.« Dejstvo je, da škodo po zimski pozebi kmetijstvo ni sposobno v celoti sanirati iz lastnih sredstev, zato bo po- trebno le-ta združevati na ravni občine, oziroma širše družbeno-politične skupno- sti. Potrebno bo zagotoviti sredstva za rekonstrukcijo nasadov, da ne bi bile posle- dice še večje. Obnova vino- gradov je nujna, do republi- ških sohdarnostnih sredstev pa ni mogoče priti, ker je bi- lo letos v Sloveniji veliko škode po pozebi in to v manj razvitih občinah, ki so se za- to uvrstile na prednostno li- sto. Zastavlja se torej vpraša- nje, kako obdržati vinograd- ništvo v konjiški občini na doseženi ravni, zlasti tam, kjer vinska trta najbolj uspe- va. Družbeni' sektor v vino- gradništvu ne vidi izhoda, medtem ko se za zasebnega ocenjuje, da bo sposoben sa- nirati izpad dohodka iz la- stnih sredstev, oziroma v ok^ viru drugih dejavnosti, ven- dar bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za obnovo vinogradov, da jih ne bi pre- krila pušča. MATEJA PODJED V družbeno organizira- nem zasebnem sektorju vi- nogradnikov je ocenjena škoda na nekaj manj kot 11,5 milijonov dinarjev, v sadjarstvu okoli 11 milijo- nov. V družbenem sektorju vinogradništva okoli 64 mi- lijonov dinarjev in v sadjar- stvu nekaj manj kot 20 mili- jonov dinarjev, v zasebnem neorganiziranem sektorju vinogradništva je škoda ocenjena na 225 milijonov dinarjev, v sadjarstvu pa 36 milijon in pol. Ali drugače: v konjiški občini je pozeba naredila v sadovnjakih in vinogradih za 370 milijonov dinarjev škode. Agros za tuje kupci Sozd Agros, ki združuje vse najpomembnejše slo- venske proizvajalce kmetij- skih strojev, je letos pripra- vil že četrto izvozno demon- stracijo svojih kmetijskih strojev, ki so se je udeležili kupci iz domala vseh evrop- skih držav. Cilj takšne de- monstracije je, da kupcem iz tujine predstavijo delo- vanje najnovejših kmetij- skih strojev, ki jih proizva- jajo članice sozda, pa seve- da tudi drugih strojev, ki jih iz leta v leto izpopolnju- jejo. Agros je že ves čas priso- ten na tujih tržiščih. Zane- marjal jih ni niti tedaj, ko so kmetijski stroji šli še dobro v prodajo na domačim trgu. To se danes obrestuje, saj je padec kupne moči na doma- čem trgu velik, še večji pa bo prihodnje leto. Osvajati tuja tržišča pomeni v prvi vrsti to, da morajo biti izdelki ka- kovostni, da morajo v korak z dosežki ostalih podobnih proizvajalcev v svetu in še marsikaj. Agrosu z njegovo poslovno politiko vse to do- bro uspeva in tako ni na- ključje, da sedaj izvaža že v Avstrijo, Italijo, na Švedsko, v Grčijo, Francijo, Zve^^ republiko Nemčijo, Iran, f Poljsko, v Španijo, Kana(J Čehoslovaško, SovjetsU zvezo, v Avstralijo in še kaS Vrednost letošnjega izvo- bo 22 milijonov dolarjev, ^ tega bodo na konvertibilt, tržišče izvozili kar za dvajs, milijonov dolarjev. Cene, | jih dosegajo na tujih tržiščj so ugodnejše kot doma i približno takšne kot so cer izdelkov zahodnih konk« rentov. Tudi to pove, da sij Agros na tujem že dodobj utrdil svoje iirve. 1 In kaj so novega pokazj tujim kupcem! Balirko za s no, ki bi naj zamenjala sta] dardne samonakladalne pi kohce. Precej pozornosti vzbudil tudi nov žitni koi bajn. Zanimivi so sejalni za strnišča. Gre za povse nov sistem, saj po konča žetvi polj ni treba več orati kako drugače talno obdel vati, ampak je kar takoj i vrsti sejanje nove kulture, jo lahko poberemo še isto s zono. Vse te novosti je Agn uspešno predstavil tudi i letošnjem kmetijskem sf mu v Gornji Radgoni. JANEZ VEDENI Sejem v Gornji Radgoni Na letošnjem 23. mednarodnem kmetijsko živil- skem sejmu v Gornji Radgoni so močno zastopane kmetijske delovne organizacije in ostalo gospodar- stvo z našega območja. Sozdi Gorenje, Merx in Agros so se na sejmu predstavili na svojih dneh, ostali pa so sodelovali kot razstavljalci in na strokovnih posve- tovanjih, ki jih letos v Gornji Radgoni ne manjka. Organizatorji sejma so namenili dovolj pozornosti vsem kmetijskim dejavnostim, skorajda v celoti pa se je predstavila tudi naša živilsko predelovalna indu- strija. Posebno pozornost so na letošnjem sejmu namenili inventivni dejavnosti v kmetijstvu. Tako so včeraj na radgonskem sejmu imeli svoj dan inovatorji, ki so na posvetovanjih predstavili svoje delo. Prav danes pa je na vrsti tudi razgovor o uporabi računalnikov v sadjar- stvu. Poleg predstavitev in strokovnih posvetovanj lahko od letošnjega kmetijsko živilskega sejma morda priča- kujemo tudi smernice za dolgoročni enotni razvoj kmetijstva. I. F Trije Jožeti, združeni kmetje, kot ponosno pravi dedek, tri Marije, Petra in sestr0 Bernardka pred novim domom Črešnarjevih na Ostrožnem nad Ločami. 29. avgust 1985 novi tednik - stran 11 Čigav je icombi? Odgovor, objavljen v No- vem tedniku na to temo v rubriki Pisma bralcev, je mogoče res točen iz formal- nega - birokratskega vidika, je pa gotovo nepopoln in enostranski za celovito pred- stavitev tega primera. Ker se s pojasnilom še iz druge plati najbrž nihče ne bo ukvarjal, se čutimo dolžni zadevo ne- koliko bolje osvetliti s strani štaba akcije Kozjansko 85. Najprej bi radi povedali, da so Izvršni sveti Skupščin občin, kjer se organizirajo mladinske delovne akcije, po družbenem dogovoru sprejetem v SR Sloveniji, ka- terega podpisnik je tudi Iz- vršni svet Skupščine občine Šentjur, dolžni zagotavljati pogoje za življenje mladin- skih delovnih brigad. S tem pa tudi voditi materialno in finančno poslovanje ter za- gotavljati primerna vozila za normalno in varno opravlja- nje nalog brigadirjev. Ker je to že od vsega začetka vodil proračun Izvršnega sveta SO Šentjur, je ta domicil zadržal še po priključitvi v organiza- cijo akcije Kozjansko občin Sevnica in Laško. Tako se nam zastavlja vprašanje za- kaj natolcevanje o prostovo- ljnem vodenju finančnega poslovanja, če je Izvršni svet to sprejel kot delovno nalo- go. Zdi se nam samo po sebi umevno, da bodo te naloge opravile za to postavljene in strokovno usposobljene službe. Na akciji Kozjansko letos uporabljamo za nabavo hra- ne kombi letnik 1979. To vo- zilo je bilo do zadnje regi- stracije (letos junija) registri- rano na ime ZMDA Kozjan- sko 85 in je bilo iz omenjene- ga naslova vseskozi tudi vzdrževano (samo letos je tehnična brezhibnost zahte- vala preko 120.000 din). Vozi- lo je bilo nabavljeno iz različ- nih virov, največ iz sredstev za funkcioniranje MDA oz. RK ZSMS. Od leta 1979 pa do leta 1983 so po 3 mesece avto uporabljali na »ZMDA Kozjansko«, devet mesecev Y letu pa upravni organi SO Šentjur. Zaradi iztrošenosti tega vozila že leta 1983, je bi- lo nabavljeno novo vozilo - kombi, ki je sedaj tudi pred- met polemike. Ta kombi se je do letos (se pravi dve leti) tudi uporabljal na akciji in uspešno nadomeščal prejš- nje že iztrošeno vozilo. Da je to vozilo nabavljeno iz amortizacijskih sredstev proračuna SO Šentjur sploh ni važno, kajti na predsed- stvu skupščine akcije leta 1983 je bilo dogovorjeno, da vsaka od treh občin prispeva del sredstev za pokrivanje dela stroškov ZMDA Koz- jansko. V ta prispevek obči- ne Šentjur je bila všteta tudi nabava omenjenega vozila - kombija. Zapisnikov od ta- krat pa seveda »ni več«, tako pa se spominjajo takratni štabovci in nekateri člani predsedstva skupščine akci- je. Odgovorni na RK ZSMS tudi zatijujejo, da so bila v ta namen priznana dodatna merila za funkcioniranje ak- cije Kozjansko v tistem letu. Kljub temu danes še ved- no uporabljamo vozilo iz leta 1979, ki ekonomu pri nabavi blaga na poti iz Šentjurja do Šentvida tudi po dvakrat v eni vožnji »zakuha«, kljub strošku, ki je bil letos v njega že vložen. Ne bi posebej raz- vijali teme o varnosti takšne- ga vozila, ki je nenehno obre- menjeno. V Šentjurju se še spominjajo tragičnih dogod- kov majskega izleta mladin- cev pred malo več kot letom dni, ki so se prav tako vozili v iztrošenem, vendar tehnič- no »bezhibnem« vozilu. Sprašujemo se tudi, kje so sredstva amortizacije stare- ga kombija (letnik 1979), saj je po zakonu za osnovna sredstva treba odvajati arnortizacijo. Želeli bi poudariti še to, da nas »opravljanje« preko sredstev javnega obveščanja ne bo pripeljalo do razreše- vanja problemov. Kajti stva- ri, o katerih bi lahko na širo- ko govorili, je veliko. Med drugimi ne omenjamo še drugega vozila, ki ga pri na- šem delu uporabljamo in je po formalni plati tudi v lasti upravnih organov SO Šen- tjur. Ne bomo pa dovohh enostranskega prikazovanja stvari v javnosti v zvezi z ak- cijo Kozjansko, ki žeh delati v prid delovnih ljudi in obča- nov Kozjanskega. ŠTAB AKCIJE KOZJANSKO 85 Ime, ki ne sodi v monografijo Odgovarjam na pismo, ki ste ga objavili v NT pod na- slovom Za Ota roko v ogenj. Vztrajam pri izjavi: »Oto Ter- glav je bil zavesten sovraž- nik NOB,« ki je bila objavlje- na v Večeru 11. 7. 1985. Ta trditev je istovetna izjavi, ki sem jo dal maja 1981 članom zgodovinske komisije Odbo- ra aktivistov celjsko-savin- skega okrožja. Tedaj seje po- kojni predsednik Občinske- ga odbora ZB Žalec Rudi Ci- lenšek obrnil na partizane, ki smo poznali Ota Terglava, dezerterja iz Prvega pohor- skega bataljona, da podamo o njem izjavo. Šlo je za vpra- šanje, ali je umestno, da pri- de Terglavovo ime na spo- menik padlim v NOB na Pol- zeh. Vprašanje je bilo treba raziskati, ker je zgodovinar France Filipič Terglava v svoji knjigi Pohorski bata- ljon (str. 389 in 431, v izdaji 1963 in str. 644 v izdaji 1968) označil kot partizanskega dezerterja in izdajalca. Tudi Franc Zalaznik-Leon je v knjigi »Dolga težka pot 1941-1945« na strani 165 za- pisa: ... »v Savinjsko dolino je Grom-Oto Terglav prena- šal pošto, ker za drugo delo ni bil skoraj več sposoben. Kmalu zatem pa ga sploh ni bilo več nazaj, ker je dezerti- ral.« Tone Ulrih-Kristl je po- dal maja 1981 izjavo, da je Oto Terglav decembra 1942 dezertiral iz zaupanega me- sta, kamor ga je poslal štab Prvega pohorskega bata- ljona. Ker so nekateri borci trdi- li, da se je Terglav po svojem begu prelevil ^v belogardista se je 00 ZB Žalec obrnil na Republiški sekretariat za no- tranje zadeve v Ljubljani, ki je z dopisom potrdil, da je iz gestapovskih dokumentov razvidno da je Terglav zapu- stil partizanske vrste iz poli- tičnih razlogov in se prelevil v privrženca belogardistov. To informacijo sem izve- del leta 1981, zato nisem bil presenečen, ker njegovega imena ni bilo na spomeniku NOB na Polzeli. Borci kot tudi jaz osebno, pa smo bih neprijetno presenečeni ob letošnjem izidu polzelske monografije. V seznamu padlih borcev smo zagledali Terglavovo ime. Prva sta 4. 7. 1985 v ,TV 15 protestirala borca iz Žalca Rado Reber- šek in Konrad Pevec s član- kom Zakaj rehabilitacija iz- dajalca. Tudi sam sem bil ogorčen nad dejanjem ured- nikov monografije, zato sem napisal članek: »Oto Terglav je bil zavesten sovražnik NOB«. Na naše prispevke smo borci dobili odgovor »Za Ota roko v ogenj« ki sta ga podpisala urednika Vybi- hal in Novak. Ker urednika pozivata, naj posredujem no- ve podatke o Terglavu, češ, da bodo »razblinili« dvome in dopolnih monografi^jo Polzele in zadevo zaključih«, sem prisiljen, da zapišem ne- kaj svojih mnenj. Sodim, da je poziv zasmehljiv. Če bi imela urednika resen namen pogovoriti se z borci, bi mo- rala to storiti pred izidom knjige. Vybihal in Novak pa se nista obrnila niti na OO ZB Žalec, kjer bi lahko dobi- la potrebne informacije in dokumente. Iz članka kustosinje Muzeja revolucije Celje Andreje Rihterjeve v TV 15 18. 7.1985 se vidi, da sta ji urednika Terglavovo ime podtaknila v istem članku Rihtegeva po- ve, da je OO ZB Žalec od urednikov zahteval, naj iz monografije črta Terglavovo ime. Ker sem se osebno pre- pričal, da knjigarna Mladin- ske knjige v Žalcu še naprej brez sprememb prodaja Mo- nografijo Polzela menim, da je izigravanje in ignoriranje organizacije zveze borcev. Ko urednika v svojem član- ku pišeta o »čudnih in prese- netljivih« stvareh imam vtis, da zelo slabo poznata NOB. Najbrž ne vesta, da smo vsi stari partizani, ki smo se pro- stovoljno borili proti okupa- torju prisegli, da se bomo proti zasužnjevalcem borili do konca. Vsak partizan seje zaklel, daje pripravljen spre- jeti kazni, če prisego prelo- mi. Tega seje gotovo zavedal tudi Terglav, zato se je, ko je zapustil partizanske vrste, skrival pred njimi. Začuden sem nad podatkom Vybihala in Novaka, »daje aktivni del uredniškega odbora mono- grafije« obiskal Terglavovo sestro, ki je pokazala zapi- ske, ki sta jih skupno s pred- sednikom ZB Polzela napra- vila v razgovoru z domačini iz Šmihela nad Mozirjem. Po urednikovem mnenju so me- rodajne le priče (prebivalci Šmihela), ki so Terglavu več kot leto dni nudili skriva- lišče pred partizani? Izjave partizanov so torej ničevne! Tudi tistega kurirja iz posta- je 1/3, ki je Ota Terglava na- šel v bunkerju oboroženega s pištolo in ga predal VOS-u. Ta kurir je še sedaj živ iri če bi uredniki verjeli ZB v Žal- cu, bi lahko videli njegovo izjavo. Ko urednika citirata Ter- glavovo pismo sestri Štefki se čudim, da vzameta to pi- sanje za pristno. Pisal naj bi ga Terglav že potem, ko je bil osem mesecev skrivač pred partizani? On naj bi bil še vedno zaveden partizan. Ta- ko partizani že nismo nikdar pisali. Kdo ve, od kdaj je pi- smo? To bi gotovo pokazala kemična analiza. Sprašujem se tudi, kako je poslal pismo v kasti, če je bil skrivač. Če je poslal po pošti, bi ga Nemci gotovo cenzurirali. Kako morejo uredniki nepreverje- ne lističe vrednotiti kot do- kumentarno gradivo? To je le nekaj mojih misli, upam pa, da bodo svoje po- vedale tudi politične organi- zacije, ZB, Muzej revolucije Celje in drugi. JANEZ ŠTRIGL, Celje Odgovor Hermanu Na žalost je v našem pro- storu še veliko likovnikov, ki jim zasvojenost in omejenost z lastnim medijem izražanja onemogočata sposobnost, slehernega resničnega umet- nika dostojne, širine. Zato ne vem, če bo moje, na praznič- ni razstavi udeleženemu raz- stavljalcu Antonu Hermanu namenjeno opravičilo sploh smiselno. Opravičujem se mu, ker mislim s svojo glavo in ker sem njegove izdelke v svo- jem razmišljanju opisal tako, kot sem jih dojel; a trdim, da vseskozi afirmativno. Ne vem pa, zakaj se Herman lo- teva pripisovanja nestrokov- nih in diletantskih besed meni, ko pa jih v svojem od- govoru na moje razmišljanje nestrokovno in diletantsko uporablja prav on, iz česar je moč sklepati, da tudi kaj pri- da razmišljati o njih ne uteg- ne. Če ni dojel smisla mojega pisanja, kjer v zaključnem delu razmišljam o vlogi, po- ložaju in usodi umetnosti v sodobnem času in prostoru, se mu opravičujem tudi zato. Vendar moram istočasno podvomiti v opravičljivost njegovih, meni namenjenih očitkov. Prepričan sem nam- reč, da se da o umetniških razstavah pisati še kako dru- gače, kot samo preko papir- nato-estetskih fraz, ki so vsaj zame že na moč utrujajoče in ki ukinjajo vsakršno poveza- vo umetnosti z življenjem in predvsem s človekom. Vse- kakor pa priznavam da ce- nim Hermanova prizadeva- nja po častni interpretaciji lastnih izdelkov, kajti na ta način se odpira možnost pre- sega vsesplošno anemične situacije, ki vlada na našem ožjem likovnem področju, tako med ustvarjalci, kot med razlagalci likovnih del. Obljubljam, da o njego- vem delu, če Herman misli, da to počnem zlonamerno, ne bom več pisal. Umetniški nesporazumi v nobenem pri- meru ne smejo prerasti v ne- človeške nesporazume, če- prav vsi vemo, da temu še ni tako. A to že posega v jedro tiste, na začetku tega pisma omenjene, širine. BORI ZUPANČIČ, Celje Trgovina v Andražu v uredništvo smo prejeli zanimivo pismo krajana iz Andraža, ki kritizira proble- me z oskrbo v kraju. Pismo žal ni podpisano tudi s pri- imkom in naslovom, zato pisca Borisa pozivamo, da dostavi manjkajoče podatke in s tem omogoči objavo svo- jega pisma, v uredništvu pa bodo njegovo anonimnost zaščitili. UREDNIŠTV^O PRIREDITVE Klub kulturnih delavcev ivan Cankar Celje v celjskem klubu kulturnih delavcev, ki je v teh poletnih mesecih uspešno razgibal kulturno dogaja- nje, se bo jutri zvečer ob 20. uri predstavil celjski čarodej in hipnotizer Peter Pavelič. S svojimi spretno- stmi je Peter Pavelič že večkrat navdušil obiskovalce kluba, njegovega jutrišnjega nastopa pa se bodo gotovo razveselili n^mlajši obiskovalci kluba, ki prav tako pogosto zaidejo ha petkove družabne večere. V klubu je še vedno na ogled tudi prodajna razstava celjskega akademskega slikarja Konrada Topolovca. Rogaški glasbeni večeri v Rogaški Slatini Zdravilišče Rogaška Slatina praznuje letos svojo 320-letnico. V počastitev tega jubileja so v Zdravilišču pripravili Rogaške glasbene večere. Tako bo danes v Zdraviliški dvorani ob 20. uri gala koncert, na katerem bodo izvajah znane odlomke iz del Offenbacha, Strau- ssa in Leharja. V soboto, 31. avgusta bo osrednja prireditev »Roga- ška skozi stoletja«, ki se bo pričela ob 10. uri dopoldan. Z ogledom Muzeja grafične umetnosti od 16. do 19. stoletja, hotelskih in športnih objektov in razstave slo- venskih naravnih zdravilišč. Popoldan pripravljajo na izletniški točki Bellevue piknik. Na prostem pred Zdraviliškim domom bo ob 19.30 koncertna izvedba opere Seviljski brivec, ob 20. uri pa bo slavnostni ples v Zdraviliški dvorani. V torek, 3. septembra bo v Zdraviliški dvorani večer slovenske folklore, v sredo, 4. septembra večer sloven- skih narodnih pesmi v »Templju«, prihodnji četrtek pa bo v zdraviliški dvorani koncert svetovno znanega narodnp-zabavnega ansambla Avsenik. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu si lahko ogledate razstavo gra- fik Dušana Muca, akademskega shkarja iz Ljubljane. Razstavo si boste lahko ogledali do konca prihodnjega tedna. Avla hotela Dobrna v avli hotela na Dobrni si lahko ogledate razstavo olj, akrilov in risb akademskega slikarja Franca Košca. Razstava bo odprta do sobote, 31. avgusta. Savinov razstavni salon Žalec v Savinovem razstavnem salonu bodo v petek, torej jutri ob.19. uri odprli razstavo keramike Vlada Novaka. Razstavo si boste lahko ogledah do 10. septembra. Muzej revolucije Celje v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije si lahko ogledate razstavo, ki sojo pripravih ob 50-letnici Zleta Svobod. Ogledate pa si lahko tudi spominsko sobo Franca Leskoška-Luke. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNA 85 Polfinalno tekmovanje, sobota, 31. 8. ob 16. uri na Frankolovem (po tekmovanju zabava na kateri bo igrat ansambel Savinjskih 7) Finalno tekmovanje, nedelja, 1. 9. ob 15. uri pri Gasilskem domu Ljubečna Vabljeni 12. stran - novi tednik Težka lopata in še težji kramp Izteka se ZMDA Kozjansko 85 v nek^ urah, kolikor smo jih preživeli med brigadirji na Kozjanskem, ki v teh dneh zaključujejo zvezno mladin- sko delovno akcijo, je težko spoznati njihovo življenje in delo in odkriti, kaj je tisto, kar mladega človeka pripelje na takšno akcijo. Lahko smo se le za hip ustavili med pi- onirji, ki so urejali okolico naselja, se s člani štaba pogo- varjali o težavah, ki jih ima- jo, pa še v kuhinjo smo se vti- hotapili in pokukali v lonce. Vmes pa smo celo doživeli praznovanje rojstnega dne. V naselju nas je sicer poz- dravila glasba iz zvočnikov, ki pa ni imela številnih poslušal- cev. Komandant akcije Jože Artnak je razložil, da skupina brigadirjev dela pri urejanju naselja, da ne bodo propadle vse barake, ki so jih postavili za njihovo bivanje, vsi ostali pa so bili v tem času na delo- viščih v kr^evnih skupnostih Dobje, Planina in Prevorje, kjer so kopali jarke za novo električno napeljavo. V hribu pod naseljem smo nato odkrili še nekaj -pridnih mladincev, ki so obnavljali vo- dovod. Razložili so, da sodijo k brigadi Marijana Badela iz Za- greba, Rifat Forič, njihov ko- mandant, pa je povedal, da so vsi zelo mladi, s^ je povpreč- na starost 16 let in da zato tež- ko tekmujejo z ostalimi briga- dami pri doseganju norme. Da so kljub temu prizadev- ni, pa so pokazah pri prenaša- nju težkih vodovodnih cevi. Ker je dva nista mogla nesti, sta jo pač prikotalila do jarka. Tudi štab akcije je bil prizane- sljiv pri določanju njihovega dela in po besedah traseija za- grebške brigade Zdravka Ud- ževa, so jim dajali lažje delo. »Poleg tega, da so mladi, so vsi po vrsti mestni otroci, nevaje- ni težkega fizičnega dela. Pri- ganjati pa jih kljub temu ni treba,« je povedal Zdravko. Okrog ene izmed barak pa je brskalo okrog 10 pionirčkov in v prijetni senci in dobri družbi so tu in tam celo obrnili nek^ zemlje. Vse skupaj se jim je očitno zdela krasna zabava. Eden izmed njih, imel je ko- maj trinajst let, seje zgovarjal, da ga je prijatelj nagovoril, da bi šla skupaj v brigado in ni mu žal. Nato smo vprašali še tistega, ki ga je nagovoril, za- kaj gaje privlekel s seboj, pa je čisto nedolžno povedal: »Zato, da bo delal!« Toda, da ne bi kdo mislil, da se na akciji lenari! Brigada Džemal Bijedič iz Vučkovcev v Bosni in Hercegovini je po- šteno zavihala rokave in ob udarnem dnevu dosegla 300 odstotkov norme. To pa so že rezultati, ki jih redko beležijo na akcijah. Njihov komandant Nurija Muratovič je bil pre- srečen, saj je menil, da se to krasno ujema z njegovim 47. rojstnim dnevom. Mi pa smo menili, da se vse skupaj kras- no ujema z našim prihodom na Kozjansko, saj je Nurija ra- dodarno delil čokolado. Člani štaba so imeli polne roke dela. Nekoliko se jih je že lotevala mrzlica pred zaključ- kom akcije, saj so številni bri- gadirji iz prejšnjih izmen na- povedovali svoj prihod v nase- lje. Posebno Jure Prešiček, komandant naselja, je ob tem dobival sive lase. Upal je, da bodo dobiU na razpolago dvo- rano v kulturnem domu v Šen- tvidu, kamor bi lahko name- stili vse »povratnike«. »Sicer pa so bile težave z nastanitvijo že pred začetkom akcije, tako da smo morali pošteno garati, da smo stvari uredili. Ves čas pa smo trepetali, kdaj bo zma- njkalo vode. Na srečo se je to zgodilo šele v tretji izmeni, pa še to le za nekaj dni. Verjetno pa vse te težave ne morejo pokvariti dobrega vtisa o akci- ji, saj na koncu ponavadi vsi ugotovijo, da vendarle ni bilo tako slabo, kot je kazalo na za- četku.« Ko gre za dober vtis, velja pohvaliti tudi interesne dejav- nosti na akciji. Vlasta Sovine, ki skrbi za to področje življe- nja brigadirjev, je povedala: »Na akcijo sem prišla šele kas- neje, zato so bile nekatere stvari že utečene in ni bilo pos- bnih težav. Seveda pa so se toliko bolj namučili na začet- ku akcije, saj so bile interesne dejavnosti povsem nepripra- vljene. Največ zanimanja je za cestno prometne predpise, imamo pa tudi fi^izerski, foto in radioamaterski tečaj. Pove- zujemo se z akcijo Kumrovec in skušamo v naselje pripeljati čim več glasbenih skupin, fil- mov ... Vse pa se seveda ne da, ker ni dovolj denarja.« Ta- ko si brigadirji večkrat poma- gajo kar z žogo in zabava je tu. Prav tisti dan, ko smo jih obi- skali, so imeli košarkarsko srečanje z ekipo Smelt Olimpi-. je v Šentjurju. Boi levi, toda ... Akcija bo v teh( na, krampi in lop nekaj časa obmirc drugo leto? Jože A »Potek akcije v n tih ni odvisen le oc janov Kozjanskegi odgovornih ljudi v so zadolženi za si tovanje. Pri tem k svoje načrte vnei sko delo, vendar kot fizično delo s lopatami. Kozjani je tudi strokovno i lahko opravili mli dah, vprašanje pa to spoznanje pr« na tem območju.« tatja Pionirji brigade Marijana Badela iz Zagreba so urejali okolico brigadirskega nast Rifat Forič, komandant bri- gade Marijana Badela iz Za greba Zdravko Udžev, traser briga- de Marijana Badela iz Za- greba Nurija Muratovič, koman- dant brigade Džemal a Bijedi- ča iz Vučkovcev Jure Prešiček, komandant na- selja ZMDA Kozjansko Vlasta Sovine, namestnica komandanta za interesne de- javnosti ZMDA Kozjansko Jože Artnak, komandant ZMDA Kozjansko PLANINSKE POSTOJANKE Mladi ne grelo za oskrbnike v planine Kadar je beseda o staro- sti, sogovorniku radi pripi- šemo kakšno leto manj; iz vljudnosti ali pa laskanja. Toda za Jožeta Kroparja to ne velja, saj zares še zdaleč ne kaže, da šteje že 74 let in, da je najstarejši med oskrb- niki v Savinjskih Alpah. Ko sem prišel v Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu, je Jože prenašal težke vreče (iz doline so z vlečnico dobili novo pišiljko hrane in pijač). Takoj nato se je urno vrtel za majhnim šankom; koča je bi- la polna planincev, zato sem ga komaj pregovoril, da si je utrgal pol ure časa za klepet. »Ker ni mladih, moramo pa mi stari skrbeti za koče v planinah,« se je pošalil Jože ob misli, da je le eden od devetih oskrbnikov v Savinj- skih alpah mlajši od petdese- tih let. »Pa saj je kar fletno tu gori v planinah. Sicer pa je to tako: ko si v planinah, včasih pomisliš na dolino, ko pa si doli, se ti toži po planinah.« Jože je bil že v mladosti tesno povezan s planinami, prvič pa se je lotil oskrbni- škega posla pred približno desetimi leti: eno leto je skr- bel za kočo na Kamniškem sedlu, potem pa štiri leta za Cojzovo kočo. Nato je nekaj let ostal v dolini, letos pa je spet prevzel posle oskrbnika na Kokrškem sedlu. Ne zara- di denarja, pravi, saj ima po- kojnino in stanovanje v Med- vodah, pač pa zaradi ljubezni do planin. Njegov delavnik se začne že ob polpetih zjutraj, konča pa ponavadi okoli polnoči. Ves ta čas je potrebno prid- no delati, pravi, če hočeš imeti v koči vse urejeno in zadovoljne planince. »Nekaj je tudi takšnih pla- nincev, ki so postali že kar zahtevni,« se huduje Jože. »Želijo si takšno postrežbo kot v hotelih v dolini, tega pa mi tu gori ne zmoremo. Vča- sih tega ni bilo. No, vendar pa so k sreči tisti pravi in bolj skromni planinci še ved- no v večini in če so v koči prijetni ljudje, potem kar po- zabiš na vse težave in napor- no delo.« Cojzova koča je vsako leto zelo dobro obiskana.^ Jože pravi, da pride največ Štajer- cev in pa planincev s Koro- ške. Julija in avgusta, ko je obisk največji, delajo v koči trije, junija in septembra pa ima samo enega pomočnika. Vendar pa večkrat priskoči- jo na pomoč tudi člani kam- niškega planinskega dru- štva, ki s to postojanko upra- vlja. Ker imajo v koči ležišč, je večkrat] gneča, zato namen hodnje leto posttj koliko razširiti in u vo, bolj sodobno ii tarnih predpisih oi kuhinjo. »Res, poleti večk pri nas po 100 in v cev,« pravi Jože. > pač malo bolj stisn teri pa prespijo kar in na klopeh. Pod s memo vsakega pli Cojzova koča na Kokrškem sedlu stoji na višini 1791 metrov. Do nje vodi vzdrževane planinske poti iz Kamniške bistrice (tri ure in pol hoda) in Kok^ hoda). Koča je s planinskimi potmi povezana tudi z drugimi postojankami v Alpah: do Češke koče, Okrešlja in Kamniškega sedla je približno 6 ur hoje, 5 url' oddaljen Krvavec. Koča je tudi dobro izhodišče za ture na okoliške vrhove, Gf'^ Skuto, na primer. 29. avgust 1985 novi tednik - stran 13 Je bil NK Elkroi izigran Veselje Elkrojevih navijačev je bilo nepopisno. Ves dan so po Mozirju vihrale klubske zastave,navdušenim navija- čem iz vse Gornje Savinjske doline so se pridružili tudi godbeniki. Kako tudi ne, prvič v zgodovini imajo v občini republiškega nogometnega ligaša... Tako je bilo v Mozirju 9. junija, ko so se nogometaši Elkroja uvrstili v republiško nogometno ligo. Veselje je trajalo le do 2. julija, ko je Komisija za predpise, prošnje in pritožbe pri Nogometni zvezi Slovenije Elkroju vzela naslov. Še eno prvenstvo se je torej končalo za zeleno mizo. Je bil Elkroj pri tem izigran? Žogobrca, najpomembnej- še postranske zadeve na sve- tu, ima marsikdo že prepol- na ušesa. A štorijo dogod- kov, ki so se odvijali med in po prvenstvu v Območni no- gometni ligi vzhod, je treba zapisati, saj gre za naš ama- terski šport, amaterski nogo- met, ki naj ne bi imel veliko zveze z zastrupljeno in po dolarjih ter markah dišečo prvo zvezno ligo. Ali pač? NK Elkroi: NK Aluminij 1:1 Ker ima vsaka nogometna tekma dva polčasa, opisana pa jih je imela celo nekaj več, bo za lažjo predstavo nepo- učeni bralcev potrebno do- godke osvetliti kronološko, po polčasih in z oddihi, kot to predvidevajo pravila. Začnimo z informacijo, ki se mi med vsemi, ki bodo sledile, zdi najpomembnej- ša. Vrste NK Elkroj je v za- četku spomladanskega dela prvenstva okrepil Mirko Mi- šetič. Registracijo je opravila Občinska nogometna zveza Mozirje, ki je prejela vso po- trebno dokumentacijo. Ker pravilnik določa, da mora igralec, ki prestopi iz druge- ga kluba, dobiti stanovanje in zaposlitev v občini, kjer je sedež kluba in občinske no- gometne zveze, se je bivši nogometaš Rudarja iz Tito- vega Velenja preselil v Mo- zirje, ter s tem izpolnil prvi pogoj, zaposlitve v REK Ti- tovo Velenje pa ni menjal. Tudi registracijska komisija je menila, ter takšno obrazlo- žitev poslala tudi na NZS v Ljubljano, da zaradi gospo- darske povezave občin Mo- zirje in Titovo Velenje (skup- na gospodarska zbornica itn.) službe ni treba menjati, saj se v velenjsko občino dnevno iz Moziija vozi nekaj sto delavcev. Poleg tega v današnjem gospodarskem trenutku zaposlitve tudi ni mogoče dobiti za vsakim vo- galom in zakaj bi bih nogo- metaši, amaterji, izjeme. Pa še to. Med Mozirjem in Tito- vim Velenjem je le 15 kilo- metrov razdalje. Dobra, tehtna in utemelje- na razlaga, ki bi verjetno pre- pričala še tako zagrizenega častilca paragrafov. Sodeč po reakcijah iz Ljubljane (ki jih ni bilo) pripomb ni bilo. V Elkroju so bili vseeno v dvo- mih, zato je njihova delegaci- ja (pri takšni zadevi pač mo- rajo biti priče) prosila za mnenje še strokovnega tajni- ka NZS. Mišetič lahko igra, jim je zatrdil mož, ki za svoje strokovno delo in strokovne nasvete prejema zasluženo plačilo. Podobno je bilo tudi v pr- venstvu. Novi igralec je uspešno branil barve novega kluba, ki spomladi niti doma ne v gosteh ni izgubil nobe- ne tekme. V predzadnjem kolu je igral pri glavnem konkurentu za prvo mesto. Aluminiju iz Kidričevega. Izid 1:1, in že kolo pred kon- cem je -bil Elkroj prvak. NK Aluminij : NK Elkroi 3:0 štiri dni po tekmi so v Mo- zirju prejeh telegram, s kate- rim so upravo Elkroja obve- stili, da so razveljavili evi- dentiranje Mirka Mišetiča za NK Elkroj in da ima ta pravi- co nastopa le še v rekreacij- ski ekipi kluba. Že naslednji dan so prejeli naslednji tele- gram: »Na osnovi sklepa lO NZS o razveljavitvi evidentiranja Mirka Mišetiča za Elkroj je tekmovalna komisija sreča- nje Aluminij proti Elkroj po členu 70 verficirala s 3 proti O za NK Aluminij - stop - Pravni pouk: možna pritož- ba na drugostopenjski organ v roku 8 dni - stop - Tekmo- valna komisija NŽS«. Več kot tri mesece od regi- stracije Mirka Mišetiča so te- mu zavrnili evidentiranje, ker se je vozil na delo v dru- go občino. Razveljavitev so seveda zahtevali v Alumini- ju, ker druge možnosti niso imeh, saj so dvoboj na stadi- onu že izgubih. Elkroj se je sicer pritožil, a ni nič poma- galo. Kljub vsemu je Elkroj ostal prvak, saj so v zadnjem kolu doma zmagali. Alumi- nij pa je na gostovanju izgu- bil. V Mozirju so slavih. Le- stvico najboljših je 25. junija objavilo tudi uradno glasilo NŽS Slovenski nogomet. Ojstrica : Elkroj 0:2 in Ojstrica : Elkroj 3:0 Očitno pa je boj za zeleno mizo veliko bolj trd in tudi bolj spoštovanja vreden, kot tisto, kar ekipa prikaže na nogometnem travniku. To- krat se je pritožila Ojstrica. Vendar, da ne bo pomote, najprej razložimo pravila igre. Vodstvo posameznega nogometnega kluba mora pritožbo na registracijo tek- me vložiti najkasneje dva dni po odigranem srečanju. Ojstrica je srečanje z Elkro- jem na domačem terenu odi- grala 19. maja, torej pred tek- mo Aluminij : Elkroj, in iz- gubila z O proti 2. V uradnem glasilu SNZ lahko 28. maja preberemo. Vodstvo NK Oj- strica je najavilo, ni pa vloži- lo pritožbe na tekmo z NK Elkroj, zato je tekma Ojstrica : Elkroj verificirana z O proti 2 v korist Elkroja. a pritožbo, datirano na 20. maj, so vse- eno našli kakšen mesec dni kasneje. Menda so jo založili v nekem predalu, s tem pa so našh tudi dve točkr, ki sta bili potrebni Aluminiju za prvo mesto. S tem je bilo za- ključeno tudi trdo delo, ki so ga vložili pri Aluminiju, da so se ponovno uvrstili v re- publiško slovensko ligo. Po- tovanja na relaciji Kidričevo- Dravograd (Ojstrica)-Lju- bljana, telefonski klici, pi- smene pritožbe, to so, mo- ram poudariti, le moja razmi- šljanja, kako se rešujejo za- deve v našem nogometu. Elkroj seje seveda pritožil, uvedli so celo postopek za zaščito zakonitosti. Rezultat je znan. Še v tem tednu star- tajo v isti ligi kot lani. Zmaga nad republiškim ligašem Kladivarjem (7:3), ki so jo prejšnji teden v okviru pri- prav dosegli v Celju, je kaj slaba tolažba, da so si uvrsti- tev v višji rang tekmovanja zaslužili, saj so dejansko pri- kazali ngjveč. In Nogometna zveza Slo- venije? Tam so se, kot sem izvedel, držali predpisov in pravilnika, ki določa, da mo- ra biti igralec zaposlen in tu- di stanovati na območju ma- tične občinske nogometne zveze. In to igralec območne lige! Kam bi kaj prišli, če bi imeh podobne pravilnike tu- di v rokometni, košarkaški in še kakšni zvezi. A pozor, v NZ Slovenije se zavedajo, da ta določba ni v skaldu z na- šim vsakdanjim življenjem, gospodarskim in stabihzacij- skim trenutkom, zato so jo iz pravilnika, ki bo veljal v tej sezoni, črtali. Za Elkroj pre- pozno, za tistega centerfora iz Spodnjega Kašlja pa, hva- la bogu, pravi čas, saj bo še vedno lahko hodil na šiht v Zgornji Kašelj, gole pa zabi- jal za Spodnji Kašelj. Je bil Elkroj izigran? RADO PANTELIČ pride. Takšna je pač navada v planinah.« Jože, ki pravi, da bo še vztrajal in tudi prihodnje le- to prišel na Cojzovo kočo, pa se nc^bolj veseli novega vo- dovoda. Sedaj namreč vode večkrat manjka in marsiko- mu je težko dopovedati, da je potrebno varčevati z njo. Prihodnje leto tega ne bo več, saj bodo položih cevi do 900 metrov oddaljenega izi- ra, kjer je vode dovolj. Postojanka je dobro oskr- bovana, saj imajo iz Kamni- ške Bistrice napeljano tovor- no žičnico. Ker imajo agre- gat, si lahko v koči svetijo tudi z elektriko. Za prenočišče na skupnih ležiščih v koči na Kokrškem sedlu je potrebno odšteti 640 dinarjev (320 za planin- ce), v sobah pa 800 (400) di- narjev. Juha v Cojzovi koči stane 150 dinarjev, enolon- čnice brez mesa od 200 do 280 dinarjev, z mesom pa 300 dinarjev. Mleko (pri- bližno 3 decilitre) je po 100 dinarjev, čaj 50, kava 100, pivo pa 200 dinarjev. S spretnimi prsti do pravili umetnin stanovanje Vititorije Meklč krasijo prelepe vezenine Pravite, da vas je že velikokrat zamikalo stanovanje nekoliko polepšati? Da ste iskali lepo izdelane prte za kuhinjsko mizo, zanimiva posteljna pregri^ala ali škiljili po prodajnih policah za starinskimi prtiči, ki bi še kako polepšali mizico v dnevni sobi? Nič primernega; takšnega, kar bi vam bilo všeč, niste našli? Pa ste že kdaj pomislili, da se da vse to izdelati doma? Le veliko potrpežljivosti in volje je potrebno... Nič podobnega vam ne bo- mo svetovali. Ze zato, ker smo ob obisku pri Viktoriji Vekič v Rogatcu spoznali, koliko truda in Časa je po- trebno že za droben prtič. Ob prelepih vezeninah, ki jih ima Viktorija razstavljene po vsem stanovanju, pa sem le zavzdihnila in se takoj spri- jciznila s svojim, včasih že kar dolgočasnim in prav nič domače opremljenim stano- vanjem. Kvačkanje, vezenje, necanje... »Otroci so odrasli, pa imam sedaj nekoliko več ča- sa in se lahko posvetim roč- nemu delu,« je kar nekoliko v zadregi spregovorila Vikto- rija, ko so jo zmotili med de- lom. Sicer pa začne s svojimi spretnimi prsti pretikati dro- ben sukanec že pred zajtr- kom, nadaljuje v času do ko- sila in svoje ročno delo vza- me v roke spet popoldne. Pravi, da bi ji bilo sicer dolg- čas in da prav rada kaj skvačka, zveze ali pa naneca in podari svojim najbližjim. Sicer pa pod njenimi spretnimi prsti nastajajo ču- doviti prti in prtiči, posteljna pregrinjala in zavese - pa tu- di posteljno perilo, kupljeno v trgovini, se ji zdi dolgočas- no. »Veliko lepše je, če člo- vek kupi platno, ga sešije in izveze nanj motive, ki so mu všeč,« pravi in hitro pokaže nekaj rjuh in preoblek, ki jih je sama naredila. Viktorija je zares umetnica v ročnodelskih spretnostih. Svoji starejši hčerki, ki živi v Beogradu, je podarila nekaj kompletov velikih prtov z osmimi mahmi prtiči, pa kvačkane prte za dnevno so- bo, pa doma izdelane vezene rjuhe... Od kod spretnost in znanje? Viktorija je doma iz okoli- ce Vinkovcev in prvih spret- nosti kvačkanja ter vezenja se je naučila že od svoje ma- me. Tamkajšnje ženske še danes ohranjajo to spretnost in jo prenašajo iz roda v rod. »Prav je tako,« pravi Viktori- ja, ki ji je žal, da se njeni . hčerki ne posvečata bolj roč- nemu delu. Sicer pa tudi sa- ma priznava, da je vse manj časa in je zato še toliko bolj vesela, da se vsaj najmlajša navdušuje nad necanjem. »Z nitko... so težave« Ves čas pogovora pridno Vrti v rokah kvačko. Prtič za mizico bi bil brez mene res kmalu gotov, a kaj, ko sem s svojo radovednostjo Viktori- jo preveč motila in so, sicer izurjeni prsti naredili napa- ko. Priznam, žal mi je bilo, čeprav je bila napaka tako majhna in neopazna, da sem jo opazila šele, ko sem dru- gič vrtela prtič med svojimi prsti. Pa še takrat bi je mor- da ne, če bi me Viktorija le ne gledala tako presenečeno in začudeno - češ, tako mla- da, pa ne vidi dobro. Sicer pa je Viktorija ome- nila, da ima zadnje čase vse več težav pri kupovanju »nit- ke«. Sukance primernih de- belin in kakovosti, je vse tež- je dobiti in tako včasih obre- de kar veliko trgovin, da le najde tisto, kar išče. »Na bar- ve, sploh pa na odtenke, ne gledam več. Zadovoljna sem že, če dobim vsaj primerno debelino in kakovost,« pravi. Viktorija skrbi za to, da bi svoje znanje posredovala tu- di drugim. Naučila je svoji hčerki, pa tudi nekaterim so- sedam v Rogatcu je že poka- zala svoje spretnosti. Del svojih vezenin je tudi razstavljala v Rogatcu, v Pre- gradi in ob festivalu nareč- nih popevk v Krapini. Seve- da je bil ta prikaz njene ustvarjalnosti zares le raz- stavnega značaja, saj svojih izdelkov ne prodaja. »Preveč časa, ljubezni in truda, hkra- ti pa tudi del sebe, vložim v izdelke, zato jih tudi ne pro- dajam. Rada pa jih podarim najbližjim, tistim, ki jih imam rada, in ki so jih zares veseli,« je zaključila pogovor in postavila na mizo, prekri- to z vezenim prtom, okusno sladico. IVANA FIDLER FOTO: EDI MASNEC Viktorija je v svoje naročje vzela le del, bolje rečeno delček, zbirke vezenin, ki jih je naredila v zadnji letih. 14. stran - novi tednik 29. avgust 198!i No, vse kaže, da je mnogo slajši in večji užitek stripe prebirati, kot pa jih ustvarjati. Prav malo odziva je bilo na nalogo, ki smo vam jo zastavili: »Narišite strip o dogajanju ob morju,« smo vam naročili. Ker je prišlo malo vaših izdelkov, smo imeli toliko lažje delo pri izbiri najboljšega. Avtorja Fanica in Vinci Pečar bosta dobila lepo nagrado AERA, vi pa poglejte, kaj sta na morju doživela Miki in Diki. Pa še nekaj! Upam, da še niste pozabili na novo nalogo. Narišite in opišite robota, kakršen nam bo služil v prihodnjem tisočletju. Še teden dni časa imate, da nam pošljete svoj izdelek! Zahtevna zgodba Nekoč- je živel... je napi- salo pero z velikimi okrogli- mi črkami na list, ko ga je tanek, odločen glas ustavil: »Takšen nedomiseln zače- tek prihranite za kakšno dru- go zgdobo. Če me že po vsej sili hočete napisati, naredite iz mene enkratno zgodbo, ki je še ni videl svet, ali pa nič!« Bil je prekrasen spomla- danski dan ... se je potrudi- lo pero, a že je glas vzrojil: »Kaj?! S tako oguljenimi frazami se hočete izmazati! Razen tega pa se mi zdi tudi vaša pisava malce preveč običajna za tako pomembno zgodbo kot sem jaz. Glede na veliko poslanstvo, ki me ča- ka, bi se že lahko malo bolj potrudili!« Oh ... je z neštetimi krivi- nami in debelinami uspelo napisati peresu in žeje lahko poslušalo histerično vreš- čanje: »OH, OH, OH! Kot da sem kakšna bedasta osladna zgodba, kjer se ves čas samo vzdihuje, joka, stoka in hre- peni po neznanem. Hočem odločen pameten, duhovit začetek, ne pa takšnole skro- pucalo, ki ga premore vsaka druga zgodba!« Pero je nemočno zjokalo s svojimi velikimi črnimi sol- zami in namesto veličastne zgodbe je nastala na papirju le velika črna packa. L. P. Z. Zgodba o čudežnem dečku Srečnemu očku in še srečnejši mamici se je rodil deček. Sprva je kazalo, da bo tak kot vsi ostali, toda že tretji dan po rojstvu je presenetil vse navzoče s tem, daje jasno in glasno spregovoril besedo »mama«. Čez kakšno uro mu tudi beseda »očka« ni več delala težav, čez kakšen teden pa seje že lahko ponašal s tem, da je obvladal vse besede Sloven- skega pravopisa in še kakšno več. Razen tega se je naučil tudi sam preoblačiti in jesti, kuhati, plesti in kvačkati. Naslednjih nekaj dni je porabil za to, da se je naučil pisati in računati ter zaigrati nekaj pesmi na klavir. Srečna oče in mati sta z veseljem spremljala njegov vsestranski razvoj, in ko sta po treh mesecih uvidela, da obvlada vse pomem- bnejše zadeve, sta sklenila, da ga bosta vpisala v šolo. To je končal v kratkem letu dni in v naslednjih dveh mesecih je imel v rokah doktorat iz najmanj desetih znanstvenih podro- čij. Pri dveh letih in pol seje po krajšem študijskem potova- nju zaposlil na inštitutu za razvoj znanosti, kjer je ostal do upokojitve. Šele takrat seje lahko v miru posvetil igračkam kot vsi ostali otroci. L. P. Z. Počitnice na vasi Konec šolskega leta je Marta odšla na počitnice k babici. Peščena pot se je vzpenjala do lesene koče kot srebrna nit, ki je povezovala utrip mesta z vasjo. Stopala je preko lesene br- vi, pod katero se je leno vil poletni potok, ki je od daleč izgledal kakor sita kača. Pre- lival seje preko kamenja, ka- kor najbolj ubran orkester glasbenikov. Peščena pot se je pred leseno hišo razširila v kmečko dvorišče. Ob hiši je stal razpadajoč lesen kozo- lec, kakor opozorilo na kmečke čase in hlev, v kate- rem so gnezdile črne lasto- vice. Lesena koča je bila skrita med sadnim drevjem, tako da je bilo od daleč videt le dimnik, iz katerega seje sve- dral gost, siv dim. Hišica v kateri je spala Marta, je ime- la malo okno, na katerem se je razezala vodenka z gostimi nežnimi cvetovi. Nad hišo je bilzleknjen kmečki vrt, v ka- terem^ se je krčila stara češ- nja. Čez listnate čipke so ob jutrih curljali masleno rume- ni sončni žarki in se kakor zavese razlivali po razčeper- jenem zelenem pušpanju, ci- nijah, vrtnicah in odnašah omamni vonj nad zorečimi žitnimi krpami. Pred vhodnimi vrati jo je čakala babica, ki jo je spomi- njala na portret Kofetarice, ki ga je narisala Ivana Kobi- lica. Babica je Marto razvajala. Ob jutrih ji je na vzidnem štedilniku kuhala kakav iz domačega mleka. Ko je babica odšla okopa- vat korenje, je Marta stikala za kokošjimi jajci in jih nara- hlo trla ob kamenju, ob tem pa je neznansko uživala, ker je babica mislila, daje to sto- rila nerodna kokoš. Jajcem je primešala še ma- lo prsti, moke, soli in gnoja in potem iz tega testa spekla potico. Nekega počitniškega dne je s tanko šibo pretepala prašiča, da je v strahu skočil iz svinjaka in si zlomil spred- nje noge. Vragolij pa še ni bilo ko- nec. Ko se je Marta potikala po travnikih, je prijela^ grdo krastačo in ji v gobec potis- nila prižgano cigareto. Kra- stača ni znala izdihovati ci- garetnega dima. Ko se ga je preveč nažrla, je počila. Najlepši ,se je zdel Marti čas žetve. Žanjice so vstajale zgodaj zjutraj in so žito žele s srpom. Malico je na njivo prinašala Marta. Bila je pra- va pojedina s potico, suhim mesom in v krušni peči pe- čenim kruhom, za žejo pa so pile lipov čaj s šnopsom, ki gaje pridno cukala tudi Mar- ta in potem hodila negotovo kot lutka na vrvici. Marta je imela rada tudi grabljenje sena. Včasih so se grozeči, trebušasti oblaki nagnih čisto nad vas, strela je parala golobje sivo nebo, Marta pa je na tihem najbolj uživala, kadar je lahko ska- kala na zvrhanem vozu sena in stric ni mogel več uiti ne- vihti. Pri babici je doživela tudi prvo. ljubezen. Kadar je sose- dov fant prihajal iz službe, ga je Marta že čakala na vrtu in se delala, da okopava rože. Ko je proti koncu počitnic pomagala babici pri šivanju, so s postelje zdrsnile škarje na tla. Babica je menila, da to pomeni, da bo kmalu nek- do prišel k hiši. Res je bilo tako. Prišel je Martin oče in morala je domov. Planila je v neutolažljiv jok. Ko seje vračala v mesto, je v luži zagledala lastovičjega mladiča. Odnesla ga je do- mov. Položila ga je v toplo volneno cunjico. Onemogla ptica je bre? moči ležala na njej in se tresla tako močno, kot bi vse njeno telo bilo eno samo vznemirjeno, prestra- šeno srce. Marta je prisiljevala lasto- vico, da je požirala drobtini- ce in ji vlivala v kljun hladno vodo. Nekaj ur je nepremič- no ležala, kot da bo vsak tre- nutek izdihnila. Le včasih je za trenutek odprla utrujene veke. Potem se je pričela premikati, razprostirati krila in čivkati. S težavo se je dvignila od tal, nekajkrat po- letela po sobi, potem pa za vedno odletela skozi odprto okno. Črna lastovica je Marto spominjala na prijetne počit- niške dni pri babici. Z njo so odšli tudi spomini, ki so jih prekrila nova doživetja in skrbi. In tudi novo šolsko le- to je že bilo pred vrati. Nada, T. Velenje ZLATA HARMONIKA LJUBEČNA 85 Polfinalno tekmovanje, sobo- ta, 31. 8. ob 16. uri na Franko- lovem (po tekmovanju zabava na kateri bo igral ansambel Savinjskih 7) Finalno tekmovanje, nedelja, 1. 9. ob 15. uri pri Gasilskem domu Ljubečna Vabljeni Zgodba o dečlcu, ki se ni hotel učiti v našo šolo je hodil deček, ki ga noben učitelj ni mogel pripraviti do tega, da bi se kaj naučil. Namesto, da bi re- ševal računske naloge, je de- lal papirnate aviončke in jih metal po razredu, namesto, da bi pisal narek je lepil žve- čilne gumije po stolih, name- sto da bi poslušal učitelja pri uri zemljepisa si je zamišlje- no vrtal po nosu in buljil v muhe pod stropom. Zaradi tega je njegova glava posta- jala vedno bolj prazna, in ko je neko poletje šel s starši na morje, je ugotovil, da glave ne more več potopiti pod vo- do. Toliko praznine se je v njej že nabralo. Dečka to ni motilo in v šoli je še naprej zganjal vragolije namesto, da bi se učil. Kmalu je ugotovil, da ga med hojo prazna glava vzdigne tudi za več metrov od tal. Tudi to dečku ni vzbujalo kakšnih večjih skr- bi. Še vesel je bil, da se je lahko brez težav prekopice- val po zraku in žel navduše- no priznanje sošolcev. Bolj ko je imel prazno glavo, više je skakal. Toda, ko je nekoč hotel ha šolskem dvorišču pred očmi vsega razreda iz- vesti trojni salto mortale, ga je nenaden piš vetra odnesel neznano kam. Še zdaj se od časa do časa pojavi kje na obzorju, kjer žalostno opleta z rokami, potem pa z vetrom izgine. L. P. Z. 29. avgust 1985 novi tednik-stran 15 NOČNE CVETKE • V ponedeljek zvečer sta se sprla sostanovalca v samskem domu v Ribaijevi ulici v Celju; Taip H. in Jo- žo P. se nista mogla spora- zumeti, ali ncO v sobi gori luč ali ne. Pa se je razjezil Jožo in Taipu strgal srajco, nazadnje pa so morali po- sredovati miličniki. • Iz hotela Evropa je v po- nedeljek, nekaj pred pol- nočjo poklical miličnike re- ceptor, ki je uspel prijeti ta- tu. Gost v hotelu, Gasem B. iz Suve Reke na Kosovem je drugemu gostu ukradel brivnik, receptor pa je ta- tvino odkril in nepridipra- va pridržal do prihoda mi- ličnikov. • Na Postaji milice se je oglasil Herman J. iz Zado- brove. Kaže, da se Herma- nu ne godi n^bolje doma, saj je miličnikom potožil, da ga je premlatila žena in ga lažje ranila. • V soboto popoldne je v Iršičevi ulici pes napadel Vando P. Miličniki so ugo- tovili, da je lastnica tega psa Angela Š. Morala bo pred sodnika za prekrške, ker je pes kljub kontumacu večkrat spuščen z verige in je že pred tem ugriznil ne- kega kolesarja. Sosedje pa pravijo, da psu pri Angeli tudi sicer ne gre najbolje, saj ga lastnica večkrat »po- zabi« nahraniti. S. Š. Varno v šolo in nazaj domov Letošnja akcija »varnost otrok in mladine v začetku šolskega leta« bo potekala podobno kot že nekaj let na- zaj; člani sveta za preventi- vo bodo poskrbeli, da bo v prvih dneh pouka promet potekal čimbolj varno in da tudi kasneje, med šolskim letom ne bo nesreč, v kate- rih bi bili udeleženi otroci. Delavci Celjskega cestne- ga podjetja in Ceste-Kanali- zacije (v Celju) so že obnovili vse talne signlizacije pred šolami oziroma tam, kjer bo vsak dan šlo v šolo največ otrok. Posebne komisije so si potem ogledale te ceste in ulice, delavci obeh podjetij pa so te dni odpravih še zad- nje pomanjkljivosti. V Celju so se letos dogovo- rih za novost na cestah pred šolami na Polulah, Frankolovem, Ljubečni in Ostrožnern. Delavci Cestne- ga podjetja bodo v prvih dneh pouka postavili pro- metne znake s katerimi bodo hitrost vozil omejili na 40 ki- lometrov na uro. Takšne omejitve bodo v veljavi pr- vih deset dni pouka v šolah, gre pa za nevarne odseke cest, kjer so šolarji bolj ogro- ženi zaradi večjih hitrosti vo- zil. Seveda bodo miličniki z radarji nadzorovali, ali voz- niki res upoštevajo te ome- jitve. . Prvi šolski dan se bo, tako kot prejšnja leta, začel z uro prometne vzgoje, na kateri naj bi otroke in tudi njihove starše seznanih z najkrajšo in seveda najbolj varno potjo v šolo. V šolah naj bi tudi organizirali pionirsko pro- metno službo, poskrbeli pa naj bi tudi, da se bodo v šolo vozili s kolesi res samo tisti, ki imajo kolesarske izpite, ah pa sp starejši kot štirinajst let. Še največ pozornosti pa bodo nemenili prvošolčkom, ki se v gostem prometu še težje znajdejo. Vsi prvošol- čki morajo tudi nositi rume- ne rutice. Prve dni pouka bodo na križiščih v bližini šol za večjo varnost skrbeli tudi milični- ki, člani Zveze šoferjev in av- tomehanikov, AMD Slander in šolskega centra Boris Ki- drič, že sedaj pa vsi opozarja- jo tudi na vlogo staršev pri prometni vzgoji, ki lahko z dobrim vzgledom in tudi drugače največ pripomorejo, da bo njihov otrok prišel res varno v šolo in nazaj domov. S. ŠROT V Šentjurju so nekaj let načrtovali, da bodo uredili križišče pred tamkajši^o osnovno šolo Frana Magaja, letos pa so le uspeli zbrati dovolj denarja, da so posta- vili semaforje, uredili ploč- nike in seveda obnovili vso signalizacijo. Tako bo pot v šolo za približno 1000 šen- tjurskih otrok odslej precej bolj varna. Potreben denar 2,5 milijonov dinarjev - za ureditev križišča so prispe- vali krajevna skupnost Šen- tjur (polovico), šentjurska komunalna skupnost in os- novna šola Frana Malgaja. »Ko ocenjujemo podobne akcije v prvih šolskih dne- vih v preteklih letih, ugota- vljamo, da so bile uspešne in, da v zadnjih letih vsaj v prvih šolskih dnevih šolarji niso bili udeleženi v nobeni prometni nesreči,« pravi Ivan Hribernik, inšpektor za varnost prometa na celj- ski Upravi za notranje zade- ve. »Tudi letos se bomo in- tenzivno vključili v akcijo. Prve dni bo na cestah, še posebej pred šolami ostrej- ša kontrola prometa, milič- niki pa so se vključili tudi v druge akcije ob tej priložno- sti. Tako smo pregledali vso prometno signalizacijo pred šolami in se dogovorili z Cestnim podjetjem in CE- -KA, da so jo obnovili, sode- lovali smo pri sestavljanju prometnovarnostnih načr- tov v šolah, posamezni mi- ličniki pa bodo sodelovali tudi na roditeljskih sestan- kih v šolah.« Prevrnil se je v potok Po lokalni cesti iz Šmartne- ga v R. doUni proti Celju je vozil osebni avto brez vozni- škega dovoljenja 20-letni ALOJZ KOLAR iz Vojnika. V levem, nepreglednem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na desno bankino in se prevrnil na streho v 2 m globo- ko strugo Sušnice. Kolar in so- potnik STANKO ROSNER sta lažje ranjena, huje pa sopotnik DARKO BREČKO iz Vojnika. Škode na avtomobilu je za 190.000 dinarjev. Utrujen voznik Ko je voznik osebnega avto- mobila IGNACIJ ZBICAJNK, 46, iz Titovega Velenja v Šem- petru zgodaj zjutraj dohitel voznika kolesa na pomožni motor DARKA PODGORŠKA iz Trnave pri Žalcu, je zaradi utrujenosti spregledal, da je kolesar zapeljal proti sredinski črti, ker je nameraval zaviti v levo. Voznik je Podgorška zbil, pri čemer se je kolesar huje ranil. Traktor se je kotalil DRAGO ČEDE, 23, iz Založ je vozil neregistriran traktor po klancu navzdol iz Kal proti Zalogu. Ko je pripeljal nad ja- mo Pekel, pa je zaradi nepri- merne hitrosti zapeljal v levo in traktor se je prevrnil ter ko- talil 100 m daleč.Drago Čede in IVAN SKEPIČ, 28, iz Založ, ki je bil tudi na traktorju, sta se huje poškodovala. Krivolov v Hudinji v mislih so imeli prijeten pi- knik, ko so se Radovan Miletič iz Zagreba, Stanoje Miletič iz Bihača in Zarja Miletič iz Celja odpravili na krivolov v Hudi- njo. Do tedaj, ko so jih prijeli miličniki, so nalovili že 4 kilo- grame rib. Namesto prijetnega piknika jih čaka obisk pri sod- niku za prekrške in kar pre- cejšnja kazen. Vinski pohod Milomir Aškanin iz Štor, Emil Lutič iz Celja, Ljubisav Josipovič iz Ceha, Radovan Pantovič iz Gorice pri Smart- nem v Rožni dolini in Milorad Žigerovič iz Celja so si prejšnji teden privoščili kar buren vin- ski pohod po gostUnah. Že do- poldne so v alkoholni razposa- jenosti rjizbili telefon in 2 le- stenca v hotelu Dobrava v Zrč- čah, nato pa se v gostilni Lipi lotili še cvetja. Na poti do Celja so nato obiskali še en bife in razbili precej kozarcev, pohod pa so zaključili v bifeju Jurič- ki, kjer so se začeli tudi prete- pati. Eden izmed njih je gostu v bifeju, Janiju V. razbil nos in ga tako hudo ranil, daje moral v bolnišnico. Druščina se bo morala zaradi svojih vinskih izpadov zagovarjati na sodišču in pred sodnikom za prekrške. Utopila sta se brata v Šoštanjskem jezeru, na- sproti termoelektrarne sta v nedeljo popoldne utonila brata, 17-Ietni Jože in 13-let- ni Franc Laznik iz Zavodenj pri Šoštanju. Do tragedije je prišlo ob približno 15. uri, ko seje sta- rejši Jože, ki je znal plavati, pognal v vodo, mlajši Franc pa je na obrežju našel nekak- šno škatlo iz plastične mase, se prijel zanjo in odšel v vo- do. Priplaval je že do brata, ta pa ga je razposajeno odri- nil od sebe. Toda mlajši brat je izpustil škatlo in se začel utapljati. Starejši brat ga je hotel rešiti, a se je še sam začel utapljati. Eden izmed občanov, ki so gledali to tragedijo z brega, je takoj skočil v vodo iz izvle- kel mlajšega Franca, ki so mu na kopnem tudi takoj nudili prvo pomoč. Toda bi- lo je prepozno in nekaj kas- neje so v velenjskem Zdrav- stvenem domu ugotovili, da je Franc že mrtev. Utonil pa je tudi njegov starejši brat, ki ga je reševal. _SA Manj kaznivih dejanj Delavci celjske Uprave za notranje zadeve so v letoš- njem prvem polletju obrav- navali nekaj več kot 2300 kaznivih dejanj, kar je za približno 6 odstotkov manj kot v enakem lanskem ob- dobju. Precej večja pa je pri tem materialna škoda. Obravnavali so tudi več kot 1000 tatvin, od tega največ tatvin koles in vlomov v av- tomobile. Na področju go- spodarskega kriminala pa so zabeležih 165 kaznivih de- janj, med katerimi je največ primerov izdaje nekritih če- kov in poneverb. TC Pripor za Anderluha in Šemrova Celjski preiskovalni sodnik je prejšnji teden odredil pripor za Stanka Anderluha in R^ka Semrova, ki sta osumljena kaznivega dejaiga nasilniškega obnašanja. Obadva so ovadili laški mihčniki potem, ko je prišlo 6. julija letos ob 3. uri zjutraj do pretepa pri točilni mizi na gradu Tabor v Laškem. Takrat n^ bi Miran Nemec miril sosednjo druščino, kjer so se prepirali. Pristopila naj bi Anderluh in Šemrov in Anderluh naj bi udaril Nemca s pestjo po glavi, Šemrov pa naj bi ga še obrcal. Mirana Nemca so zaradi poškodb morali prepeljati v bolnišnico. Preiskovalni sodnik je zahteval za oba osumljenca pri- por zaradi ponovitvene nevarnosti. Stanko Anderluh je namreč že bil obsojen zaradi nasilniškega obnašanja in je šele pred časom prišel s prestajanja zaporne kazni, R^ko Šemrov pa je tudi že naredil več podobnih prekrškov. Starši v postelji, otroci pa na motorjih stanovalci nekaterih ulic v Celju imajo precejšnje težave zaradi hrupnih mladih moto- ristov, ki se zbirajo pred sta- novanjskimi bloki tudi pono- či in vneto pritiskajo na plin, da je hrup še močnejši. Več- krat jih skušajo prepoditi kar jezni stanovalci, ker pa to po- navadi ne zaleže, ini^o polne roke dela tudi miličniki. Ti so morali prejšnji petek zvečer kar nekajkrat na teren. Že nekaj po 20. uri so jih po- klicali iz Nušičeve 14. Milični- ki so skupino mladih motori- stov opozorili in upali, da bo to zaleglo. Tri ure kasneje pa so ponovno dobili obvestilo iz Nušičeve: pred blokom naj bi omahnil mlad motorist, verjet- no zaradi vinjenosti. Ko so pri- šli miličniki v Nušičevo, so se mladeniču očitno vinski hlapi že razkadili in jo je urno po- pihal. Nekaj po 23. uri so jih pokli- cali tudi v Prijateljevo ulico, malo po polnoči pa še v Ulico 8. črnogorske brigade. V obeh primerih so mladi hrupneži odbrzeli še pred prihodom mi- ličnikov. Ob pol enih pa so mo- rah ponovno v Nušičevo, kjer seje ponovno ustavila skupina mladih motoristov (stari so 15 do 16 let) in uspešno prebudila večino stanovalcev iz te ulice. Vendar pa s tem še ni bilo ko- nec nemirnega sna občanov v Nušičevi - malo po 1. uri se je pripeljala še druga skupina motoristov in tudi patrulja mi- ličnikov je morala spet na pot. Vse, ki so delali hrup z motorji, so prepeljali na postajo milice in si zapisaU ryihova imena. Mihčniki so v takih primerih bolj kot nemočni, saj mladolet- nikov ne morejo kaznovati, bi- lo pa bi zanimivo zvedeti, kaj mislijo o nočnih pohodih mla- doletnikov njihovi starši. S. ŠROT Klepetava gospodinja V nedeljo dopoldne je go- relo v stanovanju v Ulici bratov Vošnjakov v Celju, kjer je gospodinja M. K. pri- stavila olje na električni štedilnik, potem pa odšla na klepet k sosedi. Olje se je tačas pregrelo in vnelo, ogenj pa se je razširil in uni- čil precej opreme v stanova- nju. Požar so pogasili gasilci celjske poklicne brigade, škode pa je za približno 400.000 dinarjev. Zaradi ogrožanja pa so podali tudi kazensko ovadbo proti go- spodinji. S.Š. Kradle iz skladišča Za 380 tisoč dinarjev so Marija J^ovšek, Justina Banov- šek in Pera Kovačevič, čistilke v Merxovi temeljni organi- zaciji Preskrba, oškodovale to organizacijo. Izdelale so dodatni ključ skladišča in od lanskega decem- bra odnašale večje kohčine kave, alkoholnih pijač in drugih živil. Te so prodajale zasebnim slaščičarjem, z zbranim denarjem pa so si kupile avtomobile. Proti njim so vložili kazensko ovadbo. Sedmih kaznivih dejanj pa je osumljen 25-letni Dragan Božič, zaposlen v Titovem Velenju, ki je iz Name odnesel dva šivalna stroja, oblačila in več manjših predmetov, ne da bi to opazil kdo od trgovcev. Vse to kaže na premajhno pazljivost in skrb pri varstvu družbenega premoženja. Tudi v skladiščih delovnih organi- zacij nimajo prave kontrole nad stanjem blaga. Vse večkrat pa se dogaja, da ostanejo tatovi v trgovini potem, ko jo zaprejo in nemoteno kradejo. Zato bodo morali v vseh delovnih organizacijah bolj skrbeti za varstvo družbenega premoženja. Bralci izbiralo roman štirinajst dni pred zaključkom naše poletne nagradne igre, v kateri bralci izbirajo roman, ki ga boste v NT brali od jeseni naprej, se stanje ni bistveno spremenilo. Še naprej vodi po vaših glasovih roman Pod svobodnim son- cem (86 glasov), sledi Miklova Zala s 58 glasovi. Ovčar Runo s 49 glasovi in Umiranje na obroke z 39 glasovi. V NT bomo ob današ^em objavili še dva kupona za glasovanje, zatem pa tudi spisek nagrad, za katere se bodo potegovali vsi, ki so glasovali za katerikoli roman. Nagradna igra Novega tednika Bralci izbirajo roman v NT želim brati roman (povest)_ ime in priimek Naslov_ (Kupon izrežite in izpolnite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov Novi tednik, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje. Vse prispele izpolnjene kupone bomo upoštevali pri žrebu nagrad.) Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured- nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež, Tatjana Cvim, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič, Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa 2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.' Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. GRADITELJI! Od 19. avgusta do 19. septembra velja akcijska prodaja vseh opečnih izdelkov v Mercator - »Ograd« Ormož in pri trgovskih organizacijah DOSTAVA DO 100 km BREZPLAČNA! Informacije tel. 062 701-459 Za gradnjo stanovanjske hiše ali gospodarsl