Štev, 7.
V Ljubljani, 18. februarja 1929.
Leto LX,
uaTEUSKI TOVARIŠ
===== Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 30-- K pol leta .... 15-— „ četrt leta .... 7 50 „ posamezna številka po 60 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 60 vin za I j vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg | j poštnine Se 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči- I teljsiva ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- I ročnine posebe plačevati.
Vabilo
ki bo
dne 25. marca 1920 ob 10. uri dop. ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.*)
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Čitanje revizijskega poročila „Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani" in ukrepi ▼sled njega.
3.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1919.
4.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
5.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
8. Volitev upravnega sveta.
7. Volitev nadzorstva.
I. Prememba pravil.
Upravni svet
•) Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se •kliče • tem pol nre pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki pa je po § 31. sadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
—d6:
Učiteljska internacijonala.
(Po Narodni Prosveti).
Ideja za združenje učiteljskih društev v Zveze se je pojavila pri vseh narodih dokaj kasno. Ena najstarejših Zvez |e društvo angleških učiteljev: The nati-•nal union of teachers. Ustavnov. je bilo i 1870., ko se je nekim okrajnim društvom posrečilo ustanoviti to centralno društvo s sedežem v Londonu, ki je štelo 1. 1918. 65 okrajnih društev z 98.000 člani.
Na Francoskem je taka Zveza po-■ikla ena najzadnjih; šele 1. 1901., ko so
se na kongresu v Bordo-u odločili za organizacijo: La Federation des amicales d'institeurs et instritutrices publies, ki šteje danes 113 okrajnih učiteljskih društev z 120.000 člani. In predno se Je to sklenilo, je bilo treba 20 let in 16 kongresov. Prva okrajna učiteljska društva na Francoskem so se ustanovila šele 1. 188!.
Ravno tako kasno so stopile v življenje Zveze v Italiji. Belgiji in Španiji.
Misel o združenju učiteljskih organizacij se je pojavila torej zelo kasno. Ali še več let je trajalo, da se je rodila misel po ustvarjenju še večje, močnejše in sil-nejše zveze namreč po Zvezi učiteljstva celega sveta.
Prva misel po taki organizaciji se je rodila šele pred 15 leti. L. 1904. se ie prvikrat poskusilo, da se združijo vse Zveze celega sveta v učiteljsko internacijonalo, a I. 1906. se je sestal v Liježu v Belgiji I. kongres za združenje, kjer se je osnoval tudi stalni internacionalni biro učiteljskega združenja s sedežem v Briselu.
Internacijonala Je sklicala do sedaj vsega 4 kongrese. Zadnji — peti kongres, ki bi se moral 1. 1914. vršiti v Parizu, se n.< mogel sklicati vsled nastopivše vojske.
Prvi kongres se je vršil 1. 1906. v Li ježu, drugi 1908 v Minskem, tretji. 1910 v Parizu, četrti 1912 v Amsterdamu.
V	internacionalnem združenju so zastopane Zveze iz Nemške, Angleške. Belgije, Češke, Bolgarske, Danske, Holand-ske. Francoske in Luksenburške.
Združenje je osnovano v nameri, da neguje kolikor mogoče močnejšo in in-timnejšo vez med učiteljskimi Zvezami celega sveta In inteniacijonalno solidarnost; da dela na napredku in izpopolnjevanju pouka na ljudskih šolah, in da deluje za moralno hi materijalno poboljšanje učiteljskega stanja v vseh državah.
V	to združenje pošlje vsaka Zveza po 3 delegate za Glavni Biro, ki oa iz svoje srede izbere eksekutivni odbor, ki je stalen. Biro se shaja najmanj enkrat na leto, kongres pa vsaki dve leti enkrat. Vsaka Zveza plača v fond 40 frankov in še po 2 franka od vsakega tisoča svojih članov.
Biro ima svojega tajnika, ki ima od Centrale stalno plačo. Zadnji tajnik Je bil H. P. Cundde. učitelj v Jundemu v Belgiji.
V	tem internacijonalnem združenju nI bila Iz Jugoslavije zastopana nobena Zveza, pač pa so bili zastopani Bolgar!.
ALBIN SPREITZ:
Pereča vprašanja.
Obelodanim nekaj skromnih misli, ki nimajo namena posegati v volilni boj za stranko kakoršnekoli politične strukture in izpovedi, temveč so porojene edi-nele iz skrbi za ugled in napredek šole in našega stanu v tem politično tako vzbur-kanem času. Ne želim razdvajati vrst, hočem jih tesneje skovati! — Drago Hudč je v 3. štev. »Učiteljskega Tovariša « iz-pregovoril nekaj lepih misli o učiteljskem sindikatu, ki nam bodi nekakšen časovni postulat
Sem skromnega mnenja, da je zadel pravo. Uveril sem se, da je precej velika skupina našega učiteljstva za osnovno idejo sindikata, ki bo morda edini naš spas!
Podpišem z obema rokama lepe zaključne stavke v omenjenem članku tov. Hudčta: »Ako se obešamo na rep različnim strankam, bomo razcepljeni ter ne bomo mogli koristiti skupnosti, ampak bodo le politične stranke kovale korist iz tega. Emancipirajmio se vendar enkrat od vseh predsodkov, stopimo vsi v vrsto sindikata, kajti tu smo si eno: Učitelji in samo učitelji!
Prav zares! --- Sindikat je tKvseir gospodarska struktura, brez političnega ozadja, a s političnimi učinki! —
Če pride kedaj do udruženja vseh slojev v sindikate, tedaj neha terorizem strank. Kategoričen imperativ današnjega časa veli: svetost delu In izračunanje socialnega ekvivalenta! Kakor je našel slavni fizik Robert Mayer razmerje med količinami toplote in mehaničnega dela v mrtvi prirodi, tako se mora tudi matematično ugotoviti razmerje človeškega dela vseh slojev in plačevati fizični in psihični trud in napor po socialnem ekvivalentu! (Primerjaj knjižico: Dr. Ivan Zmavc, Ozdravljenje socialnega življenja z vporabo prirodoslovja. Socialna Matica 1913.)
Tista lepa prigodba o uporu udov v človeškem organizmu, najde analogon v socialnem ustroju.
Pa kaj, ko smo od vsega tega še daleč, tako daleč! —
Hitimo dalje! -— Ljudska šola, ali ka- j kor jo že nazivljamo, morda osnovna, ima imenitno nalogo: razvezovati vse orodnk-thne otrokove duševne sile in da ¡a ti istim pravec za življenje na pot v življenje! — To nalogo nam ni stavila nobena stranka
LISTEK.
ANA ŠIŠKA:
Šolski list.
Pred menoj leže vse tri stopnje »šolskega lista« ter obe oceni. Premišljam, ali je »Š. 1.« zamišljen Ie kot Ust, ali kot list, ali kot predhodnik naših beril.
Ako je zamišljen le kot list, tedaj mi Je njega vsebina umljiva ter občudujem plodovitost posameznih urednikov, po sebno urednika 1. stopnje. List mora prinašati čitateljem novosti! Ker niso gg. uredniki našli sotradnlkov, so segli po samopomoči in spisali večino člankov sami.
Boli pa prevladuje v meni mnenje, «la je »š. 1.« predhodnik naših beril — v »em slučaju pa si usojam biti drugega mnenja od prejšnjih ocenjevalcev.
Ali Je potrebno, da stavim vprašanje, kakšna naj bodo berila? Kaj nudi otroku »•ireč zabave, kaj mu posebno zbuja za-
nimanja, kaj je tisto, kar otroka vedno vleče?
»Babica je sedela za pečkom in pripovedovala otrokom povesti, ki jih hočejo vedno in vedno slišati,« čitam v 1. stopnji 2. berilo.
Dobro bi bilo, da sprejmemo v berila dosti pripovedk, pravljic, bajk, legend, basni -- saj so kakor ustvarjene za otroke! Naj }!m jih šo!a nudi — ne pa jemlje. V njih se otroška domišljija poživi — tu najdejo otroci dušno hrano. Kako poslušajo o kralju Matjažu, o vilah...
Povej, tovariš, pripovedko v šoli, potem pa vsebino berilnega sestavka? Videl boš razliko in spoznal, kaj Je boljše. Ako pa čitanke ne bodo nudile pripovedk. napravimo tako kakor piše Scha-relmann: vpeljemo pravljice poleg beril.
Prav je, da nudimo otrokom duševne proizvode najnovejših pisateljev, ni pa prav, da jim nudimo izključno le novo, ne glede na to, ali je to tudi dobro in za otroško dušo primerno.
Ali bomo iz naših beril pregnali vse dosedanje pisatelje? Ali ne spada ves
»Ciciban« v čitanke? Ali ne bo naša I mladina nič vedela o Aškercu, Gregorčiču. Prešernu, Cankarju, Milčinskem, Stritarju, Levstiku...
Zdi se mi, da bi bilo dobro in koristno izbirati pred vsem iz dosedanjega čtiva najboljše in priobčevati v »Š. 1.«, ne pa pisati le novo. Ako Slovenci sami nimamo dosti primernega, poglejmo prt Hrvatih in Srbih.
Neodrešena domovina ni v I. in II. stopnji nič omenjena. »Omenjena« si mislim v tem smislu, da nam pove »Š. !.« dogodbo Iz zasedenega ozemlja. Tovariši begunci vedo marsikatero lepo — vzeto iz resničnega življenja.
Ako je količkaj mogoče, naj bodo prihodnje številke »š. 1.« Ilustrovane
Vem, da je draginja, vem tudi za tehniške težkoče — ali vendar, vsaj nekaj slik naj bo notri.
Ugajajo pa mi berilnl sestavki iz prirodopisla v II. stopnji. To Je res nekaj pristnega ln pisanega nalašč za otroke.
Povdaritl moram še to, da se III. stopnja vidno odlikuje od prvih dveh.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravuištvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/111.
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
iz stališča strankarskega programa, temveč edinole iz stališča velikih idealov človeštva; h katerim v najtišjih urah življenja vsi teže. Kako pravi naš, veliki romar Ivan Cankar o romarju, ki blodi po katakombah človeških src: »On ve, da so si v tistih tihih globočinah vsi ljudje bratje, kakor nikjer drugje, tudi v cerkvi ne. On ve, da bi se kakor od pepela zgrajene sesule stene med njimi, če bi se kdaj le za hip spogledali iz dna.« (Iz »Podobe iz sanj.«')
Kaj hočem reči: delajmo za vzgojo značajev, za socialno izboljšanje stanja vsem ponižanim in razžaljenim in ta način dela nam bo rodil tisočeren sad za šolo in nas! —
Naj se prerekajo po deželi kmetiške stranke, naj se pulijo za moč, naj predpisujejo še takšne nove recepte za vzgojo in pouk, mi gledajmo na vse te poizkuse iz vzgojnega in državnega stališča, ter prepustimo nehvaležno delo politične agitacije v to izurjenim, plačanim in za življenski poklic se tozadevno smatrajo-čim politikom!
Delajmo m veliki zgradbi učiteljskega ujedinjenja z vso razsodnostjo, z vso voljo in z vsem srcem! Veliko delo bo rodilo veliko plačilo. — Kdor je drugega mnenja in vč boljših sredstev, naj se oglasi ! Respektiram vsako mnenje, ki nas do-vede bliže resnici in pravici.
Dve najnujnejši nalogi učiteljstva.
Za prvo najnujnešo nalogo smatram zagotovitev dosedanjega gmotnega obstanka našemu stanu.
Gmotno vprašanje je bilo v našem stanu že od nekdaj -glavna coklja, ki je nas ovirala povsod v šoli in zunaj nje, da nismo mogli razviti vseh svojih sil, kakor bi jih bili radi in kakor bi jih bili mogli. To je bila tista m6ra, ki Je naš stan vedno dušila in tlačila k tlom. V boju za gmotni obstanek smo izgubljali svoje najboljše moči, odkar obstoja naš stan. Ako se ozremo za desetletja nazaj, se moramo čuditi sami sebi, da se je naš stan povzdignil na tako visoko moralno stopnjo, da je ustvaril narodu toliko dobrin v takih razmerah. To dejstvo kaže bolj nego vse drugo našo žilavost in naše stremljenje za ideali.
Ko smo dosegli naš najvišji ideal, da smo postali svobodni, se je zazdelo prve mesece, da je naš boj za kruh dobojevan in da bode odslej nam možno posvečati vse moči le šoli, ljudstvu in veliki bodočnosti našega troimenega naroda. A to je bil samo trenuten svetel žarek, ki Je posvetil za hip v naše bedno stanje ter nas omamil. Ako bi bile življenske razmere ostale take, kakor so bile takrat, ko se je urejevalo naše gmotno vprašanje, ali pa, da bi se bile znatno zboljšale, no, potem bi se že dihalo. Pa prišlo je drugače. Draginja življenskih potrebščin je rastla in raste še vedno ter bode dosegla morda višek, o katerem niti še ne sanjamo sedaj. Kdo Je temu kriv, ni moja naloga raz-motrivati Fakt je, da je v sedanjih časih nestalnosti in provizorijev samo našemu stanu vsaj navidez, stalno rešeno gmotno vprašanje. Na videz, pravim. In na papirju! Kako je v resnici, vemo in občutimo več kakor devolj na svoji koži. Uradni-štvn se je obljubilo izvesti pragmatlko marca meseca. Marca bode morda Izvedena, a v katerem letu, tega ne vemo. kar je sedaj docela nemožno rešiti taka vprašanja definitivno. Z uradništvom so nas izenačili zopet samo na papirju. V resnic! pa caplja hlapec Jernej daleč, daleč za
njimi in kakor vse kaže, ga r.e bode dohitel v doslednem času.
V naši?i organizacijah je završelo okrog Božiča, ko se je videlo, da bomo zopet znatno prikrajšani In da vse kaže, da ostane samo pri obljubah. Sedaj je pa zopet potihnilo, saj smo prejeli tisočak na račim in obljubo, da bode v kratkem vse in povoljno rešeno. Nihče se ne zgane in menda vsi čakamo, da se bode rešilo samo po sebi.*) Zanimivo bi bilo vedeti kakšno stališče zavzamejo merodajne oblasti napram izvedbi sprejetega zakona o naših plačah in o sedanji valuti. Tu je cel kup zamotanih vprašanj in vendar se nikdo ne gane, da bi pojasnil. In gotovo je 90 odstotkov učiteljstva glede tega vprašanja tako v nejasnem, kakor sem n. pr. jaz sam
Predpogoj vsakemu delu je zaslgu-rano gmotno stališče. Ako me od vseh koncev in krajev tlačijo skrbi za prehra- j nitev sebe in družine, potem ne more In ne sme nikdo od mene pričakovati, da bi bil v šoli in zunaj nje cel mož. Vemo in radi priznamo, da državnim krmilarjem ni ne ljubo, ne prijetno, ako jim poleg vseh drugih nadlog še mi delamo težkoče z gmotnim vprašanjem. Resnične so tudi besede dr. Ilešiča, ki Jih je zapisal po znanem demonstrativnem štrajku, da smo za rajno Avstrijo trpeli, gladovali in umirali, a sedaj še potrpeti ne maramo za svojo svobodno državo. Sedanjim razmeram odgovarjajoče bi se moglo glasiti, da ne moremo več potrpeti. Uči-teljstvo je dolgo časa gledalo, kako si drugi stanovi ustanavljajo temelj gmotnemu obstanku. Gledalo in čakalo, da pridejo obljube v meso in kri. A ko je videlo, da hoče vse ostati samo pri obljubah, ali je potem čudno, da se je tudi ono zganilo? Trpeli smo dovolj In vemo, da tudi v novi državi ne bode še konec tako hitro našemu trpljenju. Vemo pa tudi, da ne bo-demo trpeli samo mi,- samo naš stan, trpeli bomo in hočemo trpeti z vsemi drugimi stanovi vred enako, ako je potreba, dokler se razmere ne urede in ustalijo, da bode boljše nam vsem, ne pa samo nekaterim stanovom. To naj upoštevajo zlasti tiste oblasti, ki hočejo učiteljstvu vsepovsod ustvariti nekak ekstra status ravno pri trpljenju in gmotnem stališču.
Drugo najnujnešo nalogo učiteljstva vidim v tem, da začne takoi In povsod z idealnim delom v dobrobit naroda in države.
Sedanja dobá je objela vse stanove ter .iih okužila s svojimi izrodki. Kakor se posameznik ne ozira na svojega soseda. ampak gleda samo na svoj lasten dobrobit, prav tako se tudi posamezni stanovi ne brigajo za druge stanove. Vsakdo vidi samo sebe in svoje koristi. Ni^če več noče videti, da smo vsi stanovi enako potrebni, da smo skupno nekak mehanizem s kompliciranim ustrojem, v katerem mora vse kolesje delovitl, če ne, obstoji cel aparat. Vse zabavlja čez državo, a nikdo ne vidi, da smo država mi sami. Vse hoče imeti čim manj dela, a tem večjo plačo. V dolžnostih, kateie ima napram tram država, o, te dobro poznamo. Kakšne dolžnosti pa imamo mi napram njej, o tem nočemo ničesar slišati. Na eni strani trdimo, da gradimo temelje bodoči državi, a v resnici podiramo še tisto, kar je kaj vrednega in bi lahko ostalo, ali pa vsaj dobro služilo pri gradbl nove stavbe. Vse zabavlja čez novo državo, vse toži o pomanjkanju, v resnici se pa ni še v mirnem času nikoli tolikanj P?lo, plesalo in se veselilo kakor ravno v teh časih...
To le naraven produkt časa, to je vojna psihoza, ki je neizogibna posledica onega velikega vojnega trpljenja, ki je morilo človeštvo dolgih pet let. Tako ni samo ori nas, tako je povsod.
Naš učiteljski stan je menda še naj-dalje kljuboval zapeljivim znakom časa. To sicer ni toliko zasluga nas samih, ampak že značaj našega poklica samega tn T-a zgodovina našega stanu. No. slednfič se je pa naselilo to obče zlo tudi v naše vrste. Hvala Bogu, da sc še ni razpaslo v taki meri, kakor se je pri drugih stanovih! Vendar znaki so tu, kaj bi jih tajili samemu sebi in drugim! Ali ni dovolj žalostno dejstvo, da piše naš edini znanstveni pedagoški list urednik sam in polni njegove predale? Ali se ne čuti tudi že v naših vrstah odpor, ali pa vsaj brezbrižnost napram vsemu delu, ki ni plačano in katero smo vršili toliko let med ljudstvom v idealnem zanosu brez zvenečega curka? Tovariši, tovarišlce! Nikoli nismo bili učitelji samo med štirimi šolskimi stenami in samo med uradnimi urami! Naš poklic je, da smo učitelji ne samo
•) Ako nas dosedanja zagotovila ne varajo, se uredi zadeva 1. marca. OleJ tozadevno ministrsko odredbo in dopis višjega šolskega sveta v današnjem listu! Opom. uredništva.
otrokom v šoli, ampak tudi odraslim. Naša moralni dolžnost je, da primemo in pomagamo, kjer je potreba in kadar je potreba. Tako smo delali do sedaj. In poslej nočemo drugače, posebno v teh časih ne, ko je tako velika potreba vsepovsod. Mnogo naših idealov je nam vzel svet, mnogo jih je šlo v sedanji realni dobi rakom žvižgat. Eden nam je pä ostal. Vera v lepšo bodočnost našega naroda; vera, da čakajo naše potomce lepši, boljši časi. Poprimo se dela vsepovsod s tisto veliko ljubeznijo, ki prestavlja gore, za bodočnost naše mlade države. Kjer uplivajo drugi elementi razdirajoče, tam zldajmo in gradimo mi! Budimo v ljudstvu ljubezen do dela, ohranimo mu živo vero v boljšo bodočnost! Mnogo nas je, raztreseni smo po vsej domovini in imamo veliko moč. ako se zavedamo in jo uporabljamo sebi in ljudstvu v prid.
Združujmo z bojem za naš gmotni položaj boj proti korupciji in vsem razdl-rajočim elementom, ki kopljejo grob naši mladi državi In nam. Realnost naj se druži z ideali. — Stojimo morda ob robu prepada, a se ne zavedamo. Učiteljstvo lahko mnogo pripomore, da se ne zvrnemo vanj. Torej na delo za sebe in za druge.
Na zasedenem ozemlju so združeni!
DELEGACIJSKO ZBOROVANJE ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV JULIJSKE BENEČIJE.
Iz Trsta poročajo: Zborovanje delegacije se je vršilo v nedeljo in pondeljek, dne 1. in 2. t. m. v svetoivanski šoli. Pol-noštevilno zbrane delegate je pozdravil sklicatelj tovariš Anton Germek s kratkim nagovorom. Omenil je med drugim, da se je Zvezi priglasilo 9 društev In sicer: hrvatsko istrsko, slovensko istrsko, sežansko, tržaško, goriško, tolminsko, logaško, postojnsko in Slomškova podružnica iz idrijskega okraja, ki štejejo skupno 637 članov. Končno se Je zahvalil za pozornost zastopnikom oblastni}, da so počastili s svojim posetom prvo zborovanje združenega slovenskega učiteljstva. Bili so: šolski asesor dr. Du Ban, okrajni šolski nadzornik Anton Krajcer in višji šolski nadzornik Marij Pasquailis, ki jetudi v imenu' generalnega civilnega komisarja in vlade pozdravil zborovalce ter obečal v imenu vlade vso mogočo podporo razvoju našega šolstva. Po vidiranju delegatskih pooblastil so se prečitala In vzela na znanje Zvezna pravila. Ko se Je sklenilo sprejeti člane Slomškove podružnice iz idrijskega sodnega okraja v Zvezo, se je vršila volitev vodstva in upravnih odbornikov. Izvoljeni so bili z vzklikom: učitelj Germek Anton, Sv. Ivan, predsednik: učitelj Rode Silvester, Sv. Ivan, tajnik; učitelj Grantar Karel, Rojan, blagajnik; nadučitelj Medvedič Ivan, Zareč-Pazin, I. podpredsednik; voditelj Punčuh 1 eopold, Gor. Logatec, II. podpredsednik, nadučitelj Hreščak Alojzij, Lokev, II. tajnik, voditelj Gorkič Jsžef, Bazovica. II. blagajnik, šolski vodja Gostiša Rafael, Idrija, nadučitelj Križman Ignacij. Dörnberg. nadučitelj Lenardis Gregor, Krvavi-potok, nadučitelj Rakovšek Josip, Sv. Lucija, in ravnatelj ŠraJ Janko, Postojna, upravni odborniki. Da se delo primemo razdeli, so se izvolili trije odseki: 1. orga-nizatorični: Hreščak Alojzij, Kleinmaver Ferdo, Kulačič Miloš, Opasič Anton, Pahor Josip, Ribičič Josip in Samec Janko; 2. Šolsko-politični: Mermolja Fran, Mo-žina Anton, Rakovščck Josip. Roje Jakob in Urbančič Alojzij; 3. izvenšolski odsek: Kmet Herman. Lapajnetova Marita, Mercina Ivan, Požar Metod in Türk Josip. Vse došle vloge In predlogi so se razdelili odsekom, ki so takoj začeli svoje delo. ki se je vršilo pozno v noč.
DrugI dan sc je začelo javno zboro-vanej takoj po 9. Po predsednikovem pozdravu so poročevalci odsekov poročali o delovanju odsekov. Vsi predlogi so se vsestranski obravnavali. Odobravale so se vse točke našeera šolskega vprašanja. Debate so bile živahne, nekatere prav temperamentne, a vse se je vršilo resno in stvarno, da je bila popolnoma na mestu pri sklepnem pozdravu predsednikova zahvala poročevalcem in zborovalcem. Na željo skupščine se vrši tudi prihodnje zborovanje meseca avgusta v Trstu.
Za majhno razvedrilo delegatom je priredilo Tržaško učiteljsko društvo družabni večer v sveotivanskem Narodnem domu. ki je uspel kar najbolje.
Članarina je določena za vsakega člana po 5 lir (35 kron) mesečno. S 1. marcem začne Izhajati Zvezno glasilo »Učitelisk? Vestnlk«, ki izide vsakih 14 dni. Urednika sta mu Janko Samec v Trstu in 1. Brnoblč v Pazinu.
JAKOB —IČ:
Jugoslovanski Babilon.
V štev. 42. »U. T.« smo čitali, da namerava naš minister za prosveto upeljati angleščino kot obligaten jezik za srednje Šole. V to svrho hoče dobiti potrebnih učiteljev iz Anglije. Človek, ki vidi, kaj je našemu, pa tudi drugim narodom potrebno, se mora resno vprašati, li naši ministri res ne poznajo drugih predmetov r.ego tuje jezike. Prej smo tarnali, da nam Nemci in Madžari vsiljujejo svoja idiomna na škodo našega, a sedaj nad bi pa mi pro-svovoljno uvajali tujščino za tujščino! Tem potom se bodo na gimnazijah učili poleg dveh državnih jezikov še latinščino, grščino, francoščino t. j. šest obligatnih jeziko,, bržkone pa se bosta gojila iz praktičnih ozirov tudi nemščina in kak severoslovanskl jezik. Proti kakemu ob-ligatnemu slovanskemu jeziku ne bi imeli ničesar ugovor iti, stvarne pomisleke pa gojimo proti uvedbi toliko tujščin.
Vzemimo za primer angleščino! Kateri nagibi vodijo g. ministra, da hoče uvesti ta jezik ket predmet na srednje šole? Politična prepotenca angleškega naroda, ali njegova kultura ali njegova ljubezen do nas Jugoslovanov?
Politična premoč Angležev naj ne bi bila zadosten povod za nas, ki smo svoboden narod, premoč pa je, mimogrede omenjeno, tudi zelo minljiva reč na svetu. Kar se tiče angleške kulture, pa tudi ni v vsakem oziru posnemanja vredna. Priporočati bi Smeli, da bi se Jugoslovani bolj ozirali na Švico, Dansko aH švedsko, torej na države, ki gotovo nimajo manj notranje kulture nego Angleži 1 Ravno v imenovanih državah najdemo razmere, ki bi nas, ako jih presadimo V Jugoslavijo, v resnici mogle zadovoljiti, povzdigniti in osrečiti.
Da nas Angleži ne ljubijo, je več kot očitno. Oni gledajo v nas edino le trgovski predmet ter nas cenijo le v toliko, kolikor jim služimo za ohranitev njihovega imperija! Smo li že pozabili, kako so nas >»podpirali« pri reševanju naše severne in zapadne meje? Oni nas niti z besedo niso marali ščititi proti Nemški Avstrjl, da bi dobili vsaj minimalno mejo na Koroškem, in celo ozemlje, ki ga nam je že Seidlerjevo ministrstvo pripoznalo, si moramo šele potom glasovanja privojevati! To so lepi prijatelji! Nič boljše niso Francozi, ki imajo kot privatniki dokaj lepih besed za nas, a dejanski gledajo edino na svojo korist. »Zastopal sem edino le »francoske interese«, je dejal Clemenceau v zbornici! Izražati nam simpatije, je pač jako po ceni, ker nič ne stanejo.
Ne bojmo se, biti brez prijateljev na svetu, ako bomo resnično kulturen narod, bodo nam prijatelji prav kmalu vzrasll. ki bodo več tehtali kakor vsi sedanji imperialistični pohlepneži in samopašneži.
Nacijonalne jezike kot obligatne predmete pa moramo odklanjati še iz drugih ozirov. Predno se česa učimo, moramo biti na jasnem, katero realno ali idealno korist s tem dosežemo. Kdor se nauči I n. pr. angleščine, mu je odprta zares bogata angleška književnost. Dotični nam more potom prevodov podati nekaj zakladov iz tujega slovstva. Toda prevajalcev je le malo, ker nima vsak veselja, časa in zmožnosti do takega dela. Pa tudi čemu prevajati, ako razume sleherni inteligent tuj jezik? Saj vemo, da se je do danes iz nemščine najmanj prevajalo, ker je bila obče znana. Kupi se tuja knjiga, ena k drugi, denar pa roma v inozemstvo. Kolikor več se čita tujih duševnih proizvodov. toliko bolj se zanemarjajo domači. Tujci imajo od nas dobiček, naši literatl pa hirajo, obupavajo ter popuščajo z delom. Samo za priprosto ljudstvo pisati, ni posebno laskavo, še manj pa hvaležno. Sicer se pa tudi ljudstvo prav pridno zgleduje nad inteligenco: če sega ta po tujem duševnem blagu, potem tudi ono hoče isto. Učinek je domobežnost v duševnem in sčasoma tudi v fizičnem oziru. Škoda ima narod, domovina, država!
In ali je res, da sprejemamo od kulturno visoko stoječih narodov samo dobrine in ne prav mnogo slabih reči, ki često vse dobro pokvarijo! Učimo se od severnih narodov! Švedi n. pr. gojijo svojo lastno narodno kulturo, se ne zmenijo mnogo za takozvane hiperkulturne narode, učenje tujih jezikov jim ni glavna, ampak postranska naloga, zato se pa bolj intenzivno bavijo z lastno književnostjo, gojijo realne in humanistične znanosti, proučavajo in uporabljajo metode, kako doseči na rodni zemlji večje blagostanje, zadovoljnost in srečo. Pripominjam, da humanistična znanost ni identična s tako-zvano klasično filologijo!
Mnogo jezikovnega pouka žele vsi reakcionarni elementi, da se takim potom vzame mladini čas, se bavitl temeljiteje t eksekutivnlmi vedami! Kako žalostno
je videti, da se pri nas niti toii potrebni listi kakor »Slovenski sadjar«, »Prijatelj narave« in dr. radi nezanimanja občinstva ne morejo vzdržati. Ako pa potuješ po Jugoslaviji, pa srečavaš inteligente, ki znajo po tri do pet jezikov govoriti, miu-viti in parlirati, a o kaki nacionalni ekonomiji, sadjarstvu, vrtnarstvu in drugih ne le koristnih, ampak pravim, idealnih panogah realnih znanosti nimajo pojma! Im taki ljudje naj pomagajo narodu do blagostanja, do zadovoljnosti in sreče? Poklicati hočejo celo tuje učitelje, da bodo vlekli mastne plače za naše potujčevanje in preziranje naše skromne prosvetel Ml jih ne maramo 1 Zgodovina nas uči, da se začne s tujimi učitelji upropaščenje narodovi Najnovejši zgled so nam v tem pogledu Turki! Ako se bomo učili v srednjih šolah res pol ducata jezikov, takoj izraču-najmo najsijajnejši — deficit! Inteligenc« bo nam predstavljala prav Babilon, 8« manj se bodo razumeli kakor dandanes i« pričkanja ne bo konca ne kraja! Vsak b« smatral svojo priučeno tujščino za največjo modrost in vredno, da se jo uči v vsefc šolah kot najvažnejši predmet!
Po celi Jugoslaviji naj doni kot e« glas: Proč s tujimi impoitiranimi učitelj^ ki nas hočejo le izkoristiti in za tuje interese zasužnjiti! Država pa skrbi za svoje lastno učiteljstvo, ki bo učilo in gojilo naše jezike, vcepljalo ljubezen do naše književnosti, prosvete in grude, ki nas edin« morejo rešiti, zadovoljiti in osrečiti.
V demokratični državi nai bo učenj» tujih jezikov priporočeno, pa ne obligatno, vsak si naj sam izvoli tuji jezik, kateremt se hoče priučiti. Le tako stališče je pravo, zdravo, koristno in svobodnim narodom dostojno!
FR. GRM:
Par opazk o učiteljevanfu na gluhonemnicah.
Nedavno so objavili v Uradnem lista pravilnik o ustroju državnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Določili so začasno, kako naj upravljamo ljubljansko glu-honemnico, položili zavodu pravni temelj in uveljavili hkratu plače našemu osobju. Pravilnik je izdelan izrecno za ljubljansko gluhonemnico, ki je edina v Sloveniji, ia ne velja torej za druge zavode naše države. Tudi prejemki strok, učiteljstvm še niso urejeni enotno po vsi državi, zat» imajo v Zagrebu in Beogradu drugačne plače kot mi. Urede jih pa v doglednem času enotno. V Jugoslaviji Imamo sedaj tri gluhonemnice, ki pa nikakor ne zadoščajo, da bi šolali vse gluhoneme otroke, ki so sposobni za izobraževanje. Treba jih bo zgraditi še več. Po vseh naših gluhonemnicah poučujejo po vokalni metodi, ki so Jo priznali svoj čas strokovnjaki-ve-ljaki na svetovnem kongresu v Parizu kot edino pravo. Po tej metodi se morajo naučiti gluhonemi glasovnega govora s pomočjo tipa in vida. Na podlagi tega govora jih potem izobražujemo in usposabljamo za eksistenčni boj; iz njih naprav-ljamo koristne člane človeške družbe. Šolski čas traja zanje navadno 8 let, zato ¡majo zavodi, ki so po večini internati, po osem razredov, Vsak količkaj razsoden človek more sklepati, da mora biti izredno težavno poučevanje gluhoneme de-ce, osobito v prvih šolskih letih, ko nimajo otroci glasovnega govora najidlealnej-šega in najpopolnejšega izobraževalnega pomočka. In brez nevarnosti ni ta pouk, zakaj, učitelj je radi načina poučevanja v vednem telesnem stiku z gojenci ia utegne zato nalezti to ali drugo bolezea in jo potem prenesti še na njegove družinske člane. Učitelji morajo tore* zgraditi na umeten način in z velikim dušnim in telesnim naporom glasovni govor, to prelepo in dragoceno stavbo človeških možganov. — Z vzgojo in s poukom gluhonemih so se dolgo časa pečali zdravniki in duhovniki; med njimi imamo precej mož svetovne slave. Ker so se pa ore-pričali, da je treba za takšen pose! pedagoške izobrazbe in didaktične spre? so prepustili tudi to panogo šolstv -. u.i-teljstvu. — Učitelj gluhonemih mora b'.u strokovno izobražen. S strokovnim učenjem sme šele pričeti, ko je prebil več let na osnovni šoli, si pridobil precej izkušenosti v poučevanju popolnočutnih otrok Ia napravil vse izpite, ki so predpisani za to vrsto šolstva. Zakaj tako. ima svoje tehtne vzroke. Strokovno izobraževanje se vrši na zavodu in sicer praktično in teoretično. Po približno dveletnem pripravljanju more napraviti kandidat strokovno izkušnjo. Če hoče dobiti stalno mesto na zavodu, Jo mora imeti. Predmeti teoretične priprave so: anatomija in fiziologija govoril in možganov, psihologija govora, psihoza, fonetika (treba Je preštudirati več obširnih del), motenje govora (ječanje, balbotanje, afazije, agrafije itd.), zdravo-
i
slovje govora (kako obširno delo in temeljito), anatomija in fiziologija slušai, vzroki in posledice gluhote, čutila s posebnim ozirom na njih pomen za dušno in telesno življenje, zgodovina pouka gluhonemih, vzgoja in pouk gluhonemih, metode pouka gluhonemih s posebnim ozirom na vokalno metodo, pokretni govot (ga ne rabimo dosti pri pouku, pa ga je ireba dodobra poznati), učni jezik in eksperimentalna psihologija in pedagogika. Vso to snov predavajo domalega drugod na vseučilišču in učitelji se vežbajo teoretično tudi rta vseučilišču (na Ogrskem, Nemškem, Danskem itd.) Mislimo, da bo pri tudi tako. Pri anketi smo zahtevali vseučiliških študij, o čemur je obveščen tudi Beograd.
Snovi, in sicer tudi izredno težke, je dovolj: mora jo pa predelati kdor hoče biti vešč tvarini. ki spada v to stroko in učiteljsvati z uspehom na gluhonemnicah. Ker pa še nikakor nismo na vrhuncu raz-vitka vzgojilnic in učilnic za gluhoneme, je neba skrbno slediti vsem vzgojnim in učnim pridobitvam svetovnih zavodov (Pariz, Bordeaux, Lo"don, Newyork, Berlin, Lipsko, Frankfurt ob Menu itd.), katerim načeljujejo kot voditelji akademično izobraženi možje s strokovno usposobljenostjo, in črpati znanje iz svetovne literature, ki objavlja spise pedagogov, fi-iologov in zdravnikov, zato zahtevajo po vsi pravici od učiteljev gluhonemih ponekod (Nemškem, Ogrskem, Danskem in dr.) znianje francoščine in angleščine. Tudi smo zahtevali to pri anketi.
Pouk gluhonemih spada nedvomno med najtežje probleme pedagogike. To so ugotovili strokovnjaki, temu bo pritrdil tudi vsakdo, ki je imet priliko biti navzoč v učilnici gluhoneme dece. O tem ne bom izgubljal besed.
Učitelje gluhonemih plačujejo na Nemškem, v državi vzornih šol, izredno dobro, takisto v zapadnih državah. Pokojna Avstrija jih je plačevala po večini boljše kot meščanske .ponekod celo kot elavne Učitelje. To pa gotovo ne zaradi lažjega dela kot ga imajo n. pr. učitelji na meščanskih šolah z višjo usposobljenostjo kot učitelji gluhonemih, kakor se je pred nedavnim časom izrazil ravnatelj neke meščanske šole. (Dosilidob so govorili navadno o strokovni usposobljenosti, kakor tudi o strokovni izobrazbi in pa splošni, druge ni). Zaradi višje usposobljenosti, meni on. naj se jim prizna najmanj tiste ugodnosti, kakor so se začasno uveljavile na gluhonemnicah ter primerne poviške. (Ali se vam zdi nečastno, da bi imeli take plače kot mi?) in da bo zahteva zaokrožena, morata veljati dve in pol leti služba, opravljene na meščanski šoli za tri leta, Tako? i Ali je to tudi zaradi višje usposobljenosti? Ce ne, kje je opravičilo za to zahtevo? Isto in z večjo pravico bi smeli potem zahtevati učitelji osnovnih šol, ker trpe več kot učitelji na meščanskih šolah, kateri imajo izbran materijal in manj učencev. Ne bodite vendar smešni in ne dajajte se ljudem pod zobe! Skrajšana sluz oena doba po načinu našega pravilnika umestna samo na socijainih šolah (gluhonemnicah in zavodih za slepe in slaboumne.
Prisodim vam toliko razuma, da boste znali odgovoriti na to. besede so trpke, ali bile so izvane spričo različnih glasov, prihajajočih iz ust nestrokovnjakov in malce domišljavih ljudij, ki hočejo podcenjevati naš izredno težavni posel in našo ^izobrazbo.
»■mTi-iiiiwrr'-rtM^iwmmtM IK-mmmi itntmmammmaammmmtk»
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve. I druge vodstvene seje Zaveze (due 30. dec 1919.)
, 1. Ravnateljstvo deželne meščanske šole v Celju je sporočilo v imenu ondotnega učiteljskega zbor*a Zavezinemu predsedniku v posebnem dopiSu, da sta bila v bivši Štajerski dva tipa meščanskih šol: a) javne deške in dekliške in b) deželne. Deželne meščanske šole so bile samo deške, višje organizirane kot javne ter so imele srednješolski značaj. Da se je njih višji učni načrt povoljno dosegel, vžlvale so posebne prednosti z ozirom na njih ustroj kakor na učiteljstvo. Kazni pojavi pa kažejo, da se deželna meščanska sola — na Slovenijo pripade doslej ena sama — ne namerava vzdržati v istem okviru kot je bila Pod prejšnjo upravo. Vsi oni, ki imajo interes na uobrem šolstvu, naj vplivajo na merodajnein mestu, da ostani deželna meščanska šola z qzirom na njen ustroj neizpremenjena, nje učiteljstvo pa Postani analogno v istem službenem razmerju kakor je bilo pod prejšnjo vlado. — Dopis se je odstopil merodajnim faktorjem. . 2. Ravnatelja meščanskih šol v Celju, tovariša Josip Brinar in Beno Scrajnik, sta poslala vlogo na Zavezo, v kateri povprašujeta, v kateri cinovni razred jc uvrščeno pravzaprav strokovno učiteljstvo, in kakšne ugodnosti je deležno to učiteljstvo glede stanarine, kuriva In opravilne aoklade, zakaj določba § 88. šol. zakona z dne 23. VII. 1919 govori samo o narodnih (pučkih, •iudskih) učiteljih. Tudi odredba višjega šolskega sveta za plačane nadure omenja samo ljudske in srednje šole. — Na to vlogo se je dalo pojasnilo, da je storila Zaveza že pri centralni beo-Kradski vladi vse potrebne korake, da pride tudi ^rokovno učiteljstvo do svojih pravic, šolski Za*on nima posebnih določil za meščanske šole
iz razloga, ker teh v kraljevini Srbiji sploh niso imeli. Po kategoriji B je deležno ljudskošolsko učiteljstvo plače X. do Vil., strokovno učiteljstvo pa IX, do Vi. čin. razr. 1 .stopnje.
¿5. Učiteljsko društvo v Pliberku naznanja Zavezi, da je vojaštvo nemških čet za časa zasedbe Koroške popolnoma oplenllo in poškodovalo precejšnje število koroških šol. Te šole so brez učil, n!ti najpotrebnejšega ni. Krajnl šolski sveti ne razpolagajo s tako velikimi vsotami, da bi nadomestili povzročeno škodo. Zaveza posreduj pri deželni vladi, da dobe oropane šo'.e potreben predujem za nabavo učil In za popravo šolskih poslopij. — Na Zvezitio interpelacijo ie odgovorila vlada, da trenotno za take predujme nima potrebnega kritja.
4.	Učiteljstvo radovljiškega okraja javlja, da se soglasno pridružuje protestu ljubljanskega učiteljstva, ki ie nastopilo proti nameravani uvrstitivi učiteljstva v kategorijo C.
5.	Krožek ribniškega učiteljstva je pozval Zavezo, da ukreni pri višji šolski oblasti vse potrebno, da bodo šole v bodoče praznovale obletnice smrti tudi drugih zaslužnih mož In lite-ratov, ne samo petdesetletnice Jenkove hi drugih. — Vodstvo Zaveze Je mnenja, da ne more predpisovati višji oblasti takih šolskih praznikov, pač pa lahko uporablja vsaka učna oseba v ta nanivn v višjih razredih slovensko ali pa zgodovinsko uro.
6.	Kočevsko učiteljsko društvo prosi, da skušaj Zaveza doseči: a) da postane tudi učiteljstvo po deželi član uradniške organizacije „Samopomoči", b) da se uvrsti vse Jugoslovansko učiteljstvo brez posebnih klavzul v kategorijo B
. državnih uradnikov. — Tozadevno ugodno rešitev Je Zaveza že izposlovala, kar je razvidno iz zadnjih številk stanovskega glasila.
7.	Klub primorskih učiteljev - beguncev v Ljubljani predlaga, da sprejmi Zaveza v svoje strokovno tajništvo učitelja Pavla Plesničarja (namestnik Vinko (Jregorič) kot poročevalca za zasedeno ozemlje; da ista izoosluj, da pride ravnatelj Anton Mervič (namestnik Prane Likar) v višji šolski svet kot poročevalec za učiteljstvo, ki je doššlo v Slovenijo iz zasedenega ozemlja. --Zavezino vodstvo pozdravlja predlog primorskega učiteljstva glede njegovega zastopstva v strokovnem tajništvu, katera služba pa bodi sprva iz gmotnih ozirov brez posebne nagrade. Na Zavezin ukrep glede drugega predloga pa je višja šolska oblast odgovorila, da ravnatelja Merviča na novem šolskem zavodu v Ribnici nikakor ne more pogrešati, neglede na to, da bi bilo za to mesto pri višjem šolskem svetu tudi za vsakega drugega premalo posla.
8.	Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico poživlja merodajne činltelje, da takoj povzročijo poslovanje Unije jugoslovanskega učiteljstva, ker brez centralnega vodstva ne moremo biti v teh najtežjih in za učiteljstvo odločujočih časih. — Vprašalcu se je naznanilo, da je Zaveza v rednem stiku z vsemi jugoslovanskimi učiteljskimi Zvezami, posebno z Učiteljskim Udruže-njem v Beogradu, da pridemo čimprej do skupne stanovske organizacije; odgovorilo se mu Je pa tudi na druga vprašanja, tičoča se notranjega Zavezinega poslovania.
9.	Osrednj vlada v Beogradu je Izdelala načrt zakona o začasnem izenačenju plač in nekaterih drugih odnošajev civilnih in vojaških državnih nastavljencev. V tem načrtu sc ljudskošolsko ni meščanskošolsko učiteljstvo nikjer ne omenja. Učiteljstvo je bilo torej v dvomu, ali je tudi ono všteto pod skupnim imenom državni nastavljenci. Takrat, ko je Zaveza o tem zaznala, se je trdilo, da postane uradniška praginatika že čez dva dni perefktna. Zaveza je posiedovala v tej zadevi najprej brzojavno, potem pa Je še razposlala merodajnim faktorjem obširno spomenico v Beograd z zahtevo, da se učiteljstvo uvrsti v kategorijo B, in da se z zakonitim uveljavljenjem uradniškega načrta ukine veljavnost šolskega zakona z dne 23. julija 1919. Brzojavke in spomenice so se razposlale na naslednje naslove: ministrskemu predsedniku, ministrstvu prosvete, ministrstvu za konstituanto, predsedniku komisije za službeno pragmatiko splošnega državnega uradništva, ministru dr. A. Kramerju, ministru A. Kristanu, Udruženju srbskega učiteljstva in Demokratski zajednici. (Glej tozadevno natančno poročilo v 2. članku „Učit. Tov." z dne 17. decembra 1919, št. 42.1) Ker je minister A. Kristan v službenih zadevah odpotoval iz Beograda, Je odgovoril na brzojavko in še posebej na spomenico dr. Lotrič, tajnik ministra za šume in rude. Isti je interveniral v smislu vloge pri.minsitru za konstituanto, ki Je referent glede predmetne zakonske osnove. Tam je izvedel, da smatra osnova zakona učiteljstvo za državne uradnike. V smislu spomenice se regulirajo tudi plače strokovnemu učiteljstvu.
10.	Učiteljskemu Udruženju v Beogradu je izrazila Zaveza zahvalo za možat nastop pri ministru prosvete P. Marinkovlču, ki je na nečuven način žalil ugled učiteljstva. Naprosilo se ga je pa tudi, da ukrene vse, da se čimprej pokliče referent kot strokovnjak za slovensko ljudsko šolstvo v ministrstvo prosvete.
11.	Deželni vladi za Slovenijo je poslala Zaveza poziv, da osnuj za Slovenijo pri višjem šolskem svetu v Ljubljani prosvetni oddelek za šoli odraslo mladino in za širše plasti slovenskega naroda. Slovensko učiteljstvo opaža že dolgo dobo let, da gr smotreno delo učiteljstva v šoli v poznejši pošolski dobi odraščajoče slovenske mla-daine v občutno izgubo, v premnogih krajih pa skoro popolnoma v nič. Javna.ljudska morala je padla zaradi vojnih posledic tako globoko, da je treba o tem mnogo in resno misliti. Nravnost in prosveto našega naroda je treba dvigniti. V svrho enotnega organiziranega prosvetnega delovanja naj se osnuje torej centrala, odkoder naj črpajo prosvetni činlteljl nasvete in navodila. „Prosvetni oddelek" naj se deli po svojih funkcijah v 4 oddelke: 1. Telovadni odsek, ki naj skrbi za razvoj in prospeh telovadnih organizacij, za šport iti telesno vzgojo sploh. 2. Društveno-izob-raževalni odsek, ki naj mu pripada delokrog čitalnic, izobraževalnih društev in gledaliških odrov. 3. Pevski odsek, ki naj združuje iti organizira vse pevske zbore. 4. Kmetljsko-izobraževalnl odsek, ki imej na skrbi pospeševanje umevanja in negovanja vseh panog kmetijstva. Izdela naj se najprej natančen kataster vseh dosedanjih narodnih prosvetnih društev. Prosvetno delo naj se čim-najbolj centralizira. Kier bi bilo potrebno, naj Iz-kuša pridobiti centrala takim organizacijam mate-rijalno pomoč in podlago. Za podrobno Izvršitev temelja temu uradu, skliči deželna vlada anketo jrizadetih člniteljev, ki naj določi točen delokrog zamišljenemu „Prosvetnemu oddelku."
12.	Ravnatelj meščanske šole v Ribnici, tovariš A. Mervič, želi od upravnega odbora Zaveze raznih pojasnil z ozirom na sodobni čas. — Vodstvo Zaveze Je. kolikor spada v smislu do-
pisa v nJega področje, storilo potrebne korake, prepuščajoč končno besedo upravnemu odboru.
13.	Zavezino .vodstvo Jc razposlalo, oprto na soglasno delegacijski sklep, okrožnico vsem okrajnim učiteljskim društvom, v kateri Jih vabi, da pozovejo vse v dotlčnem učiteljskem društvu še neorganizovano učiteljstvo v skupno stanovsko organizacijo. Dosedanje pokrajinske Zveze se sicer razdružijo, a ostanejo okrajna učiteljska društva kot temelj enotni strokovni učiteljski organizaciji v vsem kraljestvu SMS. ki bodo spajala vse učiteljstvo kraljestva. Okrožnicam so se priložile prijavnice v obliki dopisnic. — Zavezin tajnik V. Rus tiaglaša, da se sicer nahaja učiteljska Zaveza v likvidaciji, a okraina Zavezina učiteljska društva so ostala v neizpremcnjen! obliki, kar bi utegnilo marsikaterega motiti. Ce Je dava v likvidaciji, morajo analogno likvidirati tudi vsi drugi udje. V likvidaciji se nahajajoča Zaveza, kot izdatno najmočnejša stanovska organizacija, mora nuditi vsemu slovenskemu učiteljstvu, organlzo-vanemu in neorginizovaneinu. priliko skupnih medsebojnih dogovorov. Da sc nam ne bo pred-bacivalo zahrbtnostl, pošljimo oflclelno zadnjo krožnico s pozivnico vred predsedstvu Slomškove Zveze z natančno označbo našega stališča. Zaveza pa razpošljl zajedno tudi vsem Zavezinim okrajnim učiteljskim društvom poziv, da skličejo najkasneje do 1. julija 1920 izredne občne zbore, kamor naj se povabi vse učiteljstvo dotičnega okraja. In kjer naj se upoštevajo tudi tehtni razlogi dosedanjih nečlanov. Odkrito, mirno, stvarno in tovariški stopimo pod skupni krov — v ujedinjenjo UJU! K temu pripomni Zavezin blagajnik Fr. Luznar, da bi bilo treba pri skupnem sestanku določiti tudi slovenske učiteljske liste, zakaj ti ostanejo sigurno pri pokrajinski strokovni pisarni, ker ostanejo tudi za vsako pokrajino višji šolski sveti kot najvišje pokrajinske šolske uprave. Po vsestranski razjasnitvi se sklene soglasno, da napravi Zaveza v gorenjem smislu potrebne odredbe.
14.	Ljutomersko učiteljsko društvo je poslalo Zavezi resolucijo z zadnjega obč. zbora, v kateri zahteva, da naj se plače ali pa draginjske do-klade narodnega učiteljstva v Sloveniji nemudoma draginji primerno regulirajo, posebno izdatna podpora pa naj se nakloni oženjenlm učiteljem in vdovcem, imajočim otroke. — Društvu se je odgovorilo, da stori Zaveza sproti vse, kar se sploh da storiti v tem oziru.
15.	Kamniško učiteljsko društvo prosi Zavezo, da naj višji šolski svet po njenem uplivu preskrbi revnim šolskim otrokom obutev za zimo, sicer bo obisk šolske mladine zelo slab. — Na Zavezino vprašanje je odgovorilo poverjenlštvo za socialno skrb, da vlada nima za to primernega fonda.
16.	Logaško učiteljsko društvo je izročilo Zavezi prepis zapisnika zadnje seje občnega zbora. Na tem zborovanju je bilo sklenjeno: 1. Naduči-telj Šest naj se odstavi kot okrajni šolski nadzornik in upokoji. 2. Učiteljstvo naj dobi v okrajnem šolskem svetu svojega zastopnika. 3. Protest za skrčenje učiteljišča na 3 letnike. 4. Lciteljstvo cerkniškega in loškega okraja se loči od društva logaškega okraja v svrho boljšega In uspešnega delovanja. — Vesti se vzamejo na znanje, predlogi pa se odstopijo v rešitev kompetent-nim oblastvom.
17.	Učiteljstvo kamniškega okraja je za opustitev tednika. — Dopis se odstopi anketi za sestavo šolskih tiskovin.
18.	Okrajni šolski komisarijat v Velikovcu prosi za svoj okraj, nai posreduje Zaveza pri učiteljskih abiturijentili, da se zgiase za učiteljske službe na Koroškem. V velikovškem okraiu Je izpraznjenih 9 službenih mest. — Komisarlatu se je po natančnih poizvedbah odgovorilo, da sploh ni nobene moške učiteljske osebe brez službe.
19.	Savinjsko učiteljsko društvo želi: a) Zaveza izposluj pri pristojni oblasti, da dobi učiteljstvo kraljevine StiS brezplačno vožnjo na železnicah in državno podporo v svrho potovanja — proučavanja Jugoslovanskih dežel, b) Izdajo naj se tudi učiteljstvu izkaznice, kakor Jih imajo drugi državni uradniki, za polovično vožnjo III, razreda na vseh železnicah kraljestva SMS. c) Preložitev orožnih vaj na čas počitnic ne smatra učiteljstvo za nikako olajšavo, ampak se čuti prikrajšanega za dobo, ki je namenjena ne samo mladini, ampak tudi učiteljstvu za oddih In odpo-čitek. Tudi uradnikov se ne kliče ob času dopusta na orožne vaje. Vojaška oblast naj skrči za učiteljstvo dobo orožnih vaj od 2 mesecev na 1 mesec. — Brezplačne vožnje na železnicah in državne podpore železniška uprava in vlada iz denarnih ozirov v splošnem vsemu stanu ne moreta dovoliti. Polovično vožnjo na državnih železnicah delno že imamo, za tako vožnjo na južni železnici pa mora prositi vsak posameznik posebej In sproti. Vojaška uprava sedaj ni pripravljena dovoliti učiteljstvu glede orožnih vaj kakšnih posebnih olajšav.
20.	Slomškova Zveza je prosila za načrt pravil UJU. — Osnutek teli pravil se je prosilki odposlal.
21.	Učiteljskemu svetu za Koroško je dalo vodstvo Zaveze z ozirom na neko interpelacijo naslednjo izjavo: Zaveza prlpoznava ustanovitev Učiteljskega sveta za Koroško. Vedno bo tudi rada posredovala in skušala uveljaviti smotre in zahteve v stanovskih in strokovnih zadevah, čim se gibljejo v mejah možnosti, dosegljivosti in upoštevanja. Odločno pa mora zahtevati, da se pošiljajo vse vloge in dopisi, naslovliene kamor koli, edino potom Zaveze, kakor Je bilo to običajno in od nekdaj uveljavljeno pri vseh v Zavezi včlanjenih organizacijah.
22.	Učiteljsko udruženje v Beogradu Je naprosilo Zavezo za posredovanje, da naj mu odda Učiteljska tiskarna en velik moderni tiskarski stroj proti primernemu plačilu. — Bratsko Zavezo se je obvestilo, da je Zavezino vodstvo Učiteljske tiskarne, ki pa na nikak način ne more odstopiti takega stroja, ker nujno potrebuje vse stroie zase in bi v svrho dobrega in uspešnega obrata še sama rada kupila kak stroj. Glede nakupa tiskarskih strojev so §e dali Udruženju naslovi dveh solidnih tvrdk.
23.	Višji šolski svet za Slovenijo v Ljubljani Je sklenil, da prevzemi država plačevanje službenih prejemkov učiteljstva na ženskih samostanskih zasebnih ljudskih in meščanskih šolah s pravico javnosti. Takih šol Je v Sloveniji 16. -Zaveza se je obrnila s posebnim dopisom na kr. ministrstvo prosvete v Beogradu, da naj imenovani sklep višjega šolskega sveta ukine, ker stoji Zaveza na stališču centralizacije šolstvu, ker jc odločno za državne in ne za zasebne šole, in ker bi zgoraj navedeno prevzetje plač učiteljstva na samostanskih šolah po nepotrebnem povzročilo državi mnogo izdatkov. V resnici je napravila tak sklep deželna vlada za Slovenijo, toda v Istem sklepu so bile mišljene obmejne šole Družbe sv. Cirila In Metod« in ne notranje zasebne Soje v d rž» vi.	.
24.	Savez hrvatskih učiteljskih druitava u Zagrebu Je brzojavno obvesti! Zavezo, da je storil glede uradniške pragmatike In ua.'ega štetja v kategorijo B državnih uradnikov potrebne korake pri Učiteljskem Udruženju v Beogradu.
25.	Celjskemu učiteljskemu društvu je Zaveza ob času tiskarske stavke na njegovo vprašanje obširno pismeno pojasnila, kakšne korake je podvzela glede uradniške pragmatike. Okraitia učiteljska društva naj vodstvu Zaveze sploh mirno zaupajo, ker stori za šolstvo In za učiteljstvo vse. kar je v danem položaju potrebno In mogoče. Zaledno se mu Je sporočilo, da je višji šolski svet honoriral nadure tako, da dobi ljudskošolsko učiteljstvo za tedensko uro 80 K. srednješolsko pa od 100—120 K različno po predira tih.
26.	Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj Je poslalo Zavezi izpreminjevalne predloge k načrtu šolskega zakona. — Sklepi so se odstopili za to določenemu odseku.
27.	Neko učiteljsko društvo je predložilo Zavezi terno-predlog za mesto okrajnega šolskega nadzornika. — S tem je lista okrajnih šolskih nadzornikov za bivše Kranjsko po okrajnih učneljsklh društvih izpopolnjena.
28.	Član gospodarske zadruge ..Samopomoč", ki se Je ustanovila tudi za Javne nameščence po vsej Sloveniji, more biti po pravilih oni, ki Je faktično pristopil k „Osrednji organizaciji javnih nameščencev v kraljestvu SHS." Letna članarina je določena na 2 K 40 h.
—	Vodstvo Zaveze sklene, da plača za vsakega svojega člana, ki je zglasll pristop k „Samopomoči", osrednji organizaciji zahtevani letni znesek. Ce računamo, da je v Zavezi okroglo 2000 članov, se obremeni Zavezina blagajna letno na 4800 K. Okrajna učiteljska društva naj torej Zavezi zaradi natančnega izvida in računa prijavijo posebej Zavezino članstvo, še posebej pa članstvo „Samopomoči". Na učiteljstvu je, da čimprej pristopi k tej zadrugi, od katere bo imelo tekom časa mnogo koristi. (Pojasnilo o zadrugi „Samopomoč" glej v 2. članku 2. štev. letošnjega „Učit. Tovariša" z dne 14. Jan.!)
29.	Blagajnik Fr. Luznar poroča, da so pri-morani vsi listi izdatno zvišati članarino zaradi velikanskih tiskarskih poviškov. Pri Zavezinih listih Je poskočila cena tiskarskim delom po štrajku nad 50 %. Ker Je pričakovati, da bodo šle cene papirju kvišku, bodo vzdignile tiskarne zopet cene svojim Izdelkom. Nove izdatke ima Zaveza s tem, da plača iz svoje blagajne za vsakega člana „Samopomoči" letni prispevek. Oprt na utemeljevanje, predlaga: Z naknadnim odobre-njem upravnega odbora in delegacije, skleni vodstvo Zaveze, da se zviša Zavezina članarina za leto 1920 na 60 K, učiteljska društva pa naj zahtevajo po lastnem preudarku za svoje potrebščine morda letno 4 K za vsakega člana; za nečlane veljaj „Popotnik" 20 K. „Učiteliski Tovariš" 30 K, „Zvonček" pa 20 K.
30.	Predsednik L. Jelene poroča o potovanju v Beograd zastran službene pragmatike In učiteljskih prejemkov. Dne 13. decembra se Je vršil shod ljubljanskega učiteljstva, na katerem se Je zahtevalo, da gre poleg referenta dr. Skaber-neta v tem vprašanju v Beograd tudi Zavezin predsednik. Poročilo s tega potovanja Je že objavljeno v 43. številki Učit. Tovariša z dne 24. dec. 1919. Bistvene točke, ki n'so zabeležene v tem poročilu, so naslednje: Ministra Kristan in dr. Kramer sta obljubila, da bosta podpirala naše težnje v vsem obsegu. Za nas je najvažnejša obljuba ministra Palečka, ki urejuje službeno pragmatiko. da nas sprejme v kategorijo B. Draginjske doklade ostanejo kakor s« bile,
31.	V velikih počitnicah se vrši v Beogradu učiteliski kongres, kjer se ustanovi UJU. Slovensko učiteljstvo naj se udeleži tega kongresa v častnem številu. To je pa možno le tedaj, če hranijo posamezniki zase za ta Izlet vsak mesec primerno vsoto. Zavezino članstvo se opozarja, da bo vožnja po železnici za udeležnike kongresa od doma do Zagreba izdatno znižana, od Zagreba dalje pa skoro gotovo prosta. S prihranki pričnimo takoj!
32.	Ugotovi se. da se rešujelo vsi dopisi učiteljskih društev in nujne zadeve sproti, kar je mogoče le, ker strokovno tajništvo redno posluje, in ker je za Zavezino zastopstvo na razpolago rezervni sklad. Brez teh dveh naprav bi obstali sredi dela, ker Je s poslovanjem ogromno opravka. Mnogo, zelo mnogo Je onih, ki doslej Se niso oddali organlzačnega davka. Pošljite zaostali prispevek Zavezinemu rezervnemu skladu!
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za ptujski okraj. Ob
jako dobri udeležbi se je vršilo 5. febr. t. 1. glavno letno zborovanje v risalnici dekliške meščanske šole v Ptuju. Predsednik tovariš Gorup pozdravi nove člane In gosta tov. Zemljiča star. iz mariborskega okraja. Na znanje smo vzeli dopise, ki jih je sprejelo predsedništvo po zadnjem zborovanju. Soglasno smo odobrili predlog tovariša predsednika, da bomo tovariše In tovarišlce, ki se na zanimajo za stanovsko organizacijo, družabno bojkotirali ln jih Imeti v evidenci za različne prilike. Zborovale! so protestirali, ker se še vedno nahaja v narodni šoli Jugoslavije vodja ¿ne največje bivše poneinčevalnlce — šulferajn-ske šole pri Ptuja. Ali bo sedaj mož, ki ie nam še pred kratkim časom vzgajal slovenske jani-čarje, vzgajal zavedne Jugoslovane, je veliko vprašanje! Zraven tega se le nemškemu Junaku <ia!o vodstvo šole, na kateri mu mora biti podrejeno od nekdaj zavedno slovensko učiteljstvo!
-	Tov. predsednik Je podal letno poročilo. Zborovale! so soglasno priznali, da je predsedništvo storilo svojo dolžnost. Med sotrudniki, ki so društveno delovanje pospeševali, je omeniti tovariša nadzornika Flereta, ravnatelja Vajda in tovariša I. Zolnlrja. Vobče Je zanimanje za društveno delovanje med člani Jako napredovalo.
Iz poročila vestne blagajn ičarke tov. Luknar-jeve smo razvideli, da Je stanje blagajne precej zadovoljivo. Da bode v tekočem letu lažje gospodarila, smo sklenili, da se za leto 1920 zviša članarina na 70 K, ki se naj plača naenkrat naprej za vse leto. Tovariš Serona kot pevovodjn pač nI hvalil pevcev in pevk, ki so pozabili prihajati k pevskim vajam, upa pa, da bode v tekočem letu boljše.
Mnogoletni knjižničar tov. Kajnih, ki je svoj posel vedno potrpežljivo opravljal, se je uam Izmuznil iz odbora, a pozabili smo mu Izreči zahvalo za mnogobrojno opravilo pr! društveni knjižnici.
Za tekoče leto smo si izvolili predsednikom tov. I. Klemenčiča, podpredsednikom Jos. Go-rupa. Odborniki pa so: tov. Kveder, Serona. Šeligo, Luknar, Kocmut, M. Rozbund, Lešnik In Stritar. Odbor bode zastavil vse moči, da bo društvo, ki le eno največjih v Sloveniji, dospelo na vISek smotr»ne«a druitveneg« delovanja. V vseh



društvenlklh pa kllle navdušenost in energija, iato hajdi na delo za stan, za prosveto naroda!
f Kamniško učitelisko društvo je imelo dne 5. februarja 1920 v Radomljah svoj redni občni •¿bor. Navzočih K' bilo 33 članov in članic. Predsednik tovariš Tomo Petrovec je otvoril občni zbor s prisrčnim pozdravom. V svojem pozdravnem nagovoru je omenil, da je oblina udeležba priča, da se učiteljstvo zaveda svojih stanovskih dolžnosti. Položaj, v katerem se nahaja sedaj naša država, ni razveseljiv. Naš sosed Italijan hoče zasužnjiti velik del našega naroda. Tudi pogled v našo državo nas more žalostlti. Navdušenje, ki je vladalo za časa ustanovitve Jugoslavije, se je uklonilo apatiji in brezbrižnosti. Sedanji rod je prepojen z egoizmom, to so posledice dolgotrajne vojne, katere bo težko Izbrisati. Zato se mi, učitelji, oklenimo mladine, ki je up ln nada mlade države. Vcepimo v mladinska srca ljubezen do domovine, vzgojimo zarod, ki bo dal za svojo domovino blago in kri. Naš spomin bo blagoslavljala domovina, ko nas več ne bo, hi na naše grobove bodo roslle solze hvaležnosti njih sinov in hčera.
Iz tajniškega poročila se je spoznalo, aa je društvo doseglo lepo število članov in članic, da je živahno delovalo In zborovanj kakor tudi sestankov se je vedno udeležilo lepo število članov in članic.
Nato >3 podal tovariš blagajnik Bohinec svoje poročilo. Za ves trud, ki ga je Imel blagajnik za časa svojega delovanja, mu je izrekel tovariš Petrovec v imenu vseh presrčno zahvalo.
Tovariš predsednik je prebral na to okrožnico „Zaveze", Iz katere je razvidno, da želi „Zaveza", da bi se vse učiteljstvo organiziralo v našem društvu. Z oziroin na to okrožnico je bil po živahni debati soglasno sprejet predlog tovariša Qermeka, ki se glasi: „Zaveza" naj preskrbi nova pravila okrajnih učiteljskih društev. Obenem pa naj izda primerno pojasnilo za izven naše organizacije stoječe učiteljstvo o namenu naše organzacije.
Članarina se določi na letnih 66 K.
Kot delegat za zborovanje „Udruženja" v Beogradu se je prostovoljno javil tovariš Janko Toman, nadučitelj v Moravčah.
Nov odbor se je konstituiral tako-le:
Tomo Petrovec, nadučitelj v Jaršah, predsednik; Matija Hiti. nadučitelj v Dobu, predsednikov namestnik; Glzela Ušeničnik, učiteljica v Mengšu, tajnica; Ela Tavčar, učiteljica v Domžalah, blagainičarka; odborniki: Rudolf Knez, učitelj v St. Vidu pri Lukovlci; Peter Sire, učitelj v Mengšu; Viktor Sotenšek, nadučitelj na Brdu pri Lukovlci.
Glede „Šolskega lista" je predlagal tovariš Oermek sledeče:
Odbor za Izdajo novih šolskih knjig se pozove, naj do prihodnjega šolskega leta pripravi vsa potrebna berila in vse druge potrebne šolske knjige.
Sprejet je bil tudi predlog, naj se dekadni sistem, to je način novega štetja uvxde v šoli.
Ker ni bilo nobenega predloga več, se je tovariš predsednik Tomo Petrovec zahvalil zboro-valcem in zaključil občni zbor.
-f Učitelisko društvo za mariborski šolski okraj Je 5. febr. zborovalo prvič v tem letu ob prav dobri udeležbi. Tovariš Pučelik je podava! o stanju blagajne hi dobil po poročilu pregledo-'alcev računov tov. Varuhnlk bi Zapiotnik ab-iolutorlj. Blagajničarka tov. Perine je dobila namestnico v tov. Ljubi Pirkmaj erjevl. Nova pravila so bila v po odboru predlagani obliki sprejeta. — Sledilo ie predavanje tov. Spreitz — Zg. Kungota — o „Podedovanje in vzgoja". Poslušali smo globoko zamišljeno in prav zanimivo izvajanje, ki je tri četrt ure trajalo, z največjo pozornostjo. Tovariš nadzornik je dodal več zanimivosti iz šolske prakse o rahitis in ininlngitis. Podal nam je migljaje, kako postopati z otroci, ki so podedovali navedene in druge hibe in kako lahko porabljamo pri pouku slabo nadarjenih sugestijo. Končno je pohvalil marljivost poročevalčevo ter jo priporočal v posnemanje. Obema govornikoma se je predsednik zahvalil. — Govorilo se je tudi o tiskovinah za obravnavo šcl-»kih zamud. — Daljšo debato je pa vzbudilo vprašanje „Kako stališče naj zavzema učiteljstvo proti obč. volitvam." Pri prihodnjem zborovanju, ki bo prvi četrtek v marcu, bosta v tej zadevi poročala tovariša Požegar in Lesjak. — Ko se je še sklenilo, prositi Zavezo, da zopet in zopet podreza pri centralni vladi v zadevi Izplačila že od 1. dec. nam pripadajočih novih plač, se je tovariš predsednik zahvalil za dobro udeležbo In je zaključil lepo uspelo zborovanje.	—c.
+ Učiteljsko društvo za okraj Sv, Lenart v SL g. je zborovalo dne 4. decembra 1. 1. Navzoči so bili: Kranjc Franjo, Kopič Jakob. Kronabet-fogel I., šafarič Franjo, Ozlmič Marija, Kovačič Jakob, Premrov Jožica, Škerjanc Srečko, Majhen Ivan, Cuček Jelena, Jakopec Pavla, Urh Ljudmila, Zun Milena, Jandežič Gustl, Plnterič Karolina, Petelin Jožica in Schweiger Kat. — i 7 navzočih udov; nanovo so pristopili društvu: Safarič Franjo, Kronabetfogel I., 2un Milena, Urh Ljudm., Premrov I., Petelin J. in Jakopec Pavla. Svojo odsotnost so opravičili: Lesnika Miha in Viljemina, Vogrlnec Anton in Joslpina in Perger Matija.
Društvo šteje z novim letom 1920 rednih članov 33, častnih 3, namreč dr. Ivana Bezjaka, nadučitelja v p. Simona Ješovnika in Jos. Mav-rlča, bivšega društvenega predsednika. Soli pri Sv. Ani n. K. In Mariji Snežni sta se prlklopiii našemu šolskemu okraju iz Cmureškega. tako šteje naš okoliš 9 šol z 40 razredi.
1. Predsednik tovariš F. Kranjc pozdravi vse prisotne in izrazi veselje nad obilno udeležbo, ¡'osebno pozdravi novodošle, katere društvo z veseljem sprejme kot ude ter jih povabi k marljivemu društvenemu delovanju, ker v slogi je moč. S tem otvorl zborovanje.
Predsednik se v toplih besedah spominja svojega društvenega prednika, tov. Jos. Mavrlča, prečita njegovo pismo, v katerem prav prisrčno pozdravlja vse svoje drage tovarišlce in tovariše ter jih prosi, naj mu ohranijo dober spomin. Zbrani zborovale! sprejmejo z veseljem to poročilo ter mu pošiljajo prisrčne pozdrave, želeč mu, naj ga Vsegamogočni ohrani še mnoga leta ter naj se z radostjo ozira na svoje vrle zasluge v prid šolstva, učlteljstva In naroda! Nadalje se spominja vrle članice tov. Ljube Lorber. ki je odšla v Niš za učiteljico, želeč ji najboljšega uspeha ln sreče.
Nato prečita predsednik došle uradnosti: Zveza narodnih društev vabi naie društvo za pristop kot ud; predsednik je priporočal ta korak k vzajemnemu delovanju. Nato podel! besedo tov. Kopiču, kateri se je udeležil 8. in 9. novembra 1. 1. vršeče se Zvezine slovesnosti v Celju ter poročal zanimive podrobnosti. Predno se je dalo na glasovanje o pristopu, se jo sklenilo, da se naj Zver a, ako potrebni« bb*« »o-
pomočl, obrne na našo Zavezo, od koder gredo potem potrebna navodUa.
2. Predsednik omeni od Zaveze došli dopis zadevajoč „Načrt zakona o narodnih šolah za | kraljestvo SHS." O tej točki se je slišalo mnogo želj za razne primerne premembe.
Tov. Kopič predlaga sledeče.
I.	Smoter ln vrste narodnih šol: člen 5, Istočasno se naj poučuje samo 40 otrok, ne 70! Člen 8 odpade.
II.	Otvarjanje In vzdrževanje šol, člen 12: vsak okraj naj dob! po 1 meščansko šolo; člen 15: vse šole se naj podržavijo; člen 16: stanovanje mora imeti najmanj 2 sobi s kuhinjo.
III.	Pouk. Člen 20: „V osnovni šoli se poučujejo sledeči predmeti: 1. verouk...", ne samo verouk, :\mpak 1. verouk in nravnost. 9.„Otroške Igre," ne samo otroške igre, ampak otroške Igre in telovadba; člen 22: vpelje se naj nerazdeljen dopoldanski pouk.
V. Učitelji, a) priprava. C len 29: Za prehod-njo dobo se naj nastavljajo učlteljlščnlkl 4. letnika kot suplentl; c) dolžnosti: Dodatek k 47. čl.: Ako ne nastopi službe „brez zadostnega oprav!-čenja".
VÍ. Uprava in nadzorstvo. 1. Krajn! šolski svet se naj popolnoma odpravi. 2. Načelnik okrajnega šolskega odbora naj bo okr. šolski nadzornik.
O učiteljski Izobrazbi se sklicuje društvo na Izvršene sklepe naše Zaveze. Končno sledi obširno in zanimivo poročilo blagajnika tov. Kova-člča. Predsednik se mu prav toplo zahvali za njegovo delavnost ter ga prosi še v nadalje, naj vztraja na svojem mestu kot blagajnik. — Za leto 1920. se sklene 4kratno zborovanje pri Sv. Lenartu v SI. g. Določeni so dnevi: 4. marec. C. maj, 8. julij. 2. december.
+ Smarsko-rogaško učiteljsko društvo je zborovalo dne 1. svečana v -prostorih narodne šole v Šmarju pri Jelšah. Radi slabih prometnih zvez in neugodnega vremena so nekateri oddaljeni tovariši opravičili svojo odsotnost. Kljub tema nas je bilo na tem važnem sestanku lepo število ter smo s pozornostjo sledili ln obravnaval! posamezae točke dnevnega reda.
Tovariš predsednik nam slika v jedrnatih besedah vojno stanje, ki ga mora prenašati narod in učiteljstvo onstran demarkacijske črte. Imperializem nenasitnih hi zemlje lačnih Laho-nov je kriv, da življenske razmere še vedno niso padle na normalni nivo. Dal Bog, da tudi tetn Jugoslovanom in tovarišem skoraj zašije luč zlate svobode!
Prisrčno pozdravlja prisotne tovarišlce in tovariše, bodreč jih k složnemu delu na šolskem in narodnem polju. Izreče vesel „dobrodošel v svobodni domovini" tovarišu Kovačiču, ki se je pred kratkim vrnil iz vojnega ujetništva, presta-nega pod vročim laškim solncern.
Iz dopisa „Zaveze" razvidimo, da nas ie bilo včlanjenih pri društvu 58, ter manjka le še par tovarišev in tovarišic, da bi bilo število popolno. Skrajni čas, da tudi tem „mračnjakom" padejo mrene raz oči ter se nani pridružijo ne samo pri jelu — prejemkih; ampak tudi pri delu — izdatkih
Podrobno sestavljena poročila društvenega •tajnika so bila priobčena v „Tovarišu" vsakokrat ter se danes niso čitala še enkrat. Temu je sledilo poročilo blagajničarke; pritrditi moramo, da je stanje društvene blagajnice zelo zadovoljivo. Prejemkov je bilo v letu 1919 — 3047 K, izdatkov pa le 3031 K — ergo šc nekaj prebitka. Tudi plačevanje članarine se je vršilo kljub slabih razmer v denarnicah še precej redno. Tova-rišici blagajnlčarki čast in hvala za skrb in trud pri pobiranju! Vsled vedno rastoče draginje se je članarina zvišala na 70 K ln vsak naj gleda, da znesek do Božiča res poravna! SIcer Imejmo upanje, da se nam nove plače skoraj is v pravem razmerju z uradnlštvom nakažejo in Izplačajo.
Složno delovanje društva tovarišev in tova-lišic dveh okrajev se jasno kaže vsepovsod. V edinosti je naš spas! Vrla naša voditelja Kurbus in Sekirnik ostaneta na splošno željo na svojih mestih, kjer že dolgo vrsto let vspešno !n neustrašeno delujeta v procvit in dobrobit nas vseli. Da sta nam čila In čvrsta na duhu in telesu še mnogo leta! V odbor so izvoljeni za tekoče 'eto: Tomo Kurbus kot predsednik, Simon Sekirnik kot njegov' namestnik, Ivanka Zupančičeva kot blagajničarka, Draga Zajčeva in Miloš Verk kot tajnika, Ivan Glinšek in Hinko Sumer kot odbornika, Franjo Pogačnik kot poročevalec. Tovariš predsednik pozdravi novo izvoljeni odbor in želi vztrajnega in vspešnega dela, od društvenih članov pa vnetega zanimanja in sodelovanja na sestankih. Posebno živahna debata se je razvila glede „Samopomoči", ki se v sedanjem času ustanavlja po širni Sloveniji. Šmarsko učiteljstvo je vpisano pri „Samopomoči", ki se je ob novem letu ustanovila za javne nameščence Celjskega •okrajnega glavarstva. Deleže so odposlal? posamezna šolska vodstva ter učiteljstvo prav željno pričakuje skorajšnjega in res plodonosnega delovanja. Šmarsko učiteljstvo bo skupno z uradni-štvom dobivalo blago v Šmarje, kamor se bo vsakokratna količina odkazanega blaga za ves •okraj odposlala. Nas je približno 50 strank s 150 •družinskimi člani. Isto naj stori rogaško učiteljstvo. Sicer pa se po najnovejših vesteh v kratkem strneta oba okraja v eno okrajno glavarstvo. Na ta način je pa naše združenje popolno —■ sedež glavarstva še nI določen. Enoglasno se ■ sprejme sledeča resolucija: Vlada namerava izdati v najkrajšem času novo službeno pragmatiko za vse javne nameščence kraljestva Jugoslavije. Učiteljstvo včlanjeno v učiteljskem društvu za Šmarsko-rogaški okraj odločno zahteva kot S2inoobsebI umevno, da se učitelji kot državni uradniki uvrste v kategorijo B ter dele i njimi skupne težnje ln morebitne krivice. Naj pa bodo deležni vseh pravic in ugodnosti teh uradnikov brez vsakih posebnih bonifikacij kot je na primer kurjava, stanovanje. Odločno pa-odklanjamo posebno pragmatiko, tlčoč se le Izključno našega stanu. Tovariš Šumer pripomni, da smo po tej resoluciji zavezani plačevati stanarino vsi 'učitelji in voditelji. Šolske občine bodo sicer pri-morane skrbeti za stanovanja, toda le proti plačilu od učit. strank. V duhu smo nato poleteli v bajno kraljestvo čebel. Tovariš Kurbus nam je kot vešč in priznan čebelar razkazal ustroj ln razvoj te staroslovanske stroke. S pozornostjo ! :smo sledili posameznim točkam Izvajanja. Priporočal je tudi tovarišem ln tovarlšlcam na-< pravo čebelnjakov, ker človek nima od Istega le gmotne koristi — ampak je čebeloreja tudi izvrstno vzgojno sredstvo pri mladlnL Za nameravane kmetijske tečaje bo to odličen predmet, ker uči šoloodraslo mladino ne le dela !n varčnosti. ampak tudi spoznavanja ln ljubezni do rodne grude. Vsa šolska vodstva Šmarskega t okraja se opozarjajo, da Je Smarskl okrajni od-' * tudi letos daroral vs?m 9olam breipla&ie
Ifcr
mladinske knjige. Radi telo visoke poštnine naj pride ob priliki vsaka šola sama po nje Razdeljuje Jih na tržkem občinskem uradu tajnik gospod Graner. Učiteljstvo posameznih šol naj pobere med sabo malenkostne prispevke za „Učiteljski konvikt" tn „Učit. sklad" ter naj šolski vodje odpošljejo z imeni vred na pristojno mesto. Za potni sklad v jugoslovansko prestol ico pa se je takoj isti dan nabrala lepa vsota. Za vožnjo po rogaški železnici plača učiteljstvo polovico; tudi južna železnica nudi znižano ceno. Treba jc službene legitimacije. Pozor!
Končno smo določili še dan našega prihodnjega zborovanja in sicer na Jožefovo, to je dne 19. marca v Rogatcu. Do tega časi pa vsem tovarišem Ln tovarlšlcam krepki „Nazdar"!
+ Pedagoško društvo v Krškem, okrožje
Krško, je zborovalo dne 7. svečea t. 1. v Krškem. Ldeležba je bila precej dobra.
Predsednik pozdravi vse navzoče, posebno novo pristopivše člane in gosp. okr. šol. nadzornika Stiasnija. Nato preide na dnevni red:
I. Predsednik ugotovi, da šteje društvo 118 članov, tako da je v okraju le še malo učiteljstva, ki bi ne bilo organizirano v našem društvu. Nato ses prejmejo ln odpošljejo na pristojno mesto sledeče resolucije, ki so Jih stavili na svojih zborovanjih tudi zborovalcl tržlškega ln šentjernej-skega okrožja.
1.	Zbrano učiteljstvo izreka svoje ogorčenje nad nasilstf/JEtt, ki ga hoče antanta po pohlepni Italiji prizadejati naši mladi državi s tem, da nam odtrga vsled usiljenega londonskega pakta do 400.000 najbolj narodno zavednih in Inteligentnih Siovencev-sorojakov. Proti taki vnebovpijočl krivici zbrano učiteljstvo najodločneje protestira in obljublja, da bo odslej še bolj propagiralo slovensko iredento med šolsko mladino. Niti pedi naše zemlje — tujcu!
2.	Učiteljstvo naj se že enkrat definltivno uvrsti v kategorijo B državnih uradnikov, kakor je bilo to že opetovano obljubljeno. Samih obljub smo že siti, hočemo dejanja!
3.	Višji šolski svet naj dela z vsemi silami na to. da prevzame država stroške za kurjavo in učiteljska stanovanja. Odločno pa odklanja, da bi se občinam naložilo to breme.
Velika ovira napredku šolstva so predvsem nekateri krajni šolski sveti. Dokler se r.e odpravijo, naj se prisilijo, da izpolnjujejo svoje dolžnosti, Skrbi pa se naj, da se vse šolstvo čini-prej podržavL
Naredba, da smejo krajni šolski sveti dovoljevati šolske prostore za politična zborovanja, se mora prenarediti tako, da Imej to pravico šolski voditelj, ker le njemu se nalaga dolžnost, skrbeti za red in snago šolskih poslopij.
Učiteljstvo protestira proti temu, da bi se njegove gmotne in stanovske zadeve vlačile po časopisih.
4.	Lrednlštvo Učiteljskega Tovariša se naprosi, da ¡ve sprejema več poročil in notic v svoj list, ki povzročajo med učiteljstvom neplodno polemiko in nasprotstva, kakor je bila notica: Jdkritosrčna beseda v U. T. it. 2. leta 1920.
Do razgovora pride tudi Zavezin predlog o ustanovitvi potnega fonda za potovanle k učiteljski skupščini v Beograd. Zboruvaicl sklenejo, da javijo najprej posamezna okrožja število udeležencev. Ce bi se nihče ne oglasil, se prične z nabiranjem fonda za one učitelje, ki bi jih poslalo društvo kot svoje zastopnike.
II. Predsednik strokovni učitelj Hočevar jako zanimivo in poučljivo predava o temi: Pomen prirodoslovnega pouka v ljudski šoli s posebnim oziram na važnost fizikalnih poizkusov. Pri tem pokaže in pogovori take aparate, ki bi jih morala imeti in bi jih tudi večinoma v sedanjih časih lahko nabavila vsaka ljudska šola. Dobro zamišljeno iu stvarno predavanje je želo obilnega odobravanja.
ill. Na vprašanje gdč. Krlste Hafner glede polovične vožnje po železnicah obljubi g. okrajni šolski nadzornik Stiasny, da bo on preskrbel potrebne legitimacije za vse one, ki to žele.
Med uaeležence se razdele note za koncert, ki ga namerava prirediti Pedagoško društvo v tekočem letu pod vodstvom tov. Vutkoviča. Isto-tako prejmeta tudi pevovodji ostalih dveh okrožij note določenih pesmi, da jih priučita v svojih okrožjih.
Končno se določi, da se vrši prihodnje zborovanje meseca fnaja v Čatežu.
t Ljubljansko učiteljsko društvo je zborovalo 18. in ¿a. januarja, 11. hi 15. febr. 1920.
Poleg važnih stanovskih zadev je bilo na dnevnem redu poročilo zakona o narodnih šolah kraljestva SHS. Podajam iz poročila nekatere smernice novega šolskega načrta, kakor si ga misli učiteljstvo v svobodni in demokratski državi, kjer ne sme biti ne zatiralcev ne zatiran-cev, kjer ne sme vladati stan proti stanu, temveč bratska sloga ln edinost vseh sodržavljanov: Tri zakonske načrt» je dobilo jugoslovansko učiteljstvo iz nove prestolice; 1. Zakon z dne 23. julija 1919. 2. Službeno pragmatiko za uradnike in 3. Načrt zakona o narodnih šolah kraljestva SHS. Vsi trije načrti so izšli iz ministrstva. Dosti opravičenega razburjenja je zbudil zakon o naših plačah, ki je izveden deloma, a vse druge določbe tega zakona so ostale izvedene na papirju, kar mora na prepričano jugoslovanstvo učiteljstva napraviti vtis, kakor da so zakoni samo zato-tukaj, da ne koristijo ž njimi učiteljstvu. Zakonita zadeva naše stanarine in ogreva sta ostali nerešeni; zakon ni stopil tedaj popolnoma v veljavo. Ako bi zahtevalo učiteljstvo, naj ostanejo aktivitetne doklade, bi se neizogibni jurlsti Izgovarjali, ker doklad ni v zakonu. Službena pragmatika je padla v vodo, nas sploh ni priznala, dasi je na papirju ugotovljero, da 3mo državni uradniki. Zakonski načrt o narodnih šolaii kraljestva pa govori v § 33. prav lepo o učiteljskih plačah. Iz vsega povedanega sledi, da v Beogradu drug za drugega ne vedo. Eni gospodje ministri odklanjajo to, kar drugi sprejemajo. To nedosledno ravnanje moramo odločno grajati. Kadar pride zastopnik slovenskega učiteljstva v Beograd, bo imel dela dovolj, da Informira gospodo o zahtevah jugoslovenskega učiteljstva. Izenačenje plač se jim je ponesrečilo, tudi z državnimi uradniki istih kategorij nismo v isti plačilni stopnji, pač samo na potrpežljvem papirju.
Načrt zakona o narodnih šolah leži pred nami žo par mesecev in razburja najbolj polltikujočo Javnost, ker je baje preveč svobodomiseln, hoče vero vreči 12 Sol itd. Naši tovariši na deželi so morali že prav krepko odbijati napade sovražnikovih trma predvsem tistih, ki do danes še niso imeli v narodnoosnovnl šoli niti enega zakonskega otroka vpisanega na svoj naslov. Ta nedosledna politlkujoča javnost tujih državljanov hoče že naprej prokleti to nedolžno zakonsko dete, d asi niso odvezali od prokletstva še vedno veljavnega avstrijskega Šolskega zakona, ki se je r>* smrti sroltti avstrijskih staršev tako poboljšal,
da ga že hvalijo, naspiotno jim le nov načrt slab, Je proti ljudstvu, proti veri in nedemokratičen.
Osnutku sakona priznavamo demokratičnost, ker pride po tem zakonu do veljave stan, ki je bil doslej podrejen vsem drugim nepoklicanim ln neodgovornim ljudem. -
Samoodločba učiteljskega stanu je potrebna In ko dosežemo to, bodetno tam, kjer so drugi stanovi že cela desetletja. Demokratičen Je tudi zaraditega, ker pušča veroizpovedanjem, da uveljavijo nauke pri pouku v šoli.
Predležečl načrt zakona je take demokratičen kot je učiteljstvo, kateremu do danes še ni prišlo na misel, da bi zahtevalo v imenu šoli izročene mladine cerkveno ključarstvo. Verouk stoji tedaj med predmeti na prvem mestu, a iz resolucij raznih političnih društev se da sklepati, da se gre za stari vpliv cerkve na šolo in učiteljstvo. Odtod izvira odpor črnožolto pobarvanega dela javnosti proti nedolžnemu in skromnemu načrtu.
Iz šolskih odborov je zastopnik cerkve izključen, kar je jasno. Druga tuja država vendar ne sme imeti v naši domovini nobenega vpliva na stan, ako hoče biti država samostojna in neodvisna. Prva inštanca vsakega učitelja je upravitelj, ki mora biti imenovan, ne voljen. V vsaki šolski korporacijl naj imajo besedo učitelji iu starši šoloobveznih otrok. Vsi drugi zastopniki nimajo srca ne smisla za pravo narodno odgojo dece ter nič interesa na pravilnem in uspešnem poučevanju. Inženerji, sodniki, zdravniki so strokovnjaki; toda glasovalno in posvetovalno pravico naj imajo samo takrat, kadar se šolske oblasti posvetujejo o zadevah njihove stroke. Cemu vklepati učiteljstvo v verige in paragrafe s pomočjo drugih stanov?Vsi smo že polnoletni I11 ne rabimo nobenih jerobov, zato odklanjamo v načrtu predlagane zastopnike. Disciplinarni zakon bo odgovarjal zahtevam, kadar bode sodil tovariš tovariša in bode te sklepe izvrševala šolska oblast. Najvišja šolska oblast bodi v deželi pokrajinska šolska oblast. Instanca poverjeništva naj se odpravi, ker je samo za politične stranke, ki štejejo glasove po poverjenikih. Smo za centralizacijo učiteljskih organizacij, zato tudi za centralizacijo šolskih uradov.
V vseh šolskih korporacijah so merodajna stanovska učiteljska društva, katerih sklepe morajo šolske oblasti upoštevati. Vsak javni šolski iunkcijonar, ki ne upošteva želja učit. društev, mora izvajati primerne konsekvence.
Zakonski načrt je prerešetavalo zbrano učiteljstvo več ur v 3 sejah. Cel predelani načrt se je odposlal anketi, k1 pregleda celokupne spremenjene predloge, na podlagi katerih sestavi načrt nanovo.
Odkar obstoji društvo, je to letos 22. občni zbor. Društvo šteje 160 članov in članic ter Je imelo v društvenem letu 8 zborovanj in 3 odbo-rove seje. Udeležba pri društvenih sestankih Je znašala okroglo 25 % vseh članov. Priznam, da nedeljski popoldanski čas ni primeren, toda par-krat na leto bi lahko vsak žrtvoval par ur k skupnosti, iz katere bi morala črpati učiteljska organizacija nove in neskaljene vire za lepšo bodočnost našega stanu. V imeniku so všteti samo aktivne tovarišice in tovariši. Med organizacijami je tudi nekaj vpokojenih, ki so vedno radi med nami. V Imeniku članov vsake posamezne šole pogrešamo mlajšega učiteljstva. Naloga naša tedaj bodi, da mlade tovariše vpeljemo v naše organizacije; kajti stari bodemo postali vsi brez naraščaj. Nekateri so pa tako dalekovidni, da nočejo za enkrat še vstopiti v društvo in čakajo rezultata ustavotvornih volitev, da obrnejo plašč svojega stanovskega prepričanja po političnem vetru. Kdor ni do danes organiziran v ljubljanskem učit. društvu, mu bodi pot tudi pozneje za-branjena in naj gre za vetrom. Za nas velja pravilo: Stanovska organizacija, kolegijalnost, medsebojno zaupanje in spoštovanje, vse drugo nam bode navrženo. Veličina razburkanosti političnega valovanja ne sme biti naše stanovsko merilo za stanovsko prepričanje.
Odbot je izvoljen sledeče: predsednik Jakob Dimnik, podpredsednik Vita Zupančičeva, tajnik Josip Amorožič, blagajnik Friderik Repovž, knjžničarka Albina Golobova, pevovodja Josip Tratar, odbornica Albina Sarkova, Pregledoval-cem računov so pa izvoljeni: Franc Gale, Ven-delin Sadar in Marija Sodnik.
Resolucija, sprejeta na zborovanju, se glasi: Učiteljstvo, zbrano dne 12. februarja 1920, pri zborovanju okrajnega učiteljskega društva za Ljubljano, pozivlje Zavezo, da vloži po UJU tožbo na izplačilo plač po novi regulaciji za mesece september, oktober in november 1919. Tajnik.
+ Učiteljsko društvo za okraj Sv. Lenart v
SL g. zboruje v četrtek 4. marca t. 1. ob pol 11. pri Sv. Lenartu s tem-le vzporedom: 1. Poročilo predsednika o društvenem delovanju iu či-tanje zadnjega zapisnika. 2. Dopisi. 3. Poročilo blagajnika, sklep o udninl za tekoče leto in nje delno pobiranje v znesku po 40 K. 4. Določitev vseh udov in izključitev koritarjev, ki se naj obelodanijo. 5. Imenovanje častnega člana in volitev novega odbora. 6. Določitev poročevalca za majniško zborovanje. 7. Nasveti, predlogi. — Predsednik.
Kronika.
.- Prvo zborovanje učiteljskih zbornic v Avstriji. 1. in 2. februarja t. 1. so imele vse tri učLeijske zbornice: ljudsko-1 šolskih, srednješolskih in visokošolskih učiteljev v Avstriji svoje prvo skupn« zborovanje na Dunaju. Na dnevnem redu je bilo predvsem vprašanje o podržavlje nju šol in o enotni srednji šoli. Pretežna večina se je izrekla za podržavljenje, samo graškl j>rofesor dr. Uhde je govori' proti državnemu šolskemu monopolu; pač pa naj bi država prevzela plačevanji učiteljstva. Proti prisilnemu podržavlje-nju zasebnih srednjih šol sta se izrekla tudi dunajska učitelja Laube in dr. Binder. Zbornica ljudsko- in srednješolski)1 učiteljev in učiteljiščnih profesorjev je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, & j se podržavi celokupno šolstvo, predvsern pa obvezne šole: ljudske, meščanske «j nadaljevalne ter učiteljišča. V skupni sei' vseh treh zbornic so pa končno soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: »Držav«1 zakonodaji naj se pridrže: določitev so»' sk« obveznosti, šolskega časa in lzobraz-
J
ne svrhe; izobrazba učiteljstva, temeljna načela za ustanavljanje in vzdržavanje šol, plačevanje učiteljstva, šolsko nadzorstvo. pravne razmere učiteljstva. Na iz-gradbo in upravo šolstva morajo imeti demokratično sestavljene upravne korpo-racije merod/ajen vpliv.« (Tu so mišljeni naučni in vzgojni sosveti, v katerih so poleg učiteljstva zastopani tudi starši.)
= Prvo nemško žensko akademlčno Jruštvo se je te dni ustanovilo na Dunaju. Ime mu je »Wlenfrieda«. V Jugoslaviji imamo tudi že žensko akademično društvo: Klub jugoslovanskih študentk v Zagrebu.
= V Gandu v Belgiji so osnovali tamkajšnji jugoslovenski dijaki društvo »Association des Etudiants Serbes, Croates >et Slovenes«. Društvo prosi vsa jugoslo-venska uredništva, da bi jim brezplačno pošiljali svoje liste in časopise.
—	Sklošna volilna pravica uveljavljena. Na seji ministrskega sveta v Beogradu je bil končno sprejet volilni zakon s splošno volilno pravico. Mestni poslanci odslej odpadejo, samo Beograd bo volil pet poslancev. Zagreb štiri, Ljubljana tri poslance. Na 40.000 duš pride en poslanec. Kar se tiče količnika, bo veljal Hon tov sistem samo za nove pokrajine.
= Prebivalstvo Beograda. Po zadnjem popisu ima Beograd okoli 150.000 prebivalcev; a leta 1917. je štel 78.000. Torej se je tekom 13 let beograjsko prebivalstvo gotovo podvojilo, vsled česar se ni čuditi strašni stanovanjski krizi v Beogradu posebno še, ko je po vojni bila razrušena polovica Beograda.
Iz Jugoslavije.
—	Ministrstvo prosvete v Beograda Je odredilo prevod na nove plače in izdalo v to poseben odlok, iz katerega posnemamo sledeče: „Nove če se plate računati i izdavati od 1. dek. 1919 god., jer je toga dana zakon o narodnim (izmene i dopune) stupio u život u finansijskom pogledu."
Odtrganje nastavne takse.
„Prilikom isplačivanja, predavače se uverenja nastavnicima po n a p 1 a t i takse — ili če se tom prilikom samo taksa zadržati, a uverenje če predavati posle, kad budu gotova. — Finansijski če delegat prvomesečni višek plate zadržati."
Strokovno učiteljstvo.
„I učitelji gradjanskih škola su učitelji narodnih škola, te i njih obuhvata zakon o narodnim školama. I oni če se prevesti na nove plate učiteljske sada, a docriije če se naročitom uredbom reguli-sati položaj njihov."
Dosedanje odredbe In novi zakon.
„Medjutim, jedno ne treba izgubiti iz vida: da se po čl. 88 izmena u zakonu o narodnim školama za kraljevlnu Srbiju samo odredbe o novim platama prostiru na sve nastavnike narodnih škola u ostalo} oblasti kraljestva SHS, a sve drugo ostaje po dosadašnjemu. (M. P. v B., 29. jan. 1920, št. 854.)
Opomba uredništva: Prinašamo eks-cerpt tega zakona brez komentiranja in na drugem mestu dodatek k temu odloku, ki smo ga prejeli od višjega šolskega sveta.
—	Regulacija učiteljskih plač po zakonu z dne 23. Julija 1920. Od višjega šolskega sveta v Ljubljani smo prejeli sledeče pojasnilo: 1. Višji šolski svet v Ljubljani je nakazal nove plače, ki gredo učiteljem in učiteljicam na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji po zakonu z dne 23. julija 1919, in doplačila za dobo od 1. decembra 1919 do 29. februarja 1920, tako da jih prejmejo dne 1. marca 1920. 2. Poročal je ministrstvu prosvete v Beogradu, naj podpira istočasno prošnjo ljubljanskega delegata na generalno direkcijo državnega računovodstva za denarno zalogo, ki je potrebna za navedena izplačila. 3. Da se bodo opravilne doklade ravnateljem, nadučiteljer/i in šolskim voditeljem tudi Še napre! izplačevale. 4. Višji šolski svet je nakaza! vsem stalnim učiteljem na meščanskih Šolah, nadalje na zavodih za gluhoneme, siepce. za zanemarjeno ali slabo nadarjeno deco, ki imajo izpit za tak šrecijalen pouk, končno stalnim veroučiteljem na javnih ljudskih in meščanskih šolah izza 1. decembra 1919 nagrade letnih 600 K, ki so določene v § 1. naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. februarja 1919, štev. 3361 Ur. 1.; ljudsko-šolski učitelji, ki so meščanskim šolam v službovanje prideljeni, obdrže že nakazane nagrade letnih 3360 K. in učitelji na špecijalnih zavodih, ki niso izprašani, nagrade letnih 480 K. 5. Zaradi ukaza ministrstva prosvete se mora učiteljem in učiteljicam odtegniti prvomesečni povišek Plače kot taksa. Od finančne uprave je dospelo včeraj pojasnilo, da se naj po-
višek ne računa kot razlika med novimi plačami v dinarjih in starimi kronami po sedanji uradni regulaciji dinarja, temveč da se v tem primeru sme računati dinar ai pari, t. J. za krono. Zaradi te^a bodo odtegljaji prav minimalni. Ker bi bilo treba te odtegljaje preračunati na omejeni podstavi nanovo in bi se zaradi tega li-kvidiranje zavleklo, je višji šolski svet odredil, da se takse odtegnejo šele pri izplačilu dne 1. aprila 1920, kar bo učiteljstvo zaradi nizkih zneskov komaj občutilo. 6. O predlogih, ki jih je stavil višji šolski svet glede izvršitve zakona z dne 23. Julija 1919 v korist učiteljstva, ministrstvo za prosveto še ni odločilo. (Višji šolski svet v Ljubljani, 14. februarja 1920, št. 2096.)
—	Dar srbskega učiteljstva slovenskemu učiteljstvu. Zaveza je prejela od Udruženja srbskog učiteljstva v Beogradu velikodušen dar v znesku 1560 frankov ter pismo sledeče vsebine: »Upravi učiteljskog udruženja u LJubljani. Posle utvrdjenog fakta na Krfu, kojim je prokla-tnovano jedinstvo Srba, Hrvata i Slove-naca u jednu nerazdvojnu državu pocr nazivom »Kraljevstvo Srba, Hrvata 1 Slo-venaca", učitelji(ce) iz Srbije, koji su prešli u Francusku za vreme ovog straš-nog rata, na osnovu toga jedinstva, osnovali su u Parizu septembra meseca 1917. god. Učiteljsko udruženje Srba, Hrvata i Slovenaca. Pravila pod ovim nazivom odobrio je ondašnji srpski ministar pro-svets. Cilj je bio, pored ostalog, najglav-niji za ovo udruženje, da se pomogne učl-teljima u robstvu, sa hranom i odevom, a porodicama izginulih učitelja novčano. Vreme je bilo vrlo kratko našega rada, svega jednu godinu, pa je nastalo naše opšte oslobodjenje. Za ovo vreme uprava udruženja je uspela i poslala u Srbiju porodicama izginulih naših drugova (6000) šest hiljada franaka i to: (2000) cfve hl-Ijade za južnu Srbiju, koja ie bila u rob-sivu pod Bugarima, a (4000) četiri hlljade za severnu Srbiju, koja ie robovala pod Austro-Madjarima. Preostalo je (5000) pet hiljada franaka i to je. pred naš po-'azak za otačbinu, na održanoj skupštinl našoj raspodeljeno ovako: da se dade po (500) pet stotina franaka Crnoj Gori, Dalmaciji. Primorju i Vojvodini, a Po (1000) hiljad.u franaka Bosni i Hercegovini, Hrvatskoj i Slovenačkoj, Uprava ovo-ga udruženja dobila je ovaj novac sad, skoro Iz Pariza i Vama šaljemo Vaš deo. koji čete upotrebiti, na što Vi za najshod-nije nadjete. Po prijemu novca izvolite nas izvestiti. Primite uverenje i pozdrav od naših drugova. Predsednik Udruženja srbskog učiteljstva u Beogradu: Grujo Adžemovič.* S tem velikodušnim činom ie bratsko srbsko učiteljstvo najlepše dokumentiralo edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev pred celim svetom tudi v dejanju. za kar mu bo vedelo slovensko učiteljstvo vselej odkritega priznanja in velike hvale! Tisoč frankov je Zaveza obdržala zase, petsto frankov pa je po nalogu UdrtižerMa odposlala »Zvezi slovanskega učiteljstva Julijske Benečije" v Trst. Slava srbskim tovarišem — junakom!
—	„Šola ne nauči čitanja z razumevanjem." — Slovenec je pisal dne 5. t. m. v članku „K občnemu zboru SKSZ", da je treba naša „Izobraževalna društva" pre-osnovati v nadaljevalne obrtne šole, kjer naj bi dobila mladina ono, kar je šola pozabila nuditi. Šola ne uči čitanja z razumevanjem, ne uči spisja niti računstva za življenje, še manj da bi se poljudno razlagali razni zakoni, odredbe itd. Tako pisati more le človek, ki prav nič ne po- ; zna novodobne metodike učnega jezika. Istotako bi se lahko očitalo tudi duhov- j nikom, ki se v cerkvi in šoli veliko tru- i dijo, a kljub temu ne dosežejo vedno istih j uspehov, kakor si sami želijo. Šola po- | sveča učnemu jeziku, zlasti pa razumnemu čitanju, spisju in računstvu posebno pozornost. Vaja o mehaničnem čitanju, kakor si dopisnih predstavlja sledi šele I po vsestranski stvarni in besedni razpravi. Tudi se zahteva, da znajo otroci na različne načine uporabljati vsebino be-cilnega sestavka in sami tudi preiskati za življenje potreben nauk. Vsak berilni sestavek nudi tudi dovolj gradiva za slov-niške, pravopisne in spisne vaje, ki niso nič druzega kakor oredvaje za bodoče poslovno spisje. Otroka se tucii seznani z življenjem pesnika in pisatelja dotičnega berilnega sestavka in končno še opozori na podobno snov, ki jo najdejo v raznih knjigah, šolarske, domače in društvene knjižnice ter tako isto uporabljajo v svojo nadaljno izobrazbo. Pri spisju se obrača veliko pozornost zlasti v višjih razredih na pravilno sestavo in pisanje raznih dopisnic, zalepk, pisem, poštnih in davčnih tiskovin, prošenj in sploh na vse, kar rabi v poznejšem življenju kmet, obrtnik in delavec. Tudi pri računstvu se gleda le na praktično življensko uporabo. Kdor ne verjame tem vrsticam, naj se potrudi
v bližnjo šolo in prepričal se bo, da Je tako
in ne drugače. Če pa ni povsod hi pri sle-jih učiteljstvo in dopisnik želita, ni krivde hernem otroku istih uspehov, kakor si pripisovati šoli, ampak duševni nemož-nosti otrok in onim, ki v enomer kričijo proti razširjanju šol in učiteljstvu ter si na vse načine prizadevajo na shodih in po časopisih, kako bi zmanjšali učiteljstvu ugled in veljavo. Koliko je tem ljudem do popolnejše ljudske izobrazbe, prav jasno dokazuje sledeča izjava nekega župnika: Kaplan se je pritožil proti župniku, kako da so farani zabiti in omejeni in župnik mu odgovori: „Tem bolje za nas." To pove vse in tudi to, da so enakih misli vsi naši „prijatelji" in njih zahteve po pre-osnovi ljudske šole v kmetijskem smislu so le pesek v oči.
—	„Domoljubovo" delo za narod. Tovariš nam piše iz Koroške: Znano je, da „Domoljub" in njegovi (svoji) duševni po-bratimi nikdar niso resno gojili narodne zavednosti, saj so smatrali narodnost po izreku nekega „veljaka" za paganstvo. Kdor je zasledoval slovensko časopisje, se dobro spominja, kaj je pisal „Domoljub" pred vojno in osobito 1. 1914. Ko bi se uresničile vse njegove želje in zahteve, tedaj danes slovenskega naroda ne bi bilo več, vzela bi ga Šusteršič in Wilhelm v svoj smrtno hladni objem! Mislili smo, da bo list vsaj zdaj popravil svoje grehe, pa žal da tega ne stori, ampak jih še vedno kupiči .Pred tednom vprašam kmeta-znanca iz sosedne župnije, kako neki je razpoloženje ljudstva za plebiscit. Odgovori, da ne posebno dobro; vprašam, li morda socijalni demokratje nasprotujejo. „O ne," mi odgovori, pri nas berejo preveč radi „Domoljuba", ki Uko strašno in strastno udriha po jugoslovanski vladi in nam slika najtemnejšo bodočnost!" Vse to je resnično pa skrajno žalostno! Znano Je tudi dejstvo, da „Domoljubovl" pristaši niso marali vstopiti v jugoslovansko armado, ki je imela oteti in ščititi nas koroške Slovence. In tak list si nadeva ime „Domoljuba"! Ironija!
—	Učiteljski Tovariš zaznamuje v dobi od 1. januarja do 9. svečana 1.1. 367 novih naročnikov, kar je vsekakor razveseljivo
j znamenje za naš Ust in stan.
—	Belokranjska kronika. Po dolgem drezanju smo dosegli prvi uspeh. Razpisana je kolavdacija šole v Adlešičih. kar
i bi se moralo zgoditi že — ored tremi letL | Upajmo, da pridejo po abecednem redu ; sedaj na vrsto Bojanci. Vsi drugi srečni, ki ste bolj zadaj v abecedi, vložite nemudoma prošnje na zavarovalnice ln se po-| kesajte svojih grehov, ker sicer bi se še j bridko kesali. Črnomaljski krajni šolski svet razgraja v sedežu glavarstva, zabavlja na vladujoče — najbrže to dobro i dene nekomu, ki čaka, da se mogoče prelevi še v Italijana... Upajmo, da se podere do prihodnjega uradovanja vsaj vini-ška šola .ker je devet tramov-podpiračev že precej trhlih. Uredništvo pa prosimo, naj ima z nami toliko potrpljenja kolikor ga moramo imeti mi tukaj. Za pobijanje birokratizma je treba imeti Markov bu-; zdovan.
—	Iz Bele Krajine. Pri nas je zima in zima spi trdovratno zimsko spanje. Nič se ne gane. Okrajni šolski svet funkcijonira še vedno po stari metodi. Na pismene vloge ni odgovora. Če greš osebno drezat, se izgovarja predsednik na nadzornika. Če pa vprašaš nadzornika, kje da Je odgovor, se čudi gospod, da ga že nimaš zdavnaj v roki. Komu naj verujemo? V četrtek dne 29. januarja je bil uradni dan pri okr. šol. nadzorniku. Okrajni šolski svet ni smatral za vredno, da obvesti šole o tem važnem dogodku. Upajmo, da dobimo čer dober teden, da se vrši dne 29. januarja (?!) uradni dan, kakor smo dobili nekateri 5. ali 6. januarja obvestilo, da so podaljšane božične počitnice. Nas še ne bo minila kar hitro potrpežljivost, obeta se, da postanemo kronisti „vzglednih šoi-skopolitičnih razmer v demokratski Jugoslaviji." Starejšim tovarišem za vzbujanje lepih spominov iz prvih službenih let: Ali veste, kdo je pri nas predsednik okrajnega šolskega sveta? Gospod Sima, sin bivšega ckr. šol. nadzornika in urednika „Der deutschen Schulzeitung". Poznate sedaj vse!
—	Lepe reči poročajo iz Bele Krajine potom "Slovenskega Naroda' 'višjemu šolskemu svetu v Ljubljani: 25. januarja 1.1. se je vršila v šolskem poslopju v Črnomlju seja tainošnjega krajnega šolskega sveta. O tej seji krožijo po mestu nekam čudne govorice. Znani avstrijski denuncijant Matija Skubic. ki Je kriv, da je bil ubogi Kramar ustreljen. Je imel glavno besedo. Ali misli Skubic, da so se njegovi grehi pozabili? Dan obračuna z nJim se i'iža. In tak človek si še upa na dan in Je še čim krajnega šolskega sveta! Mi protestiramo najodločneje proti temu. Neki drugi član čegar ime je na razpolago, se Je lotil tudi podob oseb iz kraljeve hiše. češ, da jih ni treba, da kdor jih }e naročil, naj Jih tudi plača etc. Pri tej seji so kričali ti možje,
da nočejo 6. razreda, da je ta za škrice, kar je tem bolj nespametno, ker so baj« razun treh učencev vsi otroci meščanskih in kmečkih staršev. Popolnoma neznan je tem možem njihov delokrog. Vtikali so se torej v druge šolske stvari, in opetovano dokazali, da prav nič ne razumejo o šolstvu .So pač to možje še izza časa dr. šusteršiča, čigar geslo je bilo: „Na vodilna mesta analfabete in sovražnike napredka in omike, katerim pristojajo le gnojne vile in ne držalo". In takim ljudem je izročena skrb za šolo! Tužna nam maj-ka! Poživljamo višji šolski svet, da uvede strogo preiskavo, in poskrbi, da pridejo v krajni šolski svet možje, ki imajo zmisel za napredek in povzdigo šolstva.
—	Škandal. Dobiti imam Še v oktobru in novembru 1919 zasluženo uborno nagrado, katero mi je višji Šolski svet z dne 12 .decembra v izplačilo nakazal Ker nakazanega zneska le ni bilo, zaprosil sem deželno knjigovodstvo, da se nakazani znesek vendar že izplača, ali pa morebitna zapreka pove, toda zaman, do danes ni ne denarja, ne zaprošenega odgovora. Enako škandalozen Je drug slučaj. Za mesec februar t. 1. ukratila se mi Je že itak skromna pokojnina od 676 K na 391 K brez kakega tozadevnega odloka. In ko sem potem prosil blagohotnega pojasnila, zopet ni bilo odgovora, dasi sem prošnji priložil dopisnico za odgovor. Seveda gospoda pač ne utegnejo, preveč jih je in zato ni časa. Sicer pa ima učitelj čas in denar ter lahko pride s skrajnega kota Slovenije v Ljubljano osebno poizvedovat o svojih malo zanimivih zadevah. O sv. Birokracij, kako si ti prečuden svetnik, kako zagonetna in — dolga so tvoja pota!
R.
—	Olajšave na Južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani izdaja ljudskošolskemu učiteljstvu legitimacije, ki veljajo: a) za vožnjo z br-zovlakom I. razreda proti plačilu vozovnic I. razreda osobnega vlaka, za vožnjo z brzovlakom II. razreda proti plačilu vozovnic II. razreda osebnega vlaka, za vožnjo z brzovlakom III. razreda proti plačilu vozovnic III. razreda osebnega vlaka; b) za vožnjo III. osebnega vlakaeniaeul b) za vožnjo z osebnim vlakom I. razreda proti plačilu vozovnic II. razreda osebnega vlaka, za vožnjo z osebnim vlakom II. razreda proti plačilu vozovnic III. razreda, za vožnjo z osebnim vlakom III. razreda proti plačilu Vi vozovnic II. razreda. Naročajo se te legitimacije s posebnimi tiskovinami, ki se dobivajo pri ravnateljstvu Južne železnice v Ljubljani. Pristojbine se plačajo za daljave do najmanj 30 kilometrov.
—	Pouk analfabetov — vojaških novincev. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani se je obrnila do višjega šolskega sveta s sledečim dopisom: Med novodošlimi novinci iz Macedonije, Bosne, Hercegovine itd. se nahaja pretežna večina analfabetov. Najlepši spomin, ki bi ga mogli ti ljudje vzeti iz Slovenije s seboj, bi bil, da se nauče tukaj pisati, brati in računati. Komanda divizije namerava v ta namen ustanoviti po vseh vojašnicah analfabetske kurze. V poštev pridejo gar-nizije Ljubljana, Maribor m Celje. Pouk naj bi se vršil v cirilici, ker bi Macedonci od latinice ničesar ne imeli; da bi se pa učili obeh hkratu, ni mogoče. Pouk v latinici pa naj bi se vršil za one, ki že znajo brati cirilico. — Novo delo bo padlo v prvi vrsti na ramena ljudskošolskega učiteljstva, ki službuje v naših glavnih mestih. Pouk se bo pričel v najkrajšem času ter bo za enkrat brezplačen. Pričakuje se, da se bo učiteljstvo v zadostnem števila odzvalo k sodelovanju ter na ta način pripomoglo k boljši bodočnosti naših na prosvetnem polju zapuščenih bratov. S prosveto k svobodi!
—	Naš minister prosvete. Pod naslovom „g. Pavle Marinkovič i učitelji" prinaša „Narodna prosvjeta" poročilo o posetu glavnega odbora učiteljskega Udruženja v Beogradu pri g, ministru prosvete g. P. Marinkoviču. Gospod minister je naše tovariše sprejel „vrlo hladno, ne prihvativši im ni Boga". Ko ga je Milan Popovič opozoril na škodljivo skrajšanje učiteljskega šolanja od štirih na tri leta, Je g. minister porogljivo vprašal celo de-putacijo: „Kdo vam je dal pravico, da opozarjate ministrstvo na njegove posle? Vi nimate z ato pravice... Vi morete spodobno za vas kaj prositi, a ne se mešati v ministrske posle...!" Nato so se bel-grajski tovariši poslovi'1 od g. Marinko-viča tudi brez pozdrava. „Narodna prosvjeta" zaključuje: — V ostalem fe «sdaj na vrsti edino izredna učiteljska skup-ščitiR. Ct9 izvrši natančen obračun o vsem <'n da poKc*e g. P. Marlnkovf&i. da se danes ne sme •¡rsti t dostojanstvom in pravicami učiteljstva nikdo, a najmanje on sam. —
—	Simon Cvahte t. Pri Mali Nedelji v ljutomerskem okraju Je umrl v soboto 7. t m. tamošnji šolski ravnatelj tovariš

Simon Cvahte v 67. letu svoje dobe. Pokojnik Je služboval na istem mestu nepretrgoma nad 35 let ter je vzgojil dve generaciji tamošnjega ljudstva v strogo narodnem in naprednem duhu. Svoje vzorne delavnosti pa ni omejeval nikdar le na šolo, temveč je bil svojim bivšim učencem tudi v praktičnem življenju vedno moder svetovalec, vesten pomočnik in zanesljiva za-slomba v vseh težavah. Celi šolski okraj bo plemenitega moža učitelja težko pogrešal ter mu bo ohranil trajen in časten spomin. — Zapustil je poleg vdove (sestre ljubljanskega podžupana dr. Trillerja) dvoje odraslih otrok. Sin služi domovini kot orožniški kapetan na Koroškem, hčer pa je uradnica socijalne oskrbe v Trbovljah. Blag mu spomini Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje.
—	Samopomoč. (Selbsthilfe d. Lehrer-schaft Steiermarks in Gaishorn) je pristopila k čekovnemu prometu naše države. Vložnice pa je poštnohranilnično ravnateljstvo v Ljubljani odposlalo pozno, da jih morda niso mogli člani do zdaj prejeti iz Graishorna. Naj jih zahtevajo. Potem bodo lahko po poštni hranilnici pošiljali svoje prispevke za zavarovanje. — Važnejše pa je, kar mi poroča načelnik društva iz Gaishorna v pismu z dne 22. januarja 1.1.: „Nadaljnje poslovanje si predstavljam tako: jugoslovanski člani vplačujejo prispevke vjugoslovanskih kronah v Ljubljani. Če kdo umrje, se Izplača potem Istotako v Ljubljani v jugoslovanskih kronah. Kaka krivica se pri tem ne more zgoditi. Kar se tiče razlike v valuti med avstrijskimi in jugoslovanskimi kronami, sem trdno prepričan, da se bode to s časom izenačilo. V tem gospodarstvu ne more iti dalje in mora se v tem oziru nekaj zgoditi, mora se nam ubogim Avstrijcem pomagati." — Tudi mi je rekel jurist, ki ima opravke v likvidacijskem odseku Južne železnice, da bodo zavarovanja pri avstr. zavarovalnih društvih sploh stvar likvidacije in da kaže tačas dalje vplačevati prispevke. Dobro bode, da se vsak prizadeti za to dalje zanima.
Fr. Suher.
—	Samopomoč („Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermaks") naznanja, da je 'prejela položnice poštne hranilnice v Ljubljani. Na vsakega člana razpošlje društvo čimpreje po deset položnic za na-daljna vplačila. Učiteljski zak. pari in učiteljski zbori se naprošajo, da pošiljajo svoja vplačila skupno na eni položnici ter dodajo za prejete položnice še znesek 60 vinarjev.
—	Prošnja In poziv. Zbiram snov za 2. številko Šolskega lista. Do danes še nisem prejel niti enega doneska. Prosim vse tiste, ki so zmožni in res dobre volje, da mi blagovolijo čimpreje poslati za 2. in 3. šolsko leto — za pomlad in poletje — primerno snov, ki Je lahko zajeta tudi iz do-m?če in tuje književnosti. Zdaj še ima vsakdo priliko, da povzdigne list. Naj je ne zamudi. V Celju, 12. Januarja 1920. Lu-
dovik Černej.	,
—	Deška In dekliška meščanska šola v Tržiču priredi v soboto, dne 21. februarja 1920 ob 20. uri zvečer v šolski telovadnici I .šolarsko akademijo, ki se po: novi v nedeljo 22. februarja 1920 ob 15. uri popoldne za okoliško deco. Na sporedu so dekiamacije, proste telovadne vaje m skupine, dvo- in čveteroglasno petje s spremljevanjem glasovirja, solo-točka za gosli s klavirjem in duet za 2 gosli. Vsi dohodki so namenjeni za nakup učnih pripomočkov revnim učencem. K obilni udeležbi vabi Učiteljski zbor meščanske šole.
—	Naznanilo. Na tozadevna vprašanja poročam, da bom oddal I. del »Geometrija" za meščanske šole prilično o Veliki noči v odobritev. Knjiga bo torej do pričetka drugega šolskega leta menda že dotiskana in v razprodaji. Želeti bi bilo, da bi imeli v prihodnjem šolskem letu že vse knjige vsaj za prvi razred . D. H.
—	Popravek. O tem „Kako uphvaj šola blagodejno na posurovelost šolske mladine, ki je posledica vojne" je predaval na učiteljskem zborovanju v Grahovem tov. Kabaj in ne Kobal, kar je bila gotovo tiskarska pomota. V Grahovem, IZ. svečana 1920. Josip Kobal, t. č. tajnik.
—	Pobijanje analfabetizma na Hrvatskem. DosedaJ se uči na Hrvatskem približno 25.000 odraslih čitati in pisati. V tem delu tekmujejo vsi stanovi: učitelji in dijaki, duhovniki in kmetje, delavci in uradniki, pa tudi odvetniki in trgovci ter častniki (le-ti med vojaštvom). V liški žu-paniji vodijo kmetje sami 100 analfabet-skih tečajev. Med Hrvati in Srbi se je začelo plemenito tekmovanje, kdo se bo preje rešil analfabetizma. Delavstvo Je poverilo akcijo proti analfabetizmu strokovnim organizacijam.
—	Bosansko učiteljstvo v štrajku? Bosansko učiteljstvo je poslalo prve dn tega meseca v Beograd deputacijo, ki naj pospeši rešitev njihovih zahtev glede ureditve plač. Za odgovor so postavili rok do 8. t. m.; ako odgovora ne bi bilo ali bi
bil neugoden, je učiteljstvo zagrozilo s štrajkom.
—	Himen. 3. t. m. se je poročila tova-rišica Katka Plevnikova, učiteljica v Ča-dramljah s tovarišem Lojzetom Bercetom, učiteljem istotam. Bilo srečno!
—	Imenovanje. Za nadzornika vseh glasbenih šol in zavodov v Sloveniji je vlada imenovala vseučiliškega profesorja dr. Gojmira Kreka.
—	Tečaji slovanskih Jezikov. „Ruski kružok", I. kurz v pondeljek in četrtek od 8.—9. ure zvečer. Konverzacije ob četrtkih od 7.-8. zvečer v realni gimnaziji. 2. kurz: čitanje in interpelacije v torek in petek od 8.-9. ure zvečer v realni gimnaziji. Konverzacije v soboto od 8.—9. ure zvečer v Mestnem domu (mala dvorana). Knjižnica (Mestni dom) odprta ob sobotah od 7.—9. ure zvečer in ob nedeljah od 8. do pol 10. ure dopoldne. Članarina se sprejema v lokalih, kjer se vrše ti kurzi (3 K mesečno). — „Društvo ljubiteljev poljskega naroda". Tečaji in konverzacije v torek in petek od 6. do 7. ure zvečer na realni gimnaziji. Sprejemajo se tudi člani, ki ne morejo obiskovati kurzov, pa že obvladajo jezik. Predavanja iz srbohrvatske literature, predava vseučiliški profesor dr. Fr. Ilešič ob sredah in sobotah od 6.—7. ure zvečer na realni gimnaziji.
—	V Mengšu so zaprli šolo, ker manjka kuriva. — Imamo pa tukaj ljudi, ki oskrbujejo cel okraj z drvami, za domačo šolo jih pa ni, ker tega noče predsednik krajnega šolskega sveta, župnik Kušar. Šola ima dovolj denarja, celo v hranilnici, a župnik kupuje posebej vsak seženj drv, ki so seveda vsak teden dražja. Ko jih zmanjka, se pa Šola zapre .Zdaj Je dobiti le še sveža ,mokra drva, ki ne zaležejo nič: naš denar se meče v ogenj, otroci in učitelji pa prezebajo v mrzlih šolskih sobah. — In podobno je celo gospodarstvo pri naši šoli. Menda se bo začelo kmalu vse podirati. Prosimo višji šolski svet, da napravi konec samovolji župnika, ker vsemu, naj bo še tako potrebno le nasprotuje.
—	Organizacija mariborskih učite-Ijiščnikov je priredila dne 15. t. m. v
mestnem gledališču v Ptuju „Moč uniforme", burko s petjem v treh dejanjih.
—	Kmetijska šola pri Vel. Nedelji se v doglednem času ustanovi. Skrbljeno je, da pridejo stroški za ustanovitev šole že v letošnji državni proračun.
—	V Grabštajnu je nastopilo učiteljstvo s šolarji z lepo prireditvijo. V nedeljo 18. prosinca popoldne je bila šolska prireditev, osem dni nato se je ponovila. Šolarji so peli domoljubne pesmice, de-klamirali in igrali dve poučni igri .,Za-peljivec in darežljivi otroci". Slišali smo, kako vse drugače teče našim otrokom materina beseda kakor pa tuja. Videlo se je na obrazih, kako jim je šlo vse iz srca. Ta prva šolska prireditev, ki je bila obakrat zelo dobro obiskana, je vsem udeležnikoni neovrgljivo dokazala, da se veliko več doseže pri otrocih, ako se jih poučuje najprej v materinem jeziku in kadar tega dobro znajo, v drugem jeziku, ne pa tako kot prej, ko se jih je poučevalo v tujem jeziku, samo v materinem čisto nič. Dobiček prireditve je bil namenjen revnim šolarjem.
Srednješolska predavanja za ljudske sloje so uvedli v Važardinu.
—	Dve novi fakulteti. V Skoplju se otvori modroslovna, v Subotici pa pravna fakulteta.
—	Za docenta na gospodarsko - šu-marskem oddelku zagrebške univerze je imenovan arhitekt Janko Holjac; predaval bo o pouku o stavbarstvu.
—	Za ustanovitev velike centralne knjižnice v Splitu. Splitska občinska uprava, ki je zadnji čas kupila knjižnico Milo-vana Tommasea, katera šteje 4000 zvezkov, se peča z načrtom, da se združi vse večje knjižnice v Splitu: javne, šolske in zasebne, v eno samo veliko centralno knjižnico, ki bi odgovarjala vsem kulturnim zahtevam.
—	300.000 dinarjev za cerkveno - prosvetne svrhe je zapustil predsednik bel-grajskega konzistorija prota Aleksa Ilid.
—	V Šmarju pri Jelšah se je ustanovil „Sokol". Načelnik mu je učitelj Fran Bevc.
—	Razstava vezenin. Na državni obrtni šoli so razstavljene bosanske vezenine in bosanska ročna dela. Za šolsko mladino pod vodstvom učiteljstva je vstop prost, za druge občinstvo znaša vstopina 10 K.
— Članarina in darila za učiteljski kon-vikt. Tov. Anton Pavčič, nadučitelj v p. v Kostanjevici, ki je prestopil minulo šolsko leto v pokoj z 52 službenimi leti, je daroval za vsako službeno leto po 1 K, skupaj torej 5 2 kron. Vse hvale in posnemanja vredno. — Ažman Josip, nadučitelj, 4 K in Ana Schiffrer-Čop, učiteljica, 4 K, oba z Breznice na Gorenjskem. — Nadučitelj Viktor Mihelič 2 K, učitelj Tomažič Andrej 2 K, učiteljice Majer Ivana 2 K, štajer Eli zabeta 2 K. Mandelj Franja 2 K, Mandelj
Ana 2 K. Divjak Ruža 2 K, Močnik Pavla ! 2 K, Dimnik F.vlalija 2 K, Janežič Marija i 2 K, učitelj Trošt Franc 2 K, učitelj Pahor I Gvidon 2 K, vsi iz Device Marije v Polju; skupaj 24 K. — Nadučitelj Juvanec Ferdo 2 K; strokovni učitelj Rudolf Dostal 2 K, oba v Ljubljani. — Ravnatelj Lunaček Aleksander 4 K, učitelj Brezovar Matija 4 K, učiteljica Brolih Marija 4 K, učiteljica Hvala Mihaela 4 K, vsi iz Št. Ruperta na Dolenjskem. — Nadučitelj Demšar Ivan 10 K, učiteljica Benedičič Slava 5 K, oba iz Šinarjete na Dolenjskem. — Učiteljski zbor iz Smarija pri Jelšah in sicer: H. in F. Šumer 10 K, J. Zupančič 10 K, V. Medved 6 K, Z. Lovrec 4 K, Fr. Šega 3 K, Fr. Bevc 2 K, D. Debelak 2 K, T. Ropan 2 K (skupaj 39 K.) — Učiteljski zbor na Jesenicah na Gorenjskem 39 K. — Ivan in Fra-nica Bezeljak iz Žalne 4 K.
mMMBHHmmMMBBMH
Po slovanskem svetu,
—c Katehet Frost iz Prage piše o pouku veronauka sledeče: Dosedanji način poučevanja nauka o veri je prepolnjeval učenčevo glavo, poneumnjeval njegov razum, iz otroka je napravljal popolnega bebca, čigar srce je ostalo nedotaknjeno. Povem naravnost in o tej resnici sem se prepričal na lastni koži: Samo enostavno, vsake špekulativne primesi prosto poučevanje verouka bo plodonosno za mladino. Svobodo, svobodo naj se da vsem, šele potem si vzgojimo prepričane kristjane in sicer toliko, kolikor smo si dose-daj vzgojili navidez pobožnih — hinavcev. — Pripomba: Dr. Frost je voditelj revolucijonamih čeških duhovnikov, ki hočejo ustanoviti samostojno češko cerkev.
—*c Pevski zbor moravsklh učiteljev
je v Pragi priredil o Božiču 3 velike koncerte s sijajnim uspehom.
—c češke maše. Brat bivšega ministra Zahradnika, ki je bil na Krekovi slav-nosti v št. Janžu, pater Bogomil Brodskv-Zahradnik, mašuje v Pragi v mikulaški cerkvi v češkem jeziku. Češke maše so cerkveni uradi prepovedali iz sledečih vzrokov: 1. Ker mašuje duhovnik, ki je stopil v zakon in se mu je že kot takemu prepovedalo maševati, 2. ker Rim ne dovoli maševati v češkem jeziku. — Sveta cerkev je tako kratkovidna, da ne vidi grozeče nevarnosti. Ljudstvo, narod si prav gotovo ne da ukazovati, kake maše naj posluša. Čeških mu hierarhija ne dovoli, latinske pa on sam zavrže. In tako ne preostaja drugega kot živeti ali brez duhovna in izven cerkve, ki se postavlja proti narodu, ali pa izvoliti kot za husitske dobe odbor poštenih, karakternih mož, da prevzame duhovno vodstvo v narodu.
—c Ljudska nadaljevalna šola v Tupe-sicih ima 46 — 14 do 55 letnih učencev, ki hodijo vzorno v šolo. šolski obisk kontrolira šolski svet, ki so si ga izvolili učenci sami. Za prostor skrbi občina, snaženje in kurjavo učenci. Pouk je ob nedeljah od 1—4., torej 3 ure na teden. Predmeti: računstvo, češčina, državoznanstvo in občanska vzgoja. Poučuje zaenkrat samo 1 učitelj in to brez posebnih težkoč. Obiskovalci se vesele na šolo in vsak dan se jih uporablja za tekoče izdatke. Nadaljevalno šolo zaključi gledališka predstava.
Neodrešena domovina.
—r Predsednik Zveze učiteljstva v julijski Benečiji tov. Germek poživlja v „Edinosti" z dne 4. t. m. vse slovansko učiteljstvo zasedenega ozemlja, naj hodi z ozirom na novo gibanje ital. učiteljstva mirno svojo pot in čaka navodil vodstva Zveze. V kraljestvu vlada med učitelj-stvom nezadovoljnost in prvi znaki nove učiteljske stavke so pred durmi.
—r Uredništvo „Učiteljskega Vest-nika" sporoča potom „Edinosti" vsem članom „Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Trstu, da izide prva številka društvenega glasila že 1. marca. Obenem vabi vse tovariše in tovarišice k sodelovanju, da bo list res verno ogledalo duševnega dela in teženj vsega jugoslovanskega učiteljstva v zasedenih pokrajinah. Slovenske prispevke sprejema tov. Janko Samec v Trstu, hrvatske pa tov. Josip Brnobič v Pazinu.
—r Razpis natečaja. Razpisan je natečaj na naslednja prazna mesta na slovenskih mestnih ljudskih šolah v tržaškem predmestju, in okolici in sicer: na ravna-teljska mesta na mestnih ljudskih šolah na Opčinah, v Sv. Križu, na Proseku, Konto-velu, v Trebčah in na slovenski šoli v Ro-janu ter na eventualna mesta, izpraznjena po imenovanjih; na štiri mesta stalnega učitelja, štiri mesta stalne učiteljice in eventualna mesta, izpraznjena po imenovanju ; na tri mesta stalne podučiteljice. Prošnje morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Natečaj )e razpisan do konca februarja 1920. —■
—r Vesel pojav. Po dolgem presledku se je pričelo v zasedenem ozemlju tudi na književnem polju novo življenje. Prve cvetke so vzklile te dni: Mlad naš tovariš Karel Širok je izdal v Trstu 80 strani obsegajočo zbirko mladinskih pesmi pod naslovom Jutro, „Narodna Tiskarna" v Gorici, pa je izdala O. Wildejeve „Pravljice" v prevodu pesnika Goriških Brd, dr. Alojzija Gradnika. Pri isti tiskarni je izšel v novi izdaji Gregorčičev svetopisemski J ob.
—r Josip Valentič t. Po dolgih štirih mesecih je dospela žalostna vest, da Je umrl oktobra lanskega leta v tržaški bolnici tov. Josip Valentič, nadučitelj pri Sv. Antonu poleg Kopra v Istri. Rajni je bil rojen na Rižani pri Kopru 1. 1803. in dovršil učiteljišče v Kopru 1.1882. Služboval je na raznih krajih koperškega okraja, tako na Lazaretu, v slovečih Ricmanjih in zadnjih dobrih 16 let pri Sv. Antonu v neposredni bližini svojega rojstnega doma. Kaj je bil pok. Valentič našemu ljudstvu na Koperščini, to je znalo povedati ljudstvo najbolje. Navdušen učitelj v šoli, posvečal je nepozabni pokojnik svoje izborne moči svojemu narodu tudi zunaj šolskega zi-dovja. Bil je izvrsten organizator v vseh panogah narodno - gospodarskega življenja, spreten pevovodja, ljubezniv tovariš nam vsem, ki smo bivali kedaj v njegovi bližini in ravnotako ljubezniv svetovalec vsem, ki so iskali pri njem pomoči-Da ga je ljudstvo res ljubilo in spoštovalo, nam jasno spričuje njegova izvolitev v istrski deželni zbor, v katerem je svoje rojake zastopal z vestnostjo zrelega moža daljšo dobo do poloma stare Avstrije. Neizmerna škoda za istrski narod, da je izgubil enega svojih vodnikov v času, ko bi ga najbolj potreboval! Učiteljstvo koperškega in sosednjih okrajev bo ohranilo pokojnemu tovarišu prijeten spomin! Slava pokojnemu Valentiču!
—c Časopis „Slovacko" piše: Slučaj je hotel, da sem se sešel v vlaku z nekoliko ženami, vračajočimi se iz Vracova, kamor so se bile šle zagovarjat radi šolskih zamud svojih otrok. Prva pravi: „Oni gospod nam je tako lepo predočll potrebo šole, da sem skoro jokala. Toda kako naj pošiljam svojo deklico, ki še nima 14 let, v šolo, ko jo gospod župnik vabijo „k mu-ziki"? Na vprašanje, kdo je oni gospod s takimi nazori, je odgovorila: „No, gospod župnik Galosek." — Seveda glavno je, da je v šoli križ, otroci pa hodijo lahko na ples, ker se tam gotovo več nauče kot v Soli.	_________
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organlzačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec. 1918.)
XLII. izkaz.
Po 30 K: Skulj Andrej — LJubljana: Po 20 K: Pire Janko — Ljubljana; Lina Minkuševa
—	Zavrč pri Ptuju; Kolnik — Radeče pri Zid. mostu; Schiffrer Egidij — Jesenice; Ažman Josip — Breznica p. Žirovnica. Po 16 K: Ana Schiffrer-Čopova — Breznica. Po 14 K: Matilda Poženeiova — Dolsko pri LJubljani. Po 10 K* Potočnik Alojzij — Ljubljana; Lea Potočnikova
—	Notranje gorice; Andrej in Lujza Vreček — Št. Lipš, p. Daberlavas v Korotanu. Po 5 K: Za-gorc Fran in Ana Bantanova — Bela cerkev na Dolenjskem. — Današnji izkaz 200 K. Prej Izkazanih 12.767 K. Skupaj 12.967 K.
Ajmo, Sjmo — kronice zbiramo,
Jih organizaciji samozavestno aajmot
Kronice v skladu se lepo množe, trinajst tisoč je nabranih že: vsak, kdor Je količkaj zaveden, vč takoj, da sklad je nekaj vreden.
Kdor pa v žepu roko zdaj tišči — da od njega male kronce ni... naj le stoka in naj le čaka, da organizacija k cilju prikoraka.
Ivan Petrlč,
LJubljana, VII., Oasilska cesta 172/1.
Listnica uredništva.
Tov. Ant. Šp. - SI. B.: Vašega članka „Učiteljstvo in bodoče volitve" ne moremo priobčiti, ker stojimo na principijeinem stališču, da naj se naše stanovsko glasilo ne udeležuje volilne borbe v agitacijskem smis u
Jakobič: Isto velja glede Vašega članka „Učitelj in politika".
LISTNICA UPRAVN1ŠTVA.
P n. naročniki, ki so org»nizirani, t. j. člani o. u. dr , so dobili sedaj naknadno še razpo ožljive številke lista Prosimo vse tovariše potrpljenja, ker dela pri 2500 naročnikih je ogromno. — Zajedno izjavljamo, da so nam št 1—4 popolnoma pošle. Upravmštvo ni krivo, ako naročniki ne dobe vseh številk, pač pa zakasnelost poslanih ukazov članstva. Pri sedanji draginji papirja in stavka ne moremo natisniti po 300—400 odtisov več kolikor je. članov.
Stare dolžnike prosimo opetovano, na| ure-de svoje obveznosti, kar se da 1. prih. mes. najlažje uredili. Položnice priložimo v prihodnji štnv.
UpravnIStvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba .Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska .Učiteljska tiskarna« v LjubljanL