T/, haja vsak 'D0 dobila dovoli podpore od do-[°ih ijudi in od Boga. Če sc je pa poloti ma-I dušic, ji pa tudi dobri ljudje ne bodo mo-[;,'[ veliko pomagali. Le pogumni in odločni "ni bo mogoče z uspehom voditi gospo- ('jrSTudi njene gospodinjske skrbi so vsled 0jskc podvojene. Kmečka gospodinja bo • orala gledati, da se bo njena družina od tc-a preživela, kar se pridela v hlevu in na »olju. Na štacuno naj se nikar preveč ne zanaša. Kar je slišala ali brala kedaj o varčnosti, naj sedaj vestno uporabi. S treznim in pametnim varčevanjem ne bo samo obvarovala stiske vse svoje domače, ampak bo tudi s tem domovini koristila. Pomisli r.aj, da se v mestih nič ne pridela in morajo dobili mesta svoj živež bodisi s kmetov bodisi iz drugih držav. Ker je pa vsled vojske dovoz živeža otežkočen, so torej mesta navezana na kmeta. Mestnega in delavskega slanu je v naši državi malo več kot polovica. Torej bo kmet moral zalagati nekmečke stanove z živežem. In čim več bo na kmetih ostalo, tem več bo lahko prodal meščanu in s tem olajšal pomanjkanje. Prav vtem času se bo videlo, da je ravno kmečki stan glavni steber države. Koliko se pa s umetnim varčevaniem da prihraniti, pa vsaka skušena gospodinja ve. In kar se je že tolik ut pisalo in poudarjalo; znanje računanj in preudarka pri gospodinjstvu bo sedaj še veliko bolj potrebno, kot pozneje. Stroške za manj potrebne stvari bo treba odpraviti, zato, da se bodo neobhodno potrebne lahko preskrbele. Kolike skrbi prizadeva materi vzgoja otrok še v mirnih časih. In sedaj, ko je od-fel mož in oče v vojsko ter mora žena oziroma mati poleg gospodinjstva se gospodarsko voditi, sme tem manj pozabiti na otro-čiče in njih vzgojo. Ako si ohranimo ali pridobimo premoženje in zdravje in pri tem zanemarjamo vzgojo otrok, da se pokvarijo, nam je s tem malo pomaganega. Pokvarjeni otroci ja grenijo staršem vse življenje, in oče, ki se bo zmagoslavno vrnil iz vojne ne bo vesel vrnitve, če ga otroci ne bodo enako udano ubogali kot poprej. Zato je treba materi tudi nadomestiti očetovo resnost in strogost. Vso svojo ljubezen, priza-nesljivost in milobo napram otrokom, mora mati lepo združiti s primerno strogost-|0; S tem jej bo omogočeno, da vzgoja nje-m™ °'r°k ne bo nič trpela, S primernim spominjanjem na hrabrega in v nevarnostih 5e naliajajočega očeta, se bodo srca otrok secel0 oplemenitile in če Bog ne bo dal polnitve očetu, bodo to izgubo lažje prenesli. S stiskami in nadlogami se ponavadi tudi poživi ljubezen do bližnjega, ker ne-j,reco ic treba okusiti, da se jo pač spozna. .. . nai vsaka gospodinja svoje proste mo-" žrtvuje vsem potrebnim, kajti dobrota »slane večno. In ravno, žena, ti si poklica-a' da omiliš vse hude posledice vojske. Spomini na papeža Pija X. i. h i?-Pbn* travnik pokojnega pape-Pija X. pripoveduje v poslednjih lira« pokojnikovih sledeče: Sv. Oče ie sprejel sv. zakramente za umirajoče z veseljem in v miru. Bil je pri popolni zavesti. Trenutek je celo ginotja jokal. Nalo je napravil z roko znamenje sv. križa. Njegove oči so bile zamaknjene in so se tako svetile, kakor še nisem videl svetiti se človeških oči. Sv. Oče je kazal podobo moči in miru pred bližajočo se mu smrtjo. Jaz v dolgoletnem svojem službovanju kot zdravnik enakega še nisem videl. Po 9. uri zvečer je zavest pri sv. Očetu skoraj popolnoma izginila. Položil sem mu v roko sv. razpelo. Molil je tiho in večkrat poljubil sv. križ. Potem je ugasnilo oko. Tako zamaknjeno umreti še nisem videl nobenega človeka, pravi zdravnik. II. Slovesno zadušnico za papeža Pija X. je opravil pretekli teden v torek v stolnici presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič ob obilni azistenci. Žalne službe božje so sc udeležili vsi višji civilni in vojaški zastopniki. Navzoči so bili ekscelenca baron Schvvarz, dvorni svetnik Chorinsky, od deželnega odbora dr. Evtren Lampe, dr. Pegan, dr. Triller, grof Barbo. Cerkev je bila polna vernikov. V sredo je opravil slovesno črno mašo mil. prošt Sajovic in v četrtek stolni dekan Kolnr. III. Na Dunaiu jo bila v cerkvi sv. Štefana dne 25. m. ni. slovesna zadušnica za sv. Očeta. Udeležili so se je ministri. Zadušnico je opravil pomožni škof Čoke. Špalir je delalo vojaštvo. IV. V torek 25. m. m. je prišel v Vatikan k zbranemu kolegiju kardinalov ves diplomatični zbor t. j. vsi poslaniki tujih držav, ki so pri sv. stolici. V imenu vseh zastopnikov je govoril avstrijski zastopnik in izrekel sožalje sv. kolegiju ob izgubi sv. Očeta. V imenu kardinalov sc je zahvalil kardinal Sera-fino Vanutelli. Oba govrnika sta govorili v francoskem jeziku. Dalje se o tem še poroča: Slovesnost v Vatikanu pri sv. kolegiju se je izvršila z velikimi svečanostmi. Zastopniki držav so prišli okrašeni z vsemi redovi. Med zastopniki vojskujočih se držav je vladala velika hladnost. Stali so v raznih gručah. V eni gruči: Avstrijski, bavarski in pruski zastopnik, v drugi je je govoril ruski zastopnik z belgijskim. Kolegij je nagovoril avstrijski zastopnik. Kardinal Vanutelli je povdarjal v svojem odgovoru, naj bi dal Bog sv. Cerkvi modrega glavarja. V. Živel je rajnki papež zelo preprosto. Neki italjanski list je popisal njegovo živ-ljanie takole: Pij X. zelo zgodaj vstaja. Ko se mladi Sili, papežev sluga, nekoliko po 5. uri poda v papeževo spalnico, Sveti Oče navadno že sedi na stolu in moli brevir. Po 6. uri Sveti Oče mašuje v mali kapelici, ki je zelo preprosta in ima lesen oltar. Mašuje približno doI ure. Po sv. maši opravi papež kleče molitve po sv. maši. Nato zajtrkuje kavo. opečen kruh in surovo maslo. Če ni prevroče, se poda zjutraj v vatikanske vrtove, kjer se več časa izprehaja po hladnih hodnikih in raztfovarja s svojim spremstvom. Redno obišče lurško kapelico, ki je posneta po slavni lurški duplini. Izprehaja se zjutraj eno uro, nalo pa gre delat v svoje zasebne prostore. Predvsem reši obilno dopisavanje, nakar slede poročila kongregacij. Zahteva red in točnost, in natančen kot je, ne prezre nobene malenkosti. Nato sprejme državnega tajnika Meri del Vala, ki mu poroča o zadevah s tujimi viadami. Slede javni ali posebni sprejemi visokih prelatov ali uglednih laikov. Gotove dni v tednu ali v mesecu sprejema višjega dvorjana, kardinale, prefekte in tajnike raznih kongregacij in druge visoke dostojanstvenike. Pij X. je jako ljubezniv in si zna pridobiti srce vseh, ki ž njim občujejo. Nekoliko po L uri Pij X. kosi zelo pri-prosto, nato nekoliko počiva, a nikdar ne nad eno uro, nakar nadaljuje svoje brevir in rešuje akte. Ob 6. uri popoldne se poda papež • spremstvom na hodnik, ki leži v III. nadstropju in ki je okrašen z velikimi naslikanimi zemljevidi in s slikami iz življenja Pija IX. Navadno čaka na hodniku papeža kakih 20 uglednih Italijanov ali tujcev, ki pridejo v Rim, da smejo prstan Sv. Očeta poljubiti. Potem gre zopet v svoje prostore delat. O 10. uri pa navadno počivat. VI. Rimskemu dopisniku dunajskega lista »Reichspost« je izjavil telesni zdravnik umrlega papeža Pija X., dr. Machafava sledeče. Ko so vplivali na papeža od več strani, naj bi on s svojim velikim vplivom vplival na to, da se vojska med Avstrijo in Srbijo prepreči, je dejal pokojni papež: Edini izmed vladarjev, na katerega bi mogel papež v tem smislu vplivati, je avstrijski cesar Franc Jožef, ki je ohranil vedno sv. stolici neomajno zvestobo. Sv. Oče pa tega ne more storiti, kajti vojska nasproti Srbiji je pravična, da zelo pravična. VII. Testament umrlega papeža Pija X. je spisan na belem papirju in obsega tri strani. Pisan je z jasno in lepo pisavo. V začetku priporoča sv. Oče sebe Bogu in v varstvo Devici MarijL Nato našteva nekaj volil, ki so pa vsi navezani na dovoljenje glavarja ka^ loliške cerkve. Testament častno priča, kako je bil sv. Oče v zemeljskih stva* reh nesebičen. Svetovna vojska. MI GREMO NAPREJ I Mi gremo naprej I Mi strelci! Frea nami gre plamen kot Bog pred Izraeldl Na te besede slovenskega pesnika smo se spomnili te dni, ko so dan na dan: prihajala poročila o zmagah naše in 3i nemške armade. Čudni časi so to! Prejšnji mcsec so nas dan za dnevom vznemirjala poročila o vedno novih vojski-nih napovedih. Ena napoved se je vrstila za drugo. Vihar za viharjem je vstajal. Potem smo bili nestrpni, ker razun malih prask nismo ničesar zvedeli. Z napetostjo smo pričakovali dan za dnevom poročil o bojih. Ampak vse je šlo strogo preračunjeno in v vzornem redu naprej. Najprvo napovedi vojsk, potem mobilizacija, za tem pomikanje čet ob mejah druga proti drugi, sedaj pa zmage druga za drugo. Res, Rog je bil dosedaj z nami, da bi ostalo tako tudi do kmalošnega konca! Ta vojska pa ni samo strašna, ker se razteza skoraj po vsem svetu, temveč je strašna tudi vsled velikanskega ozemlja, na katerem se boji vrše in pa vsled števila prebivalstva. Vsa pozornost sedanje vojske je sedaj obrnjena na Avstrijo in Nemčijo. Te dve državi ste krog in krog obdani od sovražnikov in vendar: niti v Avstriji, niti v Nemčiji se ne nahaja dosedaj noben sovražni vojak. Nasprotno, na vseh straneh prodirajo armade Avstrije in Nemčije v sovražnikovo ozemlje. In povsod zmagujejo I V lažje razumevanje stvari si poglejmo meje. Avstrija meji na severu na Nemčijo, potem se pa vleče vzhodno proti jugu dolga meja na Rusko, ki se konča ob Rumuniji. Torej cela severna meja Avstrije je ena sama dolga bojna črta, eno samo velikansko bojno pozorišče proti Rusom. Ta bojna črta je dolga približno 400 km. Pa niti na enem mestu je sovražnik ni še pretrgal! Nasprotno vdira naša armada že daleč na Rusko-Poljsko. Najznamenitejši boj na tej črti je bil dosedaj pri Krasnika, kjer so naši vojaki vrgli veliko premoč sovražnikovo nazaj. Na jugu ima Avstrija sovražnika v Srbiji in Črnigori. Tudi na tem bojišču prodira naša armada zmagoslavno naprej. Tu je prodrla že daleč v sovražnikovo ozemlje. Najznamenitejši boj dosedaj se je bil v Srbiji za šabac, katerega so naši vzeli. Ob drugih naših mejah imamo mir. Nemčija meji na severozahodu na Rusko in mora vzdrževati tamkaj proti Rusom veliko armado, ki, kakor naša, zmagoslavno prodira. Sovražnik je poizkušal vdreti v nemško ozemlje, pa je bil tudi vržen nazaj. Na zahodu meji Nemčija na Belgijo, skozi katero je morala prodreti proti Francozom. Južnozahodno pa meji naravnost na Francosko. Na tem bojnem pozorišču so se bili dosedaj največji boji in tudi največji, kar jih pomni zgodovina. Belgija je v nemških rokah. Najmočnejše francoske trdnjave na meji so od Nemcev vzete. Pot v Pariz je Nemcem prosta. Tako da danes 2e lahko rečemo: Francija je premagana ln skoraj da je s tem do malega odločena že tudi svetovna vojska. Zelo hitro je vse t0 prišlo! Hitro .Vojska in hitro tudi zmage. Tako hitro, 4> da na te zmage niso računali niti tisti, ki so dobro poznali nemško armado. Nemčija ima sedaj združeno vso svojo vojaško moč proti Francozom, s katerimi hoče hitro obračunati, da bi mogla potem vreči svoje sile na sever proti Rusom. Avstrija pa ima združeno svojo vojaško moč proti Rusom, katerim ne samo brani vdreti v naše ozemlje, temveč jih potiska vedno bolj nazaj. Proti Srbom naša vojska ni velika, ker je glavno proti Rusiji. Kaj bi nam pomagalo, če bi tudi Srbe v par tednih zmleli, če bi pa od severa prodiral v Avstrijo Rus. Zato mora biti glavna moč naše armade na severu proti Rusiji. Vsi drugi boii in praske so sedaj postranskega pomena. Anglež pomaga Francozom na suhem v Relgiji, pa je bil tudi že parkrat tepen. Tudi na morju, kjer sta Anglija in Francija v premoči, še ni prišlo do posebnih bojev. Kaj delajo Japonci, kako se razvijajo stvari v Ameriki in Egiptu, to vse je sedaj za nas postranskega pomena. Naj skrbi to Ruse, Angleže in Francoze, ki imajo tamkaj svoje vojake in svojo zemljo. Bolj važno je za nas vprašanje Italije in pa držav na Balkanu. Tudi v tem oziru smo lahko brez skrbi. Pravijo, da nam to, da je Italija mirna, dosedaj samo koristi. Na Balkanu pa so z nami Turčija, Rumunija in Bolgarija. Tudi če začne tamkaj goreti, ne bo v našo škodo. Želimo torej in prosimo Boga, da bi ostali avstrijska in nemška armada proti Rusom tako zmagoviti kot dosedaj in potem lahko upamo, da bo svetovne vojske kmalu konec in da bo ta konec navzlic mnogim žrtvam časten in koristen. Brez žrtev pa ni zmag, brez trpljenja se ne doseže velikih reči. To smo že povdarjali. Zato pogumno naprej doma, kot gredo pogumno naprej na«i vojaki v zemlji sovražnikovi. Avstrija. Navdušenje nad zmagami naših čet je povsod v Avstriji zelo veliko. Vse upa na sijajen konec bojev. — Predsednik ameriških Združenih držav Vilson je poslal našemu cesarju povodom rojst-neda dne čestitko. Naš cesar je izrazil sožalje predsedniku, ker mu je umrla soproga. — Cesar je poveril ogrskemu ministru predsedniku grofu Tiszi posle hrvaškega ministra. Kakor znano, je dosedanji hrvaški minister grof Peja-čevid v Franciji in vsled vojske ne more domov. — V glavni voni stan je 2i. pr. m. došla nemškemu cesarju Viljemu naslednja brzojavka cesarja Fr. Jožesa: Zmaga za zmago! Bog je z Vami! Bog bo tudi z nami! Najiskrenejše čestitam Tebi, dragi prijatelj, mladc-niškim junakom, Tvojemu ljubemu sinu prestolonasledniku, kakor tudi bavarskemu prestolonasledniku Rupertu in izredno hrabri nemški armadi. Besede mi manjkajo, da bi izrazil, kar čutim Jaz in z Menoj Moja vojna moč v teh svetovnozgodovinskih dneh. Najiskrenejše polaga roko v Tvojo močno roko Franc Jožef. Brzojavki, ki siu jih menjala avstrijski cesar Franc žef in nemški cesar Viljem, pravijo li-sti, da sta zgodovinskega pomena. Malo dni pozneje je poslal avstrijski cesar nemškemu cesarju sledečo luv.o-javko: Slavne zmage, ki so mogočnega sovražnika ob tla vrgle, zmage, ki li), je nemška armada pod Tvojim višjim poveljstvom izvojevala, imajo sv.»jo veličino in svoje uspehe zahvaliti žc. lezni volji, ki je silno močan meč na-brusila in dvignila. Med lovor, ki To zmagalca krasi, bi rad vtaknil najvišje in najvzvišonejše vojaško častno znamenje, ki ga imamo. Prosim Te torej, da sprejmeš veliki križ Mojega vojaškega reda Marije Terezije kot znamenje visokega spoštovanja in zvestega vojnega zaveznika. Znamenje odlikovanja, dragi prijatelj, Ti prinese poseben odposlanec, kadar Ti bo drago. V dobri veri, kako visoko Ti in Tvoja armada cenila duhovita dela infanterij-skega generala pl. Moltkeja, mu podelim komandeur-križ vojaškega reda Marije Terezije. — Franc Jožef. — Cesar Viljem jc našemu cesarju brzoja-vil: Ginjen in razveseljen se Ti zahvaljujem za Tvoj prisrčen brzojav. ki izraža Tvoje in Tvoje oborožene sile čuv-stva za Mojo armado. Mojo globoko ču-teču zahvalo tudi za Tvoje najvišje odlikovanje z redoma, s katerima si odlikoval Mene in načelnika Mojega generalnega štaba. Naše navdušeno orožno bratstvo, ki se žc tudi v najdalienejšeni Vzhodu tako trdno izkazalo, je lepo v tem tako resnem času. Medtem so tudi Tvoje čete v zmagi pri Krasniku no-dale dokaz svojega starodavnega junaštva. Sprejmi kot znamenje Mojega spoštovanja in čislan ja teh dejanj najprijaznejše red pour le merite. Generalu pl. Hotzendorfu podeljujem železni križ II. in I. razreda. Bog nam jc dozdaj pomagal! Blagoslovi naj tudi naprej našo skupno pravično stvar! Viljem. — Avstrijski cesar je odgovoril s sledečo brzojavko: Kakor Me ponosno razveseljuje, da si sprejel vojaški red Marije Terezije popolnoma v tistem smislu, v katerem sem Ti to znamenje za najvišje vojaško zasluga poklonil, tako sem tudi globoko ginjen. ker si dosedanje uspehe Moje armade s tem pripoznal, da si me osrečil z redom pour le merite, generala pehote barona Konrada pl. Ilofzendorfa pa z želez-, nim križem odlikoval. Spreimi zato najtoplejšo zahvalo! Bog pomagaj naprej! Franc Jožef. AVSTRIJI PRIJAZNE DRŽAVE. Italija. Socijalistične stranke so zahtevale, da se skliču v pomirjenjc ljudstva državni zbor, kar se pa ne l>o zgodilo. — Milajiski list »Lombardia« poroča iz Londona, da .je bilo izgnanih 1200 Italijanov iz Anglije, ker so zaradi vojske brez dela. Angleške oblasli zaračunale potne. stroške preko Francije na račun Italijanov, tako da ^ mnogi brez vseh denarnih sredstev nahajajo na polu v domovino. Tudi Bel- ia j«? vse Italijane izgnala; pridržala > samo tiste, ki so podvrženi vojaški 1 ijlasti. — Iz Rima jc prišlo v Nemčijo o t pr. m. poročilo; Ministrski svet cel dan zboruje. O stališu Italije se ni storil noben sklep. Italija stavi za udeležbo na vojni proti Rusiji, Angliji in Franciji gotovo pogoje, zlasti enako veliko ozemlja na Balkanu, kolikor ga bo lahko morebiti pridobila Avstro-Ogrska. Armada ln brodovje se pripravljala, Splošna mobilizacija se pričakuje za prihodnji teden. POLJAKI. Rusko Poljska. Promet v Varšavi popolnoma počiva, ker so tvornice zaprle. V okrajih, ki so jih naši na Huskem Poljskem zasedli, so uvedli naSo upravo. Pošto in železnico upravljajo že avstrijski uradnikj, Širše tračnice ruskih železnic so z občudovanja vredno naglico že preuredili tako, da po njih že naši vlaki vozijo. — V Krakov (Avstrijska Poljska) dohajajo zelo vznemirljiva poročila o usodi, ki čaka Varšavo. Ruski poveljnik je začasno mesto zapustil zato, da vidi, kako se bo prebivalstvo obnašalo. Veselje, ki so pa pokazali meščani v Varšavi, ker so Rusi mesto zapustili, hoče zdaj s krvo-litjem kaznovati. Ječe so prenapolnjene. Veliko oseb so postrelili. Po ulicah hodijo pijani ruski vojaki, ki ropajo in vrše grozodejstva. Avstrijska Poljska. V prostovoljne poljske strelske zveze se priglaša veliko prostovoljcev. Med njimi jih je velik iz Ruske Poljske. Celo mladenči stari 14 in 15 let prosijo za sprejem. Občinski svet v Lvovu je sklenil dati za organizacijo prostovoljnih čet en mi-Ijon kron. — Najvišji poljski narodni odbor je imenoval za zahodno Galicijo 29 okrajnih komisarjev, ki nabirajo prostovoljce. — Skof Pelczar je izdal oklic na duhovščino svoje škofije, katero poziva, da naj podpira narodni odbor, kateremu je sam daroval 5000 K. — Na Dunaju je bil velik shod, katerega so sc udeležili dunajski Poljaki in vsi poljski dostojanstveniki. Posvetovali so se o organizaciji poljskih legij. Povdarjala se je požrtvovalnost Polja^ kov na Dunaju. Poljak Galica je na^ znanil. d aje strelska četa Poljakov na Dunaju za odhod popolno pripravljena. Zbirka, ki se je na shodu zložila v ta namen, izkazuje veliko vsoto. — Za organizacijo poljskih prostovoljnih čet le dalo mesto Krakov 1 milijon, Lvov •n pol milijona in druga poljska mesta več stotisoč kron. Galicija sama, Pravijo, da utegne dati 60 milijonov kron. Poljaki pravijo, da nameravajo Postaviti proti Rusom 70.000 prostovolj- AVSTRIJI SOVRAŽNE DRŽAVE. Rusija. Ruski parobrod »Ekspres« nasedel pri trdnjavi Očakov na mino 111 se potopil. Več sto potnikov in mor-tuirjov je utonilo. — Med Rusi v Besa-' •biji se je pokazala kolera. — Prebivalstvo na Ruskem je jako potrto. Tudi če bi vojske ne bilo, bi letošnje leto pomenilo za Rusijo velik udarec. Prebivalstvu preti lakota vsled slabe letine. V Rusiji ni bilo skozi tri mesece izdatnega dežja. Vladala je ta čas neznosna vročina in suša. Travniki in polja so ožgani, poljski pridelki silno zastali v rasti. Vsled neznosne vročine in suše je bilo tudi več požarjev, kakor druga leta. Po celi Rusiji so divljali velikanski požari, ki so uničili cele gozde. Ljudstvu je ostala v živem spominu še japonska vojska, v kateri je vojaštvo pretrpelo toliko lakote in doživelo toliko porazov. — Dne 29. pr. m. je prišlo poročilo iz Kodanja: Tukajšnji listi poročajo, da je bil izvršen na ruskega carja atentat. Na ruskega carja je z revolverjem streljal dijak Alsakof, a carja ni zadel. Car ni ranjen. Od napadalčeve kroglje je zadet in usmrčen neki kozak carjevega spremstva. Napadalca so prijeli. Policijski minister je vsled atentata na carja odstavljen. Revaflucija na Kavkazu. Razmere na turško-ruski meji so postale za Rusijo zelo opasne. Tartari in Armenci so se, združeni s socijalisti, ki so vojaško organizirali fabriško delavstvo, povsod vzdignili proti ruskim vojakom in jih napadli. Po celi deželi so bile napravljene tajne zaloge orožja, kjer so se revolucionarji oboroževalL Vse železniške proge so bile razrušene, mostovi razdejani in vojaške zaloge uničene. Na stotine ruskih vojakov je bežalo čez turško mejo, kjer so jih razorožili. Tudi je prišlo mnogo vojakov k upornikom. Častnike, ki so pustili korakati vojake proti upornikom, so lastni ljudje postrelili Revolucijonarji zmagujejo povsod nad ruskimi četami. — Nadalje do-šla poročila iz južne Rusije se glase jako neugodno. Prekucijsko gibanje zavzema vedno bolj grozeč značaj in posega osobito iz Odese v druga mesta. V Odesi so prekucuhi že velik del posadke zase pridobili. Veliko mlajših častnikov se pridružuje prekucijskemu gibanju. V vojašnicah so se že bili krvavi hoji med vladi zvestimi četami in prekucuhi, v katerih so zmagali prekucuhi. Tudi v trdnjavi Sevastopol so bili že resni revolucijski izgredi. Neko mornariško vojašnico so prekucijski mornarji z bombami v zrak pognali. Uporniki so poizkusili z napadom zavzeti neko orožno in municijsko zalogo, a jih je vrgel ogenj iz strojnih pušk nazaj. Prekucijsko navdahnjeni dijaki iz Odese organizirajo splošno vstajo v Seva-stopolu. V vojašnicah dele oklice, ki pozivajo vojake, da naj se vstaji pridružijo. Vojaške oblasti v Sevastopolu sc pripravljajo proti splošni vstaji. Anpllja. Angleški parlament je dovolil, kako smo že poročali, da se sestavi 500.000 mož broječa armada, ki bi sc morala poslati v pomoč Francozom. Dosedaj se je pa priglasilo samo 2000 prostovoljcev. Upajo se spraviti skupaj samo do 100.000 mož, katere bo pa treba še izvežbati. — Angleše vojake v pomoč Francozom so izkrcali v Ilavre, ki je veliko francosko pristanišče, znano tudi našim Amerikancem. — En del angleške armade se je izkrcal pri Anl-verpnu. Došel je v pomoč Belgijcem proti nemški armadi. — Angleški listi priznavajo velikanski duh nemških čet, katerim se ne more ustavljali nobena sila na zemlji. Ako se Rusija nc bi prikazala na površju, bi Francija že davno ležala na tleh. — Angleški listi pišejo: Prva naloga zvezne angleško-francoske vojne mornarice je, da uniči avstrijsko brodovje. Če se to posreči, bi preostalo le še, da se Dardanele nadzirajo. Če se premaga avstrijsko brodovje, lahko zvezno brodovje prodre na vzhod in ojači vojno brodovje, ki dela proti Ncyn-čiji. — V Berolinu so obveščeni, da so Angleži izkrcali vojake v Calaisu (Kale) in v Dunkirchnu (Dinkirhnu). Izkrcane čete so odrinile v Belgijo. Kale je francosko pristanišče ob istoimenski morski ožini nasproti angleške trdnjave Dover. Dinkirchen je pa francosko mesto vzhodno od Kale. Francija. Francozi so že pričeli do-žati za svojo armado Črnce iz Afrike. — Na Francoskem imajo novo ministrstvo. — Francoski zunanji minister zahteva, da naj se ljudi v Franciji ne slepi z napačnimi poročili iz bojišč, temveč, da naj se jim pove resnica. Pravi, da poraza Francije ne bo mogel prenesti. — Francozi so s svojim armadnim poveljnikom zelo nezadovoljni in bodo postavili drugega načelnika francoski armadi. Ampak to bo malo prepozno, ker so že tepeni. — Špansko poslaništvo na Dunaju, ki dobiva vsak dan od svoje vlade vesti skozi San Sebastiano, pravt) da je položaj, v katerem se seda) nahaja Francija, zelo resen. Izbruh revolucije v Parizu je popolnoma verojeten. Srbija. Črnogorski princ Peter je prišel v Niš, da prevzame poveljstvo nad srbsko armado. Tudi bo pospešil, da pridejo srbske pomožne čete na pomoč Črnigori. — Srbi zelo hitro utrjujejo Belgrad. Tudi na onih krajih mesta, ki jih ne obdaja voda, grade utrdbe. Belgrad je danes popolnoma utrjeno mesto in se lahko ž njim kot s takim tudi postopa. — Oh srbsko- bolgarski meji, osobito med Pečovo in Štipom, se, zadnje čase zbirajo srbske čete, ki hitro grade utrdbe. Obmejno posadke so izdatno pomnožili, ker se boje vpada bolgarskih čet. — Srbsko prebivalstvo je zelo razočaralo postopanje Rusije, ki je dozdaj svojo pomoč le s tem pokazala, da je poslala nekaj ruskih častnikov, med njimi generala Reliberna in nekaj ruskih prostovoljcev v Srbijo, medtem ko so Srbi večjo rusko nomoč pričakovali. Naivno zaupanje, ki ga jc imelo ljudstvo v rusko pomoč, se je v nič iz-premenilo. Srbske vladne kroge že rosno skrbi, kako da se bodo stvari razvilo. Belgija. Belgijski kralj bi najrajši Belgijo zapustil. V Roterdamu trde. da natančno vedo, da hoče belgijska kraljevska rodbina Belgijo zapustiti, če vojska za Belgijo neugodno iznade. ^a reki Šeldi pri Antverpnu sta pripravljeni dve brzovozni ladji črto Oslen.le-Dover zato, da odpeljata kraljevsko rod- Stev. nr, bino iz Antverpna, če bi ga Nemci zavzeli. — Belgijski državni zbor zboruje v nekemu hotelu v Antverpnu. — Z ozi-rom na položaj, v katerem se nahaja Belgija vsled vojske, sta sklenili Anglija in Francija, da posodita Belgiji 500 milijonov frankov. Vsaka omenjenih držav posodi Belgiji polovico navedene vsote. — Vodstvo nemške armade je naložilo mestu Bruslju 200 milijonov vojne kontribucije. — Belgijski kralj, ki se je vozil vsak dan z avtomobilom iz Antverpna v Bruselj, je bil napaden. Vržena je bila bomba, ki pa jc na tleh eksplodirala, ne da bi napravila kaj škode. Sodijo, da so provzročili napad belgijski revolucij onarji. BALKANSKE DRŽAVE. Turška. Turška vlada je odbila zahteve Francije in Rusije, da bi dovolila ruskemu brodovju prost prehod skozi Dardanele in da odpusti iz aktivne slu-Ibe nemškega generala Limana in vse nemške častnike in vojake, ki se nahajajo v službi turške armade. — Dogovori, ki jih je vodil turški minister Talat-bej z Bolgarsko so dospeli do ponolnega sporazuma. Tako bode stal ves Balkan razen Srbije in Grške na strani trozveze v slučaju, ako napada Balkan kaka sovražna velesila. — Iz Bukarešta poročajo, da je prišlo med Turčijo in Ru-munijo do popolnega sporazuma, ki obstoji v tem, da hočete druga drugo braniti, ako bi jih napadla kaka velesila. — Iz Dedeagača se poroča, da nameravajo tiste turške čete, ki so zbrane pri Eenosu, čez Tracijo napasti Grško. Povelja sicer za napad še niso dobile, a grška vlada je že vse za svojo obrambo potrebno ukrenila. — Turško sanitetno društvo »Polumcsec« je začelo razvijati vsled mobilizacijo živahno delovanje. V Stambulu so v bolnišnicah tri šole, v katerih sc uče strežnice sanitetne službe. — Komisija mesta Carigrada se peča z vprašanjem preskrbe prebivalstva z živili. Mestni prefokt je dovolil uvoz vseh živil. Iz neznanih vzrokov je dne 29. pr. m. v Carigradu nastal požar, ki jc vpope-lil približno 700 hiš. Rumunija. Rumunski kralj Karol Je poslal po dogovoru s Turčijo pozdravno brzojavko nemškemu ccsarju. V brzojavki zatrjuje večno prijateljstvo. — Dosedaj je v Rumuniji mobiliziranih 350.000 mož, ki so vsi na moji Besarabije. • Bolgarija. Luki Varna in Burgas eta se z minami zaprli. — Iz Sofije sc poroča, da so bolgarski četaši razstrelili železniški most čez Babuno pri Ve-lesu, ko je vozil čez most vlak za Srbe municijo. O tem sc dalje poroča: Most je zletel med Njegotinom in Zaječarjem v zrak. Po tej poti je Rusija oskrbovala Srbijo z živežem. Srbija je torej sedaj od dovoza živil odrezana. — Po poročilih, ki jih je dobila vlada, sc zbirajo v Bitolju preoblečene grške čete. To se brez vednosti grške vlade gotovo ni zgodilo. Zato vlada v Sofiji velika pgorčenost. 6' Grška. Ogrski dopisni urad poroča, da ie grški ministerski predsednik Ve-nizelos izjavil, da obstoji sporazum med Grško in Srbijo tudi za sedanjo vojsko. Poroča se tudi, kar jc zelo verjetno, da so zasedli Skoplje trije grški zbori. — Drugo poročilo se pa glasi: Kronski svet jc sklenil, da bo Grčija strogo nevtralna. (?) — Na željo kraljice Zofije so dali tako v Frankobrodu ob Meni kakor tudi v Monakovem tistim grškim podanikom na razpolago posebne vlake, ki iz denarnih razlogov v sedanjih razmerah ne morejo ostati v Nemčiji. Grki so odpotovali čez Brindizi v Atene. — Grški generalni konzulat je nabil letake, v katerih poziva grške rezerviste in domobrancc vseh vojaških kategorij, naj bodo za slučaj grške mobilizacije pripravljeni oditi k svojim četam. Albanija. Dne 22. pr. m. je prišlo iz Valonč poročilo: Mohamedanski vstaši stoje ob reki Vojuzi. Med njimi in vladnimi četami so se izmenjavali streli. V Drač so došli rumunski častniki in podčastniki, ki o si ogledali utrdbe s katerimi je zavarovan Drač. Vstaši so stavili vladi pogoj, na katerega zahtevajo odgovor v 48 urah. Zahtevajo, da naj vlada zapusti Drač kakor tudi princ Vid, in da so mora Valona predati vstašem. Veliko rodbin ie pričelo Drač zapuščati in odhajajo v Italijo. — Knez je odredil, da ostanejo vse čete tudi uporniške pod orožjem. Trdi sc z gotovostjo, da so albansko čete upadle na srbsko zemlio, da zasedejo kraje, ki so bili no landonski konferenci odtrgani od Albanije. — Uporniki v Albaniii so se udali. O tem se poroča: V potok sc jc prebrala po mošejah proglasitev princa Vida za albanskega kneza in poročilo, da sc turški uporniki uklonejo knezu. Obenem se verniki pozivljcio, naj molilo za domovino in kneza. Knez ie poklical v vlado štiri turške voditelje. — Severna Albanija jc od -5. avgusta nadalje popolnoma za prta od ostalega sveta. Le iz italiinnskih virov dohaja kako poročilo. Od 5. avgusta, naprej sc čujc od Crnegore sem gromenie topov. Boj z vstaši jo Albanijo nekoliko oslabil, a zdaj so vse prioravlia, organizirajo so četo T>ro1 i Srbiii, da so zopet osvoji črta Prizren Dinkovo -Podrina. Pod orožjem stoji 80.000 Albancev, da zopet pribore Kosovo, kjer ni več Srbov, ker so vse čete proti severu odposlali! DBČAVE V DRUGIH DELIH SVETA. Japonska in ameriške Združene države. Japonska se jc s svojim korakom nasproti Nemčiji nekoliko prehitela in uračunala. Ostane nam še on eden, na katerega no smemo pozabiti in to so ameriško Zediniene Državo. Dosti je že iziav, iz katerih moremo z neko gotovostjo sklepati, da Amerika ne bo mirno gledala, kako se širi Japonska, ki s svojimi dclavci in izseljenci hoče poplaviti Zedinjene Državo. More se reči, da bi vojska med Zedinjenimi Državami in Japonsko bila v ccli Ameriki zelo priljubljena. Tako danes šc sploh ni gotovo, da bode li Japonsko toliko močna, da izvrši v resnici ono grožnjo, ki jo je izrekla v svojem ultimatu, ali ako jo izvrši, mogla bi biti zato kaznovana. Japonska bo pa, končno tudi *p0. znala, da se svet vrli. Prišel bo čas, ko bodo pohlepni Angleži, pa tudi lUisi stegovali roke po njeni posesti, takrat bo pa Nemčija plačala. Japonski sedanjo njeno postopanje milo za drago, 0 napetem razmerju med ameriškimi Ze-dijnenimi državami in Japonsko se po-roča: V Tokiju so izvedeli, da oja(i Amerika svoje vojno brodovje v Vzhodni Aziji. — Radi japonskega postopa-nja proti Nemčiji so v Združenih državah jelo razburjeni. Vlada je odposlala brodovje na Filipine. — Ameriške Združene države izjavljajo, da bi napad Japonske na Kiaučau pomenil povod za voisko Ameriških Združenih držav proti Japonski.' Janonska - Nemčiia. Diplomatične zveze mod Nemčiio in Japonsko so Iti lo ustavljene dne 23. pr. ni. Nemški poslanik v Tokiu je odpoklican domov in japonske ladje so se pojavile pri C.ai-Čau-Fu, ki leži blizu Kiaučaua, ki jo kakor znamo, zaseden od Nomoov in dobro utrjen. Nastop Japonske kaže, da hoče varovati angleške trgovsko ladje v Tihem in Atlantskem morju. Jamonska Avstrija. Japonskemu poslaniku na dunajskem dvoru Eisnaru Sato so dne 25. pr. m. dopoludne do-lovili potne liste in mu namignili, da naj gre iz Dunaja. Naša vlada ie istočasno odpoklicala našega poslanika na japonskem dvoru. Afrika. Došla jc iz Palerma brzojavka nemškega diplomatičnega zastopnika v Tangcrju pl. Vagnerja, ki poroča, da mu je maročanska vlada, dne i:', avgust izročila potne listo in ga z vsem osobjem poslaništva z nasilnostjo spravila na francosko križarico »Cassad«, l prejšnji teden smo poročali, da so se pričeli v Sredozemskem morju boji med avstrijskim in francoskim brodovjem. Poročali smo tudi, kako hrabro se je v tem boju izkazalo moštvo majhne avstrijske ladje »Zente«. O teh bojih so došla naslednja poročila: »Zenta« se je potopila v ljutem boju s sovražniki dne 16. t. m. Rešilo se je 14 častnikov in 170 oseb od moštva. Med temi je 50 ranjenih. Rešili so se na črnogorska tla. »Zenta« se je spustila v boj nr. odprtem morju s 50krat močnejšim sovražnikom in je hotela na vsak način, čeprav je imela pred očmi lastno pogubo, zadati sovražniku kolikor mogoče veliko škode. To se je drzni ladji in njenemu hrabremu moštvu tudi posrečilo. Pojasnila. »Zenta« je bila zgrajena leta 1897. Dolžina 92 metrov, širjava 12 m. v vodi 4 3 m vsebina 2300 ton, stroj 7200 konjskih »il. 8 12 cm topov. 10 4-7 cm brzostrelnih. brzina 20 milj na uro. posadka 305 mož. Pomcrski boj v Vzhodnem morja. Avstro - ogrski poslanik je podal nemškemu zunanjemu uradu sledeče poročilo: Po Najvišjem naročilu se je dane? brzojavno ukazalo poveljniku avstrijske ladje »Cesarica Elizabeta« v Tsejjrjgtau (Čingtau) kakor tudi av-stro-ogrskemu poslaniku v Tokiju, da se mora ladja »Cesarica Elizabeta« udeležiti boja v vzhodnih vodah. Poročilo, da je cesar Franc Jožef ukazal svoji ladji »Cesarica Elizabeta«, da se mora boriti skupno z nemškimi ladjami proti Japoncem, je izzvalo po celi Nemčiji srčno navdušenje Dne 29. preteklega meseca je pričelo japonsko brodovje boj pri Čingtavu. Nemški cesar je poslal brzojavko, ki poživlja posadko, da naj se brani do skrajnosti. Pojasnila. Čingtau je glavno mesto nemške vzhodne azijske kolonije Kiaučanu. Voditelji japonske armade in mornarice sodijo, da bodo morali Čingtau oble-gati tri mesece. Nemška posadka je preskrbljena z municijo in z živili za osem mesecev. Nemci so razstrelili vse, česar bi se moglo japonsko bro-Jovje pri merjenju posluževati. Kitajske vasi v okolici so podrli 72 Pomorski boji med Nemci ln RusL Mala nemška križarica »Magde-burg« je prodrla v Finski zaliv. V bližini otoka Odensholm je pa v megli nasedla na tla. Pomoč od strani drugih lfcdij je bila vsled tega viharnega vremena "izključena. Ker se ladja ni mogla rešiti in jo je napadla ru3ka mornarica v veliki premoči, so jo pognali v zrak in je tako našla časten grob. Med sovražnim ognjem je torpedni čoln N 26 večji del posadke na križarici rešil. Zguba mornarjev na »Magdebur-gu« in torpednem čolnu N 26 ni še znana. Dosedaj je bilo naznanjenih 17 mrtvih in dvajset ranjenih. Rešence so prepeljali v neko nemško luko. — Od potopljen križarice »Magdeburg« pogrešajo 85 mornarjev, med njimi poveljnika križarice, ki je skoro gotovo našel v valovih junaško smrt. — Rusko mornariško ministrstvo javlja, da so Rusi poveljnika križarke »Magdeburg« in del častnikov ujeli. V Finskem zalivu sta dva nizozemska parnika zavozila na ruske mine. P mika sta zletela v zrak. Tudi neki ruski parnik je zadel na mino in se je potopil. 300 oseb je utonilo. Pojasnita. »Magdeburg« je bila 136 m dolga, 13'3 m široka in 51 m globoka, je obsegala 4500 ton. Zgrajena je bila leta 1913. Imela je 101 mm debel oklop. Pomorski boji med Nemci in Angleži. Dne 28. avgusta dopoldne se je prikaz? lo več angleških, moderno opremljenih malih križark z okrog 40 rušilci v nemškem severomorskem zalivu, se-verozapadno od Helgolanda. Nastal je hud boj med nemškimi in angleškimi ladjami. V tem boju so se potopile nemške Is d je »Ariadni«, »Koln« in »Mainz« in en torpedni čoln. Moštvo se je v večini rešilo. Tudi mnogo angleških ladij je bilo težko poškodovanih. Pojasnila. »Ariadne« je bila mala križarka, dolga 104 m, široka 118 m. s ponorom 5 m, obsegom 2650 ton, z 8000 konjskimi silami in posadko 269 mož. »Koln« in »Mainz« sta bili mali križarki iste vrste; dolgi 130 m. široki 14 m, ponor je znalal 5 m, obseg 4350 ton. konjskih sil je imela prva 20,000, druga pa 27.110, posadka je znašala na obeh po 379 mož. j^p^ppi ^avavavavavavava^^:^^ pn_ Listek ljpl Slike in črtice z bojišč. il Srbska predrznost v boju. O postopanju srbskih četašev se poroča; O priliki zavzetja Sabaca smo zapazili nekega srbskega popa, ki je stal s križem v roki pred mnogobrojno deco. Čeprav naši vojaki niti mislili niso na kake sovražnosti proti tej deci, je pričel pop kričati: Čuvajte deco! Nekateri vojaki so se začudili postopanju popa in se ustavili. Ta hip je pa izvlekel pop bombo in jo vrgel med naše vojake. Dognalo se je, da je bil to nek srbski četaš, preoblečen v popa. Ustrelili so ga na mestu. Četaši so od vseh strani streljali na nas. Neki ranjeni poročnik pripoveduje. Značilno je, da Srbi ne prizanašajo niti Rdečemu križu. Dokazano je, da so Srbi ranili več polkov-nih zdravnikov. Neki ranjeni četaš je šel v svoji krutosti tako daleč, da je streljal na nekega zdravnika v hipu, ko se je ta sklonil k njemu, hoteč ga obvezati. Zdrav-nik je pravočasno potegnil revolver in če-taša ustrelil. V petek, dne 21. pr. m, so prišli v Zagreb trije transporti ranjencev, Ljudstvo jih je navdušeno sprejelo. Ra-njenci pripovedujejo, da so Srbi zelo divji, Otroci, stari 14 let, nosijo puške in imajo 400—500 patron. Na?: častniki so ranjeni največ v nogo, medtem ko je moštvo ranjeno v levo roko ali pa v glavo. Neki trgovec v Pragi, ki služi kot desetnik, je pri Šabacu zgrešil svoje čete. Žejen, kakor je bil, je šel v neko kočo in zahteval vode od neke stare kmetice. Predno je pil, je zahteval, da naj tudi sama pije. Ker ni hotela piti, jo je ustrelil. Dokazalo se je, da je babnica vodo zastrupila. Kakor pripovedujejo ranjenci, so našli v Šabacu vrednosti za 18 do 20 milijonov. Srbi najbrže niso mislili, da bodo naši junaški vojaki mogočno utrjeni Šabac osvojili. III. Zmagoviti varaždinski polk. Varaždinski pešpolk št. 16, ki se i „•-nuje s polnim naslovom: varaždinski infan-terijski polk baron Giesl št. 16, se je posebno vrlo obnašal v bitki pri Valjevem, \.a-ko, da tudi uradno poročilo posebej omenja njegovo hrabrost. Polk jc izmed najstarejših polkov naše armade. Sestavil se je že 1. 1538. in se je udeležil 123 vojsk. Menda ni bilo vojske in ne večje bitke, pri kateri bi tudi »varaždinci« slavno ne sodelovali. Lansko leto v avgustu je slavil polk 40letnico, odkar se je opustila vojna granica, na kateri so junaški Hrvatje brani-i v minulih časih Avstrijo pred turškimi vpadi. Pri tej priložnosti so jim dali iz vojnega muzeja staro, razstreljeno poikovno zastavo, okoli katere se je zbiral in vojskoval polk v letih 1848. in 1849. v Lombar-diji. Slavljenci so poslali lani cesarju v Išl brzojavno zagotovilo svoje udanosti, za kar sc jim je cesar zahvalil ter jim srčno želel »slavno bodočnost«. Cesarjevo željo so »varaždinci« sedaj izpolnili. Polk je dosedaj garniziral na Dunaju. Sestavlja se iz okraja Belovar na Hrvaškem. Našitke ima žvepleno-rumcne, gumbe rumene. IV. Drzen polet nemškega zrakoplova. Nemški vojaški zrakoplov je 22. t. m. poletel s svoje postaje v Šleziji čez Čensto-hov-Kjelce južno od Ivangoroda in južno od Lublina do avstro-ogrskega glavnega stana. Zrakoplov je bil večkrat izpostavljen sovražnikovemu ognju, ne da bi bil poškodovan. Trikrat je zrakoplov prišel v sovražni ogenj, ne da bi trpel kako škodo. Ostal je v zraku 13 ur in zašel v bližini Ivangoroda v cele plamene ognja iz pušk. Južnovzhodno od Lublina je bil na obeh krilih obstreljevan od infanterije in pehote. 25 strelov iz pušk je prodi !o zad- •0 plinsko celico. En šrapnelski drobec padel v gondolo, ne da bi bil napravil iako škodo. Poškodbe na balonovem ovo-s0 se popravile med vožnjo. Poveljnik dognal številne važne poizvedbe. Po-adka" jc ostala nepoškodovana. V glavnem stanu so jo navdušeno sprejeli. V. Kako se jc »Zenta« potopila. 0 junaškem boju avstrijske ladje iZente , ki se je v Sredozemskem morju jorila s francoskimi ladjami, poročamo jod »O dogodkih na bojiščih«. Neki pisa-ielj-mornar popisuje ta boj v dunajskem časopisu sledeče: Brezkončno se razširja modra Adrija, na katero gleda z vročimi žarki solnce. Podobo miru predstavlja! Le neka križa-rica križari s pripravljenimi topovi ob črnogorski meji in pazi, da nobena ladja ne prekorači pasu, ki ga straži. Le-ta nam nemo kaže, da je mir na vodovju le navidezen, v resnici gospodari tudi na morju krvava vojska. Naenkrat pokrije obnebje črn dim, ki se vedno bolj zgostuje. Daleč na obzorju se vidijo obrisi mogočnih parnikov, ki tvorijo dolgo črto z velikanskimi topovi oboroženih ladij. Ponoči so pripluli blizu ob italijanski obali v varstvu teme na Adrijo. Vozili so blizu svetilnika Monte Angelo, od tu so zavile francoske oklop-nicc in križarke proti severovzhodu, nato proti vzhodu tako, da so bili približno eno morsko miljo oddaljeni od vzhoda v Kotor-sko Boko (zaliv ob Črnigori), kjer so zopet krenili proti jugu, Brodovje sc vedno bolj približuje »Zenti <; devet velikih križark in sedem vojnih ladij, med njimi dve najnovejši ladji velikanki francoske republike, za njima sedem drugih ladij Mali križarki »Zenti-zapro pot v zavetje domače utrdbe. Če sc ne uda, ii preli pogibelj. Poveljnik »Zente<-, doma iz Maribora, v katerem sc je porodil naš veliki pomorski junak Tegetthoff, se ne uda. Drzno obrne ladjo proti sovražniku, ki je žc iz daljave treh morskih milj sipal svoje granate proti mali ladji. Ko se približajo Francozi »Zenti« na 1800 do 1900 metrov, prično naši pomorščaki s Francozi govoriti. Otvorili so ogenj. Vsak strel ie zadel visoke stavbe francoske oklop-nice Itdgar Quinet« (Edgar Kvinet) in še tri francoske ladje. Na »Zenti« opazujejo, kako opustošujejo njih kroglje sovražnikove ladje. Krov bližnjega Francoza izgleda kakor sito; jekleni oklopi padajo v vodo, ki visoko pljuska in francoska kri-žarka izgleda kakor bi bila obrita. A tudi "asi mali križarki je odbila ura. Po 15mi-nutnem boju jo pretrgajo kroglje iz 19 cm topov. Z razvitim prapor jem in s klici: »Zivjo cesar Franc Jožef!« izgine ladja v m°rju. Potop hrabre naše posadke posadke pozdravljajo francoski sovražniki z oobnanjem; v znak žalosti izpuste nato zabavo na pol jadrnikov. . , 'zgubili smo eno križarko in ž njo polico njenega moštva, druga polovica je Plavajo ušla v Črnogoro; a boj naše »Zen-k' l'e tolikokrat zastopala čast Av-ro-Ogrske v inozemstvu, katere posad-pa se je tudi udeležila junaške obrambe na> ni ostal brezuspešen. Hrabri poveljnik »Zente« in njeno moštvo je zopet potrdilo, kar je v svoji vlogi za podelitev reda Marije Terezije 1. 1866. zapisal Viljem pl. Tegetthoff: »Dokazal sem, da v avstrijski Adriji ni prostora za roparske želje tujih držav.« Dom in svet. Volitev novega papeža. V ponde-ljftk dne 31. m. m. je daroval kardinal' Ferrata v pavlinski dvorani Vatikana sv. mašo na čast sv. Duhu. Nato je imel govor v izvolitev glavarja sv. Cerkve. Še tisti dan ob 5. uri popoldne so so zbrani kardinali podali s križem na' čelu sprevoda v konklave, iz katerega so vrnejo 7, novoizvol jenim papežem na čelu. Upamo, da bodemo prihodnji teden že v stanu poročati o novem poglavarja sv. Cerkve Dotedaj, posebno te dni, pa vroče molimo za srečno izvolitev! Kranjska dežela čestita avstrijskim zmagam. Deželni odbor kranjski je vsled zmage naše armade nad Rusi pri Krasniku (Glej »Dogodki na bojiščih.«) v četrtek pretekli teden odposlal nadvojvodi Frideriku, kot vrhovnemu poveljniku skupne naše armade, sledečo brzojako: Kranjski deželni odbor čestita, Vaši cesarski in kraljevi Visokosti in preslavni cesarski armadi na sijajni zmagi v Krasniku prvem velikem uspehu na ruskem bojišču. Ponosno in zaupno zremo na svojo vojsko vseh narodov, najtrdneje prepričani, da ji bodo naklonjene z Božjo pomočjo pod mrdrim in krepkim vodstvom Vaše cesarske in kraljevo Visokosti nadalj-no odločilne zmage do našega krvca. Odfjovor nadvojvode Friderika. »Dr. Šusteršič, deželni glavar Kranjske, Ljubljana. Najtoplejša zahvala za v imenu kranjskega deželnega odbora poslana prijazna čestitka. — Nadvojvoda Friderik, armadni višji poveljnik.« Na Brezjah. V nedeljo, dne 30. m. m. je g. knezoškof dr. Jeglič imel na Brezjah ob 10. uri pridigo in pontifi-kalno sv. mašo v ta namen, da bi Marija, Pomočnica kristjanov pri Bogu izprosila zmago našemu orožju in tolažbo vernikom v teh hudih časih. Iz kranjskega deželnega odbora. Glede deželnih financ je poročal dež. glavar, da bo država slejkoprej redno izplačevala deželne doklade in državne preodkaze. — Odobrila se je prireditev dveh strežniških tečajev v deželni bolnici kakor tudi osrednja kcija deželnega odbora za pomoč rodbinam vpoklicanih vojakov in pa organizacija varnostne službe po občinah in organizacija deželne posredovalnice za delo. — Sklenila se je tudi provizorna ureditev prejemkov za rodbine vpoklicanih deželnih uradnikov. Novi grobovi. Umrl je v Steinhofu pri Dunaju polkovnik v pok. Franc B e z e 1 j a k, doma iz Črnega vrha pri, Idriji. Pokojnik se je kot priprosfc kmečki fant brez drugih študij kot v svoji vaški šoli v Črnem vrhu povspel do polkovnika s svojo izredno pridnostjo in nadarjenostjo. Udeležil so je vojske v Bosni in jc bil zadnji čas načelnik monturnega skladišča na Dunaju. Pri vojakih je služil kot ulanec. Zadnji čas ga je mučila huda živčna bolezen. Naj v miru počiva! — V Tržiču je umrla dne 27. m. m. po dolgi bolezni gdč. učiteljica Marija Borov-s k y. Rojena je bila v Ljubljani, kjer še deluje njena setra Julija na dekliški šoli pri sv. Jakobu. V Tržiču je poučevala celih 26 let. Lansko leto jo praznovala slovesno 251etni jubilej njenega delovanja na tržiški šoli. Učitelj-stvo in učenke so jo ljubile. Naj počiva v miru! Osebne vesti. Premeščeni so gg.: Ivan Jaklič, ekspozit na Zdihovem za župnega upravitelja na Koč. Planino; Anton Lovšin, kaplan v Radečah pri Zidanem mostu, za ekspozita na Zdi-hovo; Ivan Sever, kaplan v Preserjah, za župnega upravitelja na Preloki. Nameščeni so gg.: Novomašnik Fr. Rup-nik, za kaplana v Radečah pri Zidanem mostu: Ignacij Breitenbergcr, nam. gimn. učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, za začasnega kaplana v Spodnji Idriji; semeniški duhovnik Iv. Črnilec, za kaplana v Preserjih. V kongregacijo misijonarjev sv. Vincencija Pavi. je stopil g. Fran Skvarča, župni upravitelj na Koč. Planini (Stockendorf). V stalni pokoj stopi g. Matija Kadunc, župnik na Preloki. Savski most v Kranju zastražen. Prostovoljno gasilno društvo v Kranju jc prevzelo slraženje mostu čez Savo, Občinstvo se opozarja, da je strogo prepovedano vsako zbiranje ali postajanje na mostu. Gasilska straža ima iste ukaze, kakor vojaška ter se ima vsakdo na poziv »Stoj« brezpogojno ustaviti. Odbor kamniške čebelarske po-družnice prosi, da sc vpliva na to, da v krajih, kjer se bodo ustanovile bolnišnice za ranjence, podarijo brezplačno čebelarji kolikor jim je mogoče medu za okrepčilo in zdravilo. Želeti bi bilo, da bi to posnemale tudi druge podružnice. O začetku šol. Od merodajne strani se poroča, da šolski pouk v Avstriji ne bo vsled vojske prekinjen. Na ljudskih in meščanskih šolah se bo pouk začel ob navadnem času. V mestih, kjer okoliščine ne dopuščajo, da bi se vršil pouk na vseh ljudskih šolah, se bo vpeljala na posameznih poslopjih dopoldanska in popoldanska šola. Tudi srednje šole se bodo pričele ob navadnem času, kjer pa okolnosti tega ne bodo dopustile, se bo pouk za nekaj časa odložil. — Naučili minister je ukazal, da sc otvorijo ljudske in meščanske šole, kakor vsako leto tudi letos dne 15. septembra. Obrtna razstava v Radovljici. Obrtna razstava, v Radovljici, ki je pod pokroviteljstvom deželnega predsednika gospoda barona Schwarza pl. Karste-naua, ostane otvorjena do 20. septem- bra t. 1. Zanimiva razstava nudi točen in jasen pregled o napredku gorenjskega obrtništva, ima vedno dovolj obiskovalcev kljub sedanjemu omeje nemu železniškemu prometu Kdor se lioče poučiti o napredku našega obrta, naj ne zamudi redke prilike in naj si ogleda to razstavo. O sedanji ženski modi, ki ni samo grda, ampak tudi pohujšljiva, pišejo sedaj mnogo časopisi zoper. V resnici: V teh dneh, ko milijoni na bojnem polju prestajao nepopisne težave in smrtne bolečine, drugi milijoni pa doma tu-gujejo v skrbi za življenje svojih dragih, v teh časih, ko na tisoče ranjencev ječi po bolnišnicah, ko preti pomanjkanje, dragina in morda lakota, — v teh časih misliti samo na lepotičenje in šopirjenje, to razodeva veliko brezčut-nost, pomanjkanje takta, veliko duševno plitvost. Ni dvoma, da je silna voj-• ska, ki se zdaj bije med narodi, glasen klic Božji k pameti, preprostosti, skromnosti, poštenju. Tega resnega klica ne smemo preslišati! Na Dnnaju. Po naročilu članov cesarske hiše bodo v cerkvi sv. Štefana na Dunaju slovesne cerkvene molitve za srečo in zmago avstrijskega orožja. Slovesnosti se bodo udelžili vsi člani cesarske liiše. Kdo je kriv vojne? Rumunska kraljica Elizabeta je rekla ogrskemu državnemu poslancu Pongratzu, da je razmer, ki so dovedle do vojne, največ kriva vedno bolj se razširjajoča brez-božnost. V Rimu so na željo pokojnega sv. Očeta v lateranski cerkvi izpostavili v javno češčenje podobo »sv. Glave«. Ljudje hodijo pred podobo molit, da bi se kmalu vrnil na svet ljubi mir. Amerikanci. Ker nam je došlo več vprašanj, ali se bodo mogli nekateri naši Amcrikanci sedaj vrniti domov, poročamo tole: Dunajsko amerikansko poslaništvo je dobilo od državnega tajnika Zedinjenih držav, brzojavko sledeče vsebine: Vpričo možnosti, da bi megla biti vožnja v Ameriko vsled vojske nevarnejša nogo doslej in bi se iz tega mogle razviti pomorske bitke, se mora skrbno paziti, da se vse Amerikanci v tem smislu pouče, da za vsak slučaj prekinejo potovanje, zaradi tega naj se Amcrikanci takoj odločijo, ali hočejo nemudoma domov potovati ali pa naj prevzamejo vso odgovornost in poslcdice na se, ako bi odlašali. — Iz te brzojavke je razvidno, da je sedaj potovanje v Ameriko ali iz Amerike nazaj v Evropo zelo riskirana stvar. Porotne obravnave v Ljubljani so se vršile pretekli teden. Mihael Blaš, delavec v Pollakovi usnjarni, je dne 15. t. 1. svojega sodelavca Krcseta v delavnici zaklal do mrtvega. Dobil je zato tri leta zapora. — Janez Trelc iz Šmartna pri Litiji, dninar na Rakeku, je dne 27. julija zvečer v gostilni na Rakeku zabavljal proti Avstriji. Vsled hujskajo-čega govorjenja ga je pograbil in vrgel na tla železniški delavec Anton Mila-52 vec. Dal mu je tudi par klofut. Potem so Trelca postavili pred vrata. Čez nekaj časa jc šel iz gostilne G31etni gostač Andrej Petrovčič. Ko ga Trelc zagleda, mu zasadi nož v srce tako močno, da je Potrovčič čez deset minut izdihnil. Pri obravnavi se je predlagalo, da naj se preišče duševno stanje obtoženca Trel. ca. Sodišče je predlogu ugodilo, zato se je obravnava preložila do prihodnjega zasedanja. Nesreče. V bližini Pulja je bil na straži Alojzij Pristav iz Rovine doline, bivši dijak »Slov. trgovske šole«. Stopil je za neki grm. Druga straža je videla, da se za grmom nekaj giblje in je klicala. Pristav se ni odzval, ker je menil, tla klic drugemu velja. Straža je streljala in Pristava ustrelila. Zopet nauk: Na klic straže, takoj se ustaviti in odzvati. — V torek pretekli teden dopoldne ob pol 11. uri je nastal pri posestniku in podžupanu Hribarju v Rudniku št. 47 na Dol. cesti požar. Zgorelo je v kozolcu precej krme, žita in gospodarskega orodja. Škoda se ceni nad dvanajst tisoč kron. — Pred kratkim je prišlo pri Svetem Duhu pri Škofji Loki na Gorenjskem med domačimi in tujimi fanti do pretepa. Posest-nikovemu sinu Matiji Logondru je nekdo z železnimi rjastimi gnojnimi vilami prebodel desno laket. Poškodba je smrtn one varna. — Iz Rudolfovega se nam poroča: Dne 12. t. m. je 681etnega kotarja Andreja Pfeiferja našel njegov sin kakih 200 korakov proč od hiše obešenega na nekem drevesu. V njegovi bližini so našli okrvavljeno lovsko puško. Obešenec je pod čeljustmi ranjen od strela iz puške. Misli sc, da se je Pfeifer hotel ustreliti, ker se mu pa to ni posrečilo, se je obesil. »Ilustrirani Glasnik«. V četrtek, 3. t. m., je izšel novi tednik »Ilustrirani Glasnik«. Priklicala ga je v življenje vsestranska želja in živa potreba. Suhoparna časnikarska poročila nam ne zadoščajo več — svoje vojake, ki se bore na mejah za našo srečo in blagor, hočemo videti v podobi! Tej želji bo ustregel »Ilustrirani Glasnik«. Prinašal bo vsak teden obilo slik z razniti bojišč, v podobah popisoval življenje naših vojakov v taborišču in pri krvavem delu, prinašal slike imenitnih dogodkov v drugih državah in znamenitih prireditev doma, skratka, njegove fotografije bodo na najzabavnejši in najna-zornejši način pripovedovalec o življenju doma v svetu. List bo razen tega prinašal več mikavnih povesti, popise vojaških doživljajev, splošno zanimive poučne članke in mnogo drugega zabavnega gradiva. Da zadostimo potrebi po točnih in naglih poročilih, bo list izhajal vsak četrtek na dvanajstih velikih straneh. Cena »Ilustriranemu Glasniku« je izredno nizka, tako da je celo tujih listov zelo malo, ki bi sc mogli z njim primerjati, zlasti če upoštevamo, da so bo list tiskal na lepem in solidnem papirju ter da bo imel prvovrstne reprodukcije. Naročnina se plača vnaprej. Naročnina no novega leta 1915. slane samo 2 K 70 vin. Posamezne sešitke »Dom in Svetat raznih letnikov ima na razpolago »Ka. toliška Bukvama« v Ljubljani p0 zni. žani ceni 10 vin. za sešitek (torej samo desetina navadne prodajne cene, ki zna. ša 1 K za sešitek). Pri nekaterih letni-kili manjka samo po en sešitek do po-polnosti. Ker obsega vsak esšitek obi-lico krasnih slik, mnogo pripovednega, znanstvenega in poučnega berila, uteg. ne zaloga v kratkem poiti. Pri urejevanju skladišč, smo to izjemno ceno razpisali, da pridobimo prostor. Od Leona do Pija. Dogodki v zadnjih dneh papeža Leona XIII. in v začetku vlade Zija X. Cena le izredno zanimive knjižice znaša s poštnino vred samo 30 h. Knjižica obsega natančen papis konklava, v katerem se voli novi panež in mnogo drugih zanimivosti iz Vatikana. To knjižico je napisal visok slovenski cerkveni dostojanstvenik leta 1905., torej ob začetku vladanja svetega Očeta Pija X.; zaključil je knjižico s sledečimi proroškimi besedami: »Mor. da se časi še poostre, morda se odpad od cerkve razširi in pomnoži, morda, da skoro gotovo bodo tudi po Evropi tekli še potoki krvi, toda cerkev zmaga končno, saj je z njo Gospod Jezus Kristus, Sin živega Bopa.« Danes ob smrti tega velikega papeža sc te besede izpolnjujejo. Knjižica obsega mnogo zanimivosti iz Vatikana in pa natančen popis konklava, v katerem se po predpisih in natančnih določilih sv. cerkve mora voliti papež. Knjižica je za vsei-kega zelo poučna in zanimiva; dobi se v »Katoliški Bukvami« v LjubljanL Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/i°/o brez kakega odbitka. Uradne ure od B. ziulrai do l. popoldne. Glej inserat! Oorenjske novice Bob. Dne 28. avgusta so pri vseh treh cerkvah zapeli zvonovi mrtvaško pc;\.m, in sicer povsod drugemu mrliču. V Dobu so zvonili Ivani Avman u Vini, ki je umrla v ljubljanski bolniš-vi vsled zadobljenih opeklin. Rajnica ,! Piki v vsakem oziru zgledna dekle, je tudi navdušena in požrtvoval-Hanica našega izobraževalnega dru-■''va Pogreb je imela zares veličasten. Počivaj v miru, blaga Ivana! — V Krilni že poldrugo leto nismo imeli mrliča Sedaj je pa umrla zasebnica Fran-'•išl Vrh nad Rovtami. Na Mali Šma-rin je pri nas velik romarski shod. Vabimo vse naše prijatelje od blizu in daleč na našo starodavno Božjo pot. Na predvečer ob 7. pridiga in pete litanije, na prozni k sam bo duhovno opravilo ob G. in 10. § Dolenjske novice d Na Sveti Gori pri Litiji se vrši na Mali Šmaren dne 8. septembra vsakoletni veliki romarski shod. Letos se Marijini častilci še prav posebno vabijo, da se v sedanjih težkih časih pripo-roče varstvu Marije in one, ki se bijejo na bojnem polju. Za izpovednikc je preskrbljeno. Izpoveduje se že prešnji dan. Torej, kdor more, naj pohiti na svetogorski Marijin hrib. Notranjske novice n Iz idrijske okolice. Veliko skrbi napruvljajo nekateri radi vojske. Boje sc za obdelovanje polja, ko so čvrsti a' >ki odšli. Ce je kje težko, je v naših hribih. A kaj vidimo? Vso gre ob pravem času. Ljudje res malo več trpe, a ?l radi pomagajo in ljubi Bog nam daje tako krasno vreme, da vse lahko hitro in pravočasno spravi, .o. Za zgled vzemimo najvišjo faro na Kranjskem: ' o. f.ko. Sedaj je tam košnja. Druga leta si tako težko dobil kosce, da ti je po strminah obiral kamenje in grmičevje, tetos so pa že vse pokosili in niso bili ■nc v zadregi. Župnik in župan sta odredila, kako naj se delo razdeli, ljudje s° radi ubogali in tako hitro in toliko sena spravili, kakor prej že dolgo časa "e. Enako slišimo od drugod, kako z veseljem hiti sosed sosedu na pomoč, osobito še članice Marijine družbe kažejo vnemo in pridnost, ki jim je zelo v čast. Tista pomoč iz mest na deželo, posebno klic dijakom, naj primejo za delo, se ni kaj skazala. Iz Idrije so se nekateri podali na kmete, a so se čez par dni že vrnili. Drugi kraji, druga hrana, trpežno delo razvajenim ne gre. Kmet, bo že brez take pomoči vse napravil. Tudi klicati učiteljstvo, naj nadzoruje otroke pri poljskem delu, je nepotrebno. Domači bodo otroka najbolje nadzorovali, ker za delo oni najbolj poznajo otroka in potrebo. Drugo je v mestih, ko je šolska mladina brezposelna. Tako hočejo v Idriji že pritegniti, da bo pod nadzorstvom učiteljic pletla no-govice, prirejala obleko in drugo, ali fantje nabirati drva ali enako. — Podpora onim, ki so radi vojske izgubili podplratelja, je prav dobro došla. Ti ne bodo trpeli pomanjkanja. Hujše bodo prizadeti oni, ki so na obrt navezani. Tako bo trpel Melnik in mesto Idrija. Cena živemu srebru je poskočila na ?()0 kron meterski stot, cinober na 600 krnii Tako visoko skoraj še nikoli, a žali bog ni kupca. Celo ono, kar je bilo že na potu odjemalcem, so nazaj poslali. Tudi naše čipkarce so udarjene. L.il.sus, nepotrebno lepotičje v vojski prm me, zato je nehala vsa kupčija in vsa naročila za čipke. Marsikatera si je na mesec prislužila 20 kron, teh sedaj ne lu in ti sloji bodo sedaj najbolj občutili posledice vojske. Prosimo tedaj, da bo kmalu vojska srečno končana! 4? Lo .Gospodarske vestf KAJ BOMO S SADJEM. V sedanjih resnih in težkih časih, ko so milijoni rok zamenjali poljsko orodje s puško in mečem, moramo posebno pozornost obračati na pametno gospodarstvo s pridelki naših kmetij. Vsaka malomarnost, površnost in lahkomiselnost v tem oziru je neod-pusfjiva. Prav posebno opozarjamo na tiste pridelke, ki jih ljudstvo navadno nc ceni tako kakor zaslužijo in večkrat ravna z njimi prav lahkomiselno in neprimerno in ki majo še to slabo lastnost, da se jako hitro pokvarijo. V mislih imamo pred vsem sadje. Precej je letos ponckodi jabolk in liuršek, posebno bogato so pa obrodile češplje, zlasti po Dolenjskem. Mestoma so tako polne, da sc pod težo sadja klanjajo do tal, lomijo veje in podirajo cela drevesa. Ob sedanjem krasnem vremenu bodo dobro zorile in vsled tega še bolj pridobile na vrednosti. Jabolka smo v zadnjih letih izve-čine prodali, nekaj pa izdelali v sadno vino. Tudi dobršen del svežih češpelj so sadjarji spravili v denar, naj več so jih pa pokuhali v žganje. Kaj pa letos? Ali se bomo držali pri sadni uporabi starega kopita, ali zahtevajo spremenjene razmere tudi spremembo v sadni uporabi? Vsled iz- jemnih kupčijskih razmer po vsej Evropi in vsled zastalega obrta letos s sadno kupčijo ne bo veliko ali pa nič. Primorar.i bomo u p o r ab i t i sadje izve čine doma. Od načina te domače sadne uporabo je pa odvisno koliko si bomo v sedanjem izvanrednem gospodarskem položaju s sadjem opomogli, koliko nam bo zaleglo. Sadje lahko uporabimo v domačem gospodarstvu na dva, v bistvu različna načina in sicer ali za jed, ali pa za pijačo. Znano je, da se hudim in dolgotrajnim vojskam rada pridruži lakota. Pamet nam torej že pove, da čimbolj bomo obračali sadje za jed, tembolj modro postopamo zlasti v današnjih ra? merah. Nasprotno, čim v večjih množinah napravljamo iz sadja pijačo, tembolj takorekoč zametamo dragoceno hranilo, ki bi nas lahko rešilo v skrajno hudih časih. Tu pride pa še posebno v poštev dejstvo, da pripravljajo iz sadja zgolj alkoholne pijače, zlasti v velikanski množini žganje. Ta pijača nele, da ni potrebna, ampak je naravnost skrajno škodljiva in pogubna za posameznika in splošnost. Temeljno gospodarsko načelo, ki ima veljavo zlasti za sedanje čase, bodi toi-ej: Sadje u p o r a b 1 j a j m o predvsem za jed in le izjemoma za vinsko pijačo, nikakor pa ne za žganje. Evo nekaj misli, kako bi se dalo doseči po tem načelu gotovih uspehov. 1. Redno uživajte sveže sadje! Ni jc zdravejše jedi, nego je zrelo sadje kateregakoli plemena. Za mladino je naravnost neobhodno potrebno, ne toliko zaradi redilnili, kakor zaradi drugih zaradi rudninskih snovi, ki jih ima vr sebi. V družinah, kjer se skozi celo poletje, v jeseni in pozimi redno uživa sveže sadje, si prahranijo veliko drugih pridelkov, ki lažje počakajo in' se tudi lažje in dražje prodado. Zato pa gospodarji! Spravite vso količkaj trpežno jesensko in zimsko sadje v primerne shrambe. Založite se s sadjem kolikor mogoče, pa se Vam ni treba bati lakote. Tudi če se Vam nudi primerna kupčija, ne dajajte od hiše vsega sadja, zlasti ne, če ima nizko ceno. Sadja ni nikjer preveč v hiši, zima je dolga, ne vemo, kaj nam prinese pomlad. S cenenim sadjem, ki ga obrnemo za dom, si prihranimo drago žito in razne clruge pridelke. 2. Gospodinje, redno uporabljajte sveže sadjo za razna preprosta vsakdanja jedila! Iz sadja se dado pripraviti najrazličnejša jedila, ki niso samo okusna, zelo lahko prebavljiva in zdrava, ampak tudi tečna in krepilna. Jabolčnik, čežana, pečena jabolka, češpljevec, če-špljevi cmoki itd. so jako cenena in preprosta, a okusna jedila, ki naj bi bila v vsaki najskromnejši hiši skozi vse leto prav mnogokrat na mizi. Gospodinje, ako boste umevale ta način sadne uporabe, vam nc bo treba zamc- 42 tat: raznega trebeža, nagnitoga in nezrelega sadja, ki ga drugače pojedo živali ali pa zgnije na kupih in pod drevjem in ne boste nikdar v zadregi, kaj 1 ' pripravile za kosilo, južino ali večerjo. (Dalje.) XXX Pozor sred jesensko setvijo- Kar boš sejal, to boš žel, pravi pregovor. Ako seješ plevelno žito, boš plevelno žel in nasprotno. Stojimo nono-sredno pred časom jesenske setve. Radi pomanjkanja delavnih moči je nevarnost., da se bode setev bolj površno opravila, samo da bo delo poprej končano. Obstoji nevarnost, da bodo mnogo plevelno žito sejali, ker so dosti takega pridelali radi izvanredno mokrega leta. Da se to ne bo zgodilo, se posestniki oziroma sedanji namestniki posestnikov, zlasti gosoodinje opozarjajo, da naj pravočasno poskrbe, da se žito za setev pripravi in ne šele tik pred setvijo, ko je že napolnjene vreče peljati na njivo, se sopmniti, da bi bilo dobro žito očistiti in sortirati. Kmetovalec, ki gleda v bodočnost, jasno vidi, da bodo bodoče cene za žito gotovo višje kot so bile dosedaj. Zato je tudi tem večjo skrb obračati na semensko žito, da se isto ne le očisti od plevela, temveč naj sc tudi sortira. Sejati je le odbrano žito boljše vrste. Strojne zadruge imajo takozvane čistilnike ali trijer-je, koje člani skupno uporabljajo. Gotovi kraji pa nimajo takih trijerjev. Nabaviti jih bo takoj sedaj, da se ob priliki lahko žito čisti in sortira. Po lepem vremenu bodo prišli gotovo deževni dnevi in ta čas se naj žito čisti in sortira, da čaka pripravljeno na setev. Torej je že sedaj misliti takoj na nabavo trijerjev. Opozarjamo posestnike, da ima »Gospodarska zveza« v Ljubljani večjo množino takih trijerjev od naj-slovitejših tovarn na izbiro na razpolago. Ogledajo se lahko vsak dan v razstavni lopi na dvorišču »Gospodarske zveze«. Cene so nizke, trijerji pa so izbor ni. Kmetje, posezite takoj po njih! XXX Ovseni kruh, ki se je svoj čas veliko našega ljudstva hranilo ž njim, bo prišel zdaj zopet v veljavo. Pšenice, rži, ajde in koruze ne bo dovolj za kruh. Seči bedo morali tudi po ovsu. Opozarjamo na to in obenem poudarjamo, da daje zmes ovsa z drugim žitom prav tečen in okusen kruh. X X X ZA ČASA VOJSKE — TREZNOST! Ne kuhati zganjal Sadje sušiti! Siovcnci! Rojaki! V dnevih krvave .vojske naj vsepovsod med nami vlada isveta treznost! Resni čas vojske je posebno neprimeren za razveseljevanje in Zapravljanje. Za razveseljevanje ni povoda, ko je povsod toliko žalosti; isto-•tako nc za zapravljanje, ko preti po mnogih krajih pomanjkanje in draginja, čc ne celo lakota. Na vseh straneh \ 3? jc dosti kričečih potreb; in kdor ima preveč denarja, naj pomaga siromakom, ranjencem, vdovam in sirotam. Pivski izgredi bi bili v času vojske dvakrat obsodbe vredni. Po krščanskem naziranju se smatra vojska po pravici za šibo božjo, ki ima namen, odvrniti ljudstvo od greha, poželjiv osti, razuzdanosti in ga obrniti na pot pokore, samozataje, skromnosti, rednega življenja. Ni dvoma, da ima ravno pijančevanje velik delež pri splošni razuzdanosti našega časa. To je zakrivilo nešteto grehov in izzivalo jezo božjo. Zato je treba, da potolažimo raz-sarjenega Boga s tem, da z zmernostjo in zdržnostjo izravnamo lo, kar smo zagrešili z nozmernostjo. Posebno naj se domovina naša odpove nesrečnemu žganju, ki jo uničuje. In sicer žganju v vsaki obliki! Ravno nastopa jesen in ljudje bodo imeli veliko sadja. V nič manj kot v 13.000 kotlih se je samo na Kranjskem pretvarjal ta dar božji, sad je, v strupeno žganje. Tega nesmiselnega, potratnega, pregrešnega, gospodarstva mora biti konec! Nikdar pa ni bilo bolj potrebno, sadje rabiti bolj pametno in koristno, kakor sedaj v času vojske. Nove se, kako dolgo bo vojska trajala in če ne bo nastalo pomanjkanje živil. V teh časih zdrava živila, kakor je sadje, pretvarjati v strup, je vnebovpijoča neumnost, Vrniti se moramo k prejšnji bol jši uporabi sadja! Ljudje naj sadje suše! To jim pridigu-jemo že nekaj časa. A letos sc mora to v resnici začeti. Žal, da so sušilnice novo vrste pri nas še tako malo poznane in razširjene. Za letos si morajo ljudje pomagati kakor pač znajo. V kratkem pa se mora joti vpeljavati nov moderni način sušenja. Opozarjamo, da ?etos ne bo sliv iz Srbije in najbrž tudi ne iz Bosne in Slavonije, da bi se moglo zadostiti potrebam zahodne in severno Avstrijo, kaj šele Nemčijo! Ljudje naj torej suše slive in češiilje doma! Zalegle jim bodo za jed in lahko jih bodo tudi prodali. Suh denar spravlja, kdor skrbno in pridno suši slive in češpljo. Poklicani faktorji, kakor c. kr. Kmetijska družba, uredništvo »Slovenskega sadjarja« in drugi naj bi sušenje sadja kar najbolj mogoče pospeševali. Morda bi mogel tudi visoki deželni odbor to stvar kaj podpirati? Povsod in ob vseh prilikah naj bi se lotos posebno ljudje svarili pred pretvarjanjem sadja v alkohol in naj se jim priporoča sušenje sadja. Sicer pa ne samo žganja ampak vsaker vrste čezmernega pijančevanja bodi v teh resnih časih konec! Če že sicer, naj volja posebno zdaj vsako preobilno popivanje za sramotno! »Sveta vojska« v Ljubljani. POZOR, SADJARJI! Čuie se od vseh strani; da hočejo brezvestni žganjarji in razni prekupc.i izkoriščati položaj in obilo sadno letino tudi v sadni kupčiji. Za mernik svežih češpelj, ki tehtajo okoli 25 kg, ponujajo 1 K do 1 K 20 o, ponekodi komaj (jO do 80 h. 100 kg češpelj bi nc J(, išjQ potemtakem nili na Ii K, v najboljšem slučaju po 4 K 80 h. Svarimo todaj naj. odločneje naše sadjarje, da so pod no. benim pogojem no udajo tem izkorlšče. valcem in nc zamotajo dragocenega blaga. Predvsem naj vodo, du so dandanes, prav posebno pa v današnjih dneh, nobeno blago ne prodaja na mer. nik ali kakršnokoli drugo votlo mero (bronto itd.). Pri taki prodaji je vedno udarjen kmet, kupec ima pa polog slepo cene šc ogromen dobiček pri meri. Sadje prodajati na vago, pa nič drugače. Na dunajskem sadnem trgu in p0 drugih večjih tržiščih so češpljo danes v kupčiji na debelo po 16 do 20 K 100 kilogramov. Na drobno so pa na ljubljanskem trgu danes kg po 36 h (loo kg torej po 36 K). Naš kmet bi jih moral dati pa po 3 do 4 K, — to jc vendar preveč. Najmanj kar morate zahtevati za 100 kg je 7 do 8 K. če svežih češpelj ne prodaste vsaj po tej coni, potem jo odločno bolje, da jih kakorkoli uporabite doma. Zlasti se priporoča sušenje. 100 kilogramov svežih češpelj da 30 kg suhega blaga, in če ga računamo samo po 40 h kg, nam vrže 12 K, torej 8 K več, kakor če prodaste sveže po l E. Seveda je treba upoštevati drva in delo. Ampak zasušenje 100 kg češpelj gotovo ne boste porabili drv za 8 K. Pozor torej! Ne zametajte blaga za slepo cenol Vprašanja in odgovori. M, S. Z. obrnite se do okrajnega glavarstva in pojasnite tamkaj natančno svojo zadevo. U. M. v J. Po Vaši napovedi Vam gre brez-dvnmno več podpore. Orbnite se do županstva ali pa do okrajnega glavarstva. M, K., Dolenjavas. Ga ni v izkazu med ranie-nimi ali padlimi. Se živi in jc zdra^ ter veselo služi cesarju. J. R. J. Tudi matere nezakonskih otrok imajo pravico do podpore. Glede drugega vprašanja se pa obrnite na -Slov. kršč.-soc. zvezo« v Ljubljani. L Č., Mala B. Nam morate naznaniti naslov onega, za katerega bi radi zvedeli. I. Z. v K, Na vprašanja, kjer so mesto podpisa navedene samo začetne črke, ne odgovarjamo. Kdor vpraša, naj npm pove tudi vsaj natančen naslov. Odgovarjamo samo naročnikom »Domoljuba«. SKRIVALNICA. Kje pa je dečko, ki mi krade sadje? LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Line, 22. avg.: 27. 56, 64, 11, 6. frst, 26. avg.: 59, 87, 43, 53, 51. i) ima j, 29. avg.: 17, 30. 13. 42. 58.