VETA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredntlkl ko avrarnlAkl prostori. «0*7 8o.| L»wu4b1« An. OfflM ml Pablleat Ion t MAT So. UwtkUU An. TvIsphuM Rockw«H 4V04 leto-ye ar xviil »• tS.M. COOLIDGE ŠE ISILJOJE NAMERA IMENOVAL GA JE PONOVNO Voditelji opozicije napovedujejo poraz.' \Yashington, D. C. — Med podporniki administracije se je pojavilo veliko presenečenje, ko je predsednik Coolidge ponovno imenoval Charles B. Warrena justičnim tajnikom. To je izvr-&il po konferenci z Warrenom, ki w je iz Michigana pripeljal v glavno mesto. Voditelji podpornikov administracije so bili prepričani, da je to vprašanje rešeno, ko je senat odklonil potrditi Warrena. Nominacija je bila predložena justičnemu odseku in obe strani m pripravljata za bitko, ki pride prav zanesljivo, ko bo senat imel odločati o imenovanju. Senator Curtis, ki je nekakšni glavni vodja podpornikov administracije, meni, da senat potrdi imenovanje. Drugi podvoditelji pa niso tako optimistični. Med temi voditelji je tudi senator Reed iz Pennsjrlvanije, ki je skušal s spretno parlamentarno potezo rešiti dan za Coolidga. On se boji, da pride v senatu zopet poraz. Po znamenjih je soditi, da ne bo nobena stran odlašala z akcijo in najbrž pride do glasovanja ie v dveh ali treh dneh. V političnih krogih se širi govorica, da Coolidge ne bo odnehal in da obdrži senat v zasedanju, dokler ne potrdi Warrena. Nekateri političarji menijo, da je taka taktika zelo nevarna v da- predsednik Renatu. Opozicija je zelo previdna. Prebrskala je zgodovino in iskala precedent, ki je enak Coolid-Kevemu. In našla je, da je predsednik Taylor predložil senatu nominacijo Caleb Cushinga za zvez. zakladnika. Bil je odklonjen dne 3. marca 1843. Predsednik Taylor je zopet predložil njegovo nominacijo in senat jo je hitro odklonil z z 29 proti 2 glasoma. Podporniki Coolidga računijo, da pridobe nekatere demokrate, med njimi Underwooda iz Alba-me in Glassa iz Virginije. Opozicija ne drži križem svojih rok in je zelo delavna. V nekaj dneh se pokaže, kako izpade glasovanje. Političarji menijo, da si predsednik Coolid &e z vsiljevanjem Warrena otež-kočuje sam svojo pozicijo, kar »e bo pokazalo, ko se kongres »nide k rednemu zasedanju v jeleni in mu bodo predloženi zakoni, ki jih bo želel spraviti predsednik pod streho. Jmmtt U. 1»1«. M Um Po.Wo/fW* *« ot Ctmtnm ot »Urah I. UT& at »pedal rat« ml posUf« Proglod farnih dogodkov Amerika. Coolidge je ponovno imenoval VVarrena justičnim tajnikom, kljubujoč senatu. Industrijski magnatje v 1111-noisu agitirajo za državno policijo. Teapotdomski proces klavemo šepa. Scott Nearing ne sme predavati na kalifornijski univerzi. Influenca ima 28 novih žrtev. Po svetu. Anglija je formalno zavrgla ženevski mirovni protokol. Fašisti vodijo veliko stavko v Italiji. Pet kandidatov tekmuje za predsedništvo v Nemčiji. Dr. Sunjatsen na mrtvaškem odru v parkp. ANGLIJA FORMALNO ZAVRGLA PROTOKOL Chamberlain je pokopal pakt in povrhu Se oštel ligo narodov. Ženeva. 13. marca. — Velika Britanija je včeraj formalno vrgla ženevski razsodiščni in razo-rožitveni protokol na smetišče. Angleški zunanji minister Au-sten Chamberlain je na seji sveta lige narodov naznanil, da vlada Velike Britanije ne vidi v protokolu nobenih praktičnih garancij za mir, zato ga odklanja. Chamberlain je dejal, da ženevski pakt je tak, da prej razdere mir kakor ga prinese. Sedanja angleška vlada ne odobrava obvezne arbitraže. Druge poti za-zdaj ni, kakor da velesile aranžirajo defenzivne sporazume pod vodstvom lige narodov. New York, N. Y. — Zagovorniki kapitalizma že dalj časa far-bajo javnost, da pride zlata doba za Človeštvo na zelo enostaven način in sicer s prodajanjem delnic kapitalističnih podjetij delavcem, ki delajo v teh podjetjih. Akademija za politično ekonomijo je obdržavaja svoje . polletno zborovanje In na razgovor je prišla ta najnovejša poteza kapitalistov. Dokler so govorUi sabo podporniki kapitalizma, je stvar dobro izgledala za kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije. Prišel je na vrsto Sidney Hillman, predsednik krojaške organizacija 'Amal-gamated Clothing Workers U-nion', ki je poslušalcem zapel popolnoma drugo pesem in raztrgal to kapitalistično teorijo in metodo* da ni ostalo nič od nje. Hillman je naglašal, da se povečujeta in pojačujeta odgovor nost in moč delavstva glede u-prave v industrije. Povdaril je, ko je minila vojna, se je pričela drobiti starinska delavska ideja, ki je govorila, da delavci nimajo odgovornosti pri upravi v industriji. Nove pogodbe, ki jih sklepa organizacija krojaških delavcev, pokazuj^jo, da imajo delavci vedno več odgovornosti v u-pravi industrije. Hillman je imel govoriti o do- taka taktika zelo nevarna v dar ~ J-rrr ' . ... Hillman je imel govoriti o do- lnjih dneh. kar se bo toknaii. a JnV tovftklh Unkah' ^^ da la, da hoče predsednik ukazovati E™^ delavske banke tvorijo samo eno liga narodov brez moči in brez pomena toliko časa, dokler ni vsaj Amerika zraven. Dr. Beneš, predsednik odseka, ki se je bavil s protokolom, je pozneje predlagal, da se vsak na-daljni korak glede razoroženja in sorodnih vprašanj prepusti prihodnjemu zboru lige narodov. Ligini krogi so zelo poparjeni radi akcije Anglije. Neki delegat je dejal, da niti ameriški senator Borah bi ne mogel bolj sovražno nastopiti proti ligi kakor je Chamberlain. Prodaodaiiki kandldatje v Nemčiji ao množi Influenca pokosila nadaljnih 28 6Mb Vnak prehlad Je nevaren, svari zdravstveni komisar. fhicago, III. — V četrtek je »mrlo nadaljnih 28 oseb za in-flucnro v Chicagu. Od 1. marca *t* influenca in pljučnica zahtevi 279 žrtev. Istočasno se je v četrtek prijavilo okrog 90 no-v'h bolnikov. H ravstveni komisar Bunde-ponovno svari ljudi, naj ne **noljša. Tudi monarhisti ne morejo organizirati koalicije; ostane torej pet kandidatov. Berlin, 13. marca, -r Vsi poskusi nacionalistov, da bi organizirali koalicijo desnice za skupnega predsedniškega kandidata, so se izjalovili. Stresemannova ljudska stranka je včeraj odklonila zvezo z nacionalisti, ko so zadnji predlagali, da naj bo Ges-sler skupni kandidat desnice. Gessler je bavarski klerikalec in z njim.so monarhisti upali pritegniti katoličane na svojo stran. Kakor zdaj stvar stoji, je pet kandidatov za predsednika. Kan-didatje so: Otto Braun, pruski parlamentarni voditelj, socialist; Thael-mann, bivši ameriški hobo, rokoborec in transportni delsvec, komunist; dr. Jarres, industrijski magnat, nacionalist; dr. Msrx, klerikalec. .Demokratje že niso ns jasnem, koga bi kandidirali. M1LJONARJA NAflLI OBE-ftENEGA. 2t*l«l paia izvoljen v Egipta. Kairo, Egipt, 18. marca. — Zsjdul paša, bivši premljer in v"lji' ' ac ionalistov, je bil včmraj J*v°ljen pri volitvah za novi par- Omaha, Neb. — E. A. Wick-hama. miljonarja iz Council žem_ v kleti njegove hiš« Veliki Chicago, flU sobota 14. marca (March 14), 1925. Ur la -Hkm 1101. Art d OH. I. 1117. tutkorM m Jun. 14, ISIS. KAPITALISTIČNE POTEZEVPRA VI LUČI RAZGAIJENE SO BILE PRED ZNANSTVENIKI. Zagovorniki kapitalističnega sistema so morali priznati, da st obubožan je mas širi. delavske banke tvorijo samo eno fazo tendence, da narašča odgovornost delavstva pri upravi in dustrije. Kazal je, kako delavske banjte. financirajo svoja lastna delavska podjetja. Govornik je naglašal, da je poduk, ki ga dobe delavci glede gospodarske u-prave radi nove taktike neprecenljive vrednosti za delavstvo. George Soule, zastopnik delavskega biroja, je bil zelo skeptičen napram priporočilom za razprodajanje delnic kapitalističnih podjetij med delavci, ki so ga dopoldne hvalili podporniki kspitalističnega gospodarskega sistema. Sledil je Hlllmanu in naglašal, da se delavstvo ne more zadovoljiti z drobtino, da samo kupuje delnice kapitalističnih podjetij, ampak delavstvo zahteva mesto pri upravi. Ono zahteva, da bo pri upravi zastopano po svojih organizacijah. Prvi govornik dopoldne je bil Arthur Williams, podpredsednik New York Edison kompanlje, ki je delal globoke priklone Standard Oil družbi, U. S. Steel kor-poraciji, Consolidated Gas kom-panijl in drugim velikim korpo-racijam, ki prodajajo svojim delavcem delnice. On je videl v tem početju mir med delsvstvom in kapitalisti. Thomas N. Car-cer, profesor ekonomije na har-vardskl univerzi, poznan kot zagrizen konzervatlvec v šolskih krogih, Je tudi pel slavo prodajanju delnic kapitalističnih podjetij delsvcem, ki delajo v teh podjetjih. Obsojal je rszredni boj In priporočal je, da naj delavci kupujejo delnice, ker bo tako izginil rszred lastnikov delnic. S čim na J delavci kupijo te delnice, dokler imsjo kapitalisti sbsolutno kontrolo nad upravo svojih podjetij, profesor nI povedal. "Vsak delavec Je kapitalist", je naglašal Pierpont B. Noyes, predsednik občine Onetda v Ne* ODLOČEN BOJ RUDARJEV V KANADI Kfmpani jakl uradniki delajo pri sesalkah, da voda no zalije rovov. Svdne.v, Nova Scotia. Kanada. — (Fed. Press.) — 12,000 rudarjev v tukajšnjem premogar-skem distrlktu je na štrajku že osem dni, a najmanjšega znamenja še ni, da se bliža konec boja. Rudarji so odločni, da vztrajajo do skrajnega konca. Vse jame počivajo, Družba British E m pire Steel je pognala svtoje pisarniške nameščence na defo k sesalkam, ki ženejo vodo iz Irovov. Rudarji zahtevajo, da mora mezdna lestvica z višjo plačo na-dc mesti prejšnjo, ki je potekla v ja luarju, a družba se trdovratne upira. Rudarji so v slabem položaju. Več ko leto dni je bilo skoraj polovica rudarjev brez dela. Kanadska vlada so ne gane, provinčna vlada Nove Skotijo pa be, Minister za delo Murdock je izjavil pred kratkim, da situacija v Novi Skotijl je rakrana na telesu kanadske industrije, toda dominijska vlada ne more storiti ničesar za izboljšanje položaja. Ftiltli vodijo vodko olovko v Italiji Razkol med faiisti je na vidiku. Kardinalov pastirski llat zaplenjen. Burna soja v zbornici brez Mussollnlja. hama. miljonarja « razlagal, da ima Bluffsa, kateregs *, M ' ilo dvlavcev Izmed dvs U- žem Amerike, so našli obešenega ^ ^ ^ w olicija navalila na rudarjo ob času stavko. Ravnotako ni iiovedal na kakšen način jo izgubila življenje Fannie Seiling v Pennsylva-ni j i ob Času rudsrske stavke, ki se je potegovala za pravice rudarjev. Vso to jo mož pridržal zase. Adams jo znal našteti samo dobro strani o državni policiji, katero je tako )iovellčaval, kako da ta četa v Ponnsylvsnljl sestoji lz samih čudodelnih angelov, ln ne sksil vode nobenemu pravičniku, vsi hudodelci se pa tresejo pred njo kot pred kugo, poplavami in silnimi potresi. Neki bsnkir Je pripovedoval, da naprsvi večji učinek ns zakonodaj cc, kako je ubil roparja ln da ne more spstl ponoči lz strahu, kadar se spomni tega dogodka. Senator H. C. Keslnger Is Au-rore Je pošteno kritiziral predlogo. Udaril Je po Chtcsgu saradi "političnih sodnikov" ln "kruka-stih občinskih svetovslcev", ki izpuste kriminalce en dan kasneje, ko so bili prijeti in navihani sdvoksti, ki se poslužijo tehničnih ugovorov, ds oproste 'kruke'. Povdsrjsl Je, ds Je treba naj prvo odpraviti take razmere in potem naj se šele govori o državni policiji. Nekdo izmed poslušslcev Je piknil Adam is, da se državna policija rabi ob času stavk. A-dams mu Je dejal, da le U«daj, ko Jo pozove šerif, da ne more vzdrževati reda. Tudi tu Je A* dams pozabil povedati, da Je državna polkiJ* v Pennsylvsniji napadala popolnoma mirne stav-karje In brez vsake provokacije. Nekoč se Je nanje navalila Ae pred poljsko cerkvijo, VREME. Chicago in okolica; V nedeljo jasno ia hladno. Hevernovzhodni 1 ah Angele*, Cel. — (Fod. Press.) — Profesor Scott Nearing, ki prodava po Kaliforniji o ekonomskih ln socialnih vprašanjih, je dobit nagobčnik na kalifornijski univerzi. Direktor Moo-ro mu jo odrekel oder za predavanje, Češ da Ima Nearing "abnormalen um" in zato ni sposoben, da bi govoril dijakom. Mooro najbrž smatra sledeče besode, ki jih je izrekel Nearing v svojih drugih predavanjih, za abnormalne: "Beda je hujša bolezen kakor kose. V novi družbi, v katero se pomičemo, bo vsakemu Človeku zajamčena hrana ln streha kakor jo danes zajamčena prosta pot po uličnem hodniku. Največji zamah napredka pride šele tedaj, kadar be končan boj ta kruh. Lastniški intoroai so se vedno krčovtto upirali vsakemu preobratu. Vladarji v fevdalni dobi so rokll: 'Ljudstvo se ne moro vladati brez nas ln človeško naturo jo nemogočo izpre-menlti'. Ampak fevdalizem je kljub temu šel. Danes pravijo kapitalisti: 'Ljudstvo no moto voditi industrij brez nas ln člo-voško naturo jo nemogoče Izpre-menlti'. Toda kapitalistična družba že odhaja svet so po-mlče navzgor na novo stopnjo Človeškegu napredka." Dr. Sutijaltoa na mrtvai-kom odra v javno* parku Truplo bo ležala tamkaj dva te-dna. dokler ne pride krsta Is Rusije. Veliki kitajski voditelj bo pokopan na Tlgrovem hriba, kjer Je prvič dvignil sa-stavo revolucije. — Javno žalovanje sovjetov. Moskva, 13. marca. — Sovjeti so odredili javno žalovanje sa dr. Sunjatsenom, največjim revolu-cljonarjem na Dsljnem vstoku. Moskovski listi so danes prinesli dolgo nekrologe. Peking, 18. marca. — Truplo dr. gunjstscna, prvega predsednika kitajske republike, Je bilo dsnes položeno na Jsvnl mrtvaški oder v Centralnem psrkuv Močna častns straža kantonsklh vojakov stoji ob truplu, ki loll v začasni krsti. • Uuski sovjetski poslanik Ka-rshan, ki je prvi med diplomati izrekel sožalje In položil venec z rdečim trakom ns krsto, Jo obvestil voditelje kuomintanga, da rakev, kakršno si je izvolil pokojnik, pride lz Moskve v dveh tednih. Ta čas, dokler ne pride krsta, bo truplo ležalo v Centralnem parku, potem pa se vrši ve-liki pogreb ns državne stroške, nakar bo truplo odpeljano v Nanking in položeno v grobnico na bližnjem Tlgrovem hribu, na katerem Je dr. Hunjatsen prvič rszvll prapor kitajske revolucije leta 1011. Inozemski |>oslsniki še niso u-radno izrekli nobenegs sožsljs in rdeča zastava na sovjetskem IKMlanlštvu Je edina, ki visi na ik>I droga. Voditelji kuominUngs — kitajske ljudske revolucionarne stranke — so včeraj konferlrali in sklenili, da mora biti pogreb ns j večjega kitajskega revoluei« jonarja najimpozantnejša manifestacija kitajskega ljudstva. r Dr. Sunjatsen je na smrtni liosteljl spisal dolgo spomenico, katero je nsslovil na svojo stranko. V spomenici Je podrobno opisal svoj štiridesetletni boj sa svobodo kitajskegs ljudstva in speliral na voditelje, naj vodijo stranko po prav! poti, katero je on začrtal, če hočejo doseči zmago. Svojo knjižnico in drugo o-sebno Imetje, katero ni veliko, je dr. Sunjataen zapustil svoji Ž4'ni in sinu. Chfli H. N, P« J, HfHi avaj PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NABODNt PODPOBM JKDNSVB_____ LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Ceim ogleaovjoSogorora. Rokopisi ss ns vrstejo.^ Naročnin«: Zediajne driere (Ima Chkago) RJI pa Iste HM fP pol bu in $1.25 sa tri »eeeee; Chkago to Cteero HM aa lato. UM aa »al loto, $1.66 ta tri m m a rs, in sa tnoiaosemetve $8.00. /Naslov sa vsa, kar Ism stik s "PROSVETA" 2657-69 Se. Lavadale Arena«. Chkago. -THE ENLIGHTENMENT* Orgsa of tke Slovenk Nstieasl —mapa mri ii w Owas4 br tke Slovenk Nstieael BeaefH Sestotv. Advertkfng ratos sa Sobscriptlon: United Statoe (escept Chicsgo) end Cen sds RjN par Chicsgo $6JO, sad foreign countries fS.00 per - -- «ii ii,— .........»I -ac-"« '.* t MBKR of The FEDERATED PRESS' UNION LABEL APPLIED POR Detosi v oklepe ju a. pr. (»Ure SI-1926) poleg veiege imeaa aa i 4s '•» |e s Um daevoa potokle asrečatoa. PeaevMe |e de se rs si se eatevt lisi METODA STARE GARDE. SLIKE IZ HA8ELBM Gibbtown, Mont. — Premogo-vi rudniki obratujejo po štiri do pet dni v tednu. Ali dete ni mogoče dobiti, ker je vse prenapolnjeno. Zimo imamo lepo. Sporočiti moram, da je umrl v hipni blaznosti dne 28. januarja rojak in član društva 44 Večerni -ca" št. 42 8. N. P. J. Zjutraj je bil še pri svoji hčeri in pri adravi pameti, opoldne, ko sta prišla sina iz šole, sta dobila mrtvega. Izvršil je samomor. Pokojnik je bil pri treh podpornik društvih, član društva "Večerntea" št. 42 8. N. P. J., društva sv. Hkhaela št 88 J. S. K. J. in Loyal Moose. Doma je bil iz vasi Gradišče, Župnija Zlimlje pri Ljubljani. Star je bil SO lat in vdovec. Tu zapušča devet otrok v starosti od 10. do 28. leta, in sieer dva sina in sadom hčera, nekje v Min-nesoti pa sestro. Pogreb se je vršil dne 1. februarja ob veliki uddležbi občin- Roundupu, št. 183 ns Klein u, Št. 884 N. H. Z. v Boundupu in št. 86 H. Z. 111. v Kleinu. Dalje se zahvaljujem vsem rojakom, Id so se udeležili pogreba. Enako uslugo smo v slučaju potrebe tudi mi pripravljeni povrniti. Pokojnemu našemu sobratu, ki je dokončal trnjevo pot, naj bo lahka tujagruda. Pozdravljam rojake širom A-merike. — Michael Krivec, tajnik društva št. 42. Ze lani so stari gardi vstajali lasje strahu na glavi, ko je opazila, da senator La Follette in njegovi podporniki prihajajo na vplivna mesta v senatnih in zborničnih odsekih, ko so starogardniki pri nadomestnih in rednih volitvah na zapadu in severozapadu pričeli postajati politični mrliči, ki ne zapuščajo za sabo dobrih spominov. Vedeli so, ako ti vporniki v republikanski stranki, ki nočejo tako plesati, kot jima piska stara garda na pišcal, zavza- ***** Žf^^^jfr1^ mejo važna mesta v odsekih, da pridejo slabi časi m pri- Je dru4tvu ** 114 B* v' J' v viligirane interese. Kovali so načrte, katere so pa skrbno prikrivali, dokler niso bile volitve končane, na kalt&en način se oproste nadležnih vpornikov v republikanski stranki. Radovednost teh vpornikov, ki so hoteli vsako zadevo, ki je količkaj dišala po korupciji, natančno preiskati, jim je bila zelo zoprna reč. Dokler je trajala volilna kampanja, so svoje načrte pridržali zase, zavedajoč se, ako postanejo javna tajnost, da bi delovno ljudstvo mogoče spoznalo v zadnjem tre-notku, preden odide na volišče, kaj ga čaka, in bi po tem spoznanju tudi oddajalo glasove na volišča Volitve so bile končane, starogardniki so bili prepričani, da ostanejo v sedlu. Takoj so se spremenili njih obrazi Oglasil se je najprvo eden, nato drugi in tretji, da vporniki v republikanski stranki ne spadajo več v republikansko stranko in zato jim je treba odvzeti vodilna mesta v senatnih in zborničnih odsekih. Veliki dnevniki so krepko podpirali to misel, semintje je pa kateri dnevnik napravil dovtip, da je to nevarna reč, ki se lahko maščuje, ker se vporniki lahko zvežejo z demokrati in preprečijo načrte stare garde. Ampak to je bil le dovtip »s^j so uredniki teh dnevnikov vedeli, da med staro gardo v republikanski stranki in burbonci v demokratični stranki ni nobene razlike. Stari gardi in burboncem ukazujejo privatni privilegiji in interesi in prav lahko bi se oboji združili v eni stfanki, ako bi taka združitev prinašala koristi privatnim privilegijem in interesom. Ampak dokler po-stoji nevarnost, da bi taka združitev več škodovala kot koristila, je bolje, da ostanejo pocepljeni v dve stranki, ker ima Wall Street kontrolo nad obema strankama. Silvertoa, Colo. — V prvem dopisu s coloradskih snežnih gora moram poročati o grozni nesreči, katera je zadela dva naša aobrata, člana društva "Zvon" št. 40 v Durangu, Colo. Dne 21. februarja se je podal na delo brat Joe Bohte zdrav in čil, a po preteku dveh ur so ga že pripeljali obstreljenega po obrazu in ostalem životu. Ponesrečil je v bogatem rudniku, katerega la-stuje premožna družba American Zine Co„ za katero gara do štiri sto ljudi. Brat se pač lahko prišteva srečnim v nesreči, da ga ni naboj raztrgal na drobne kose, ko je bil tako blizu njega v Času razstrelbe. Istega dne je usoda pri nočnem delu zahtevala še dve žrtvi. Ponesrečila sta se Nlck Skare iz Dalmacije in John Dolle, tu rojeni Slovak. Oba sta mislila, da se nahajata na varnem prostoru v rovu, ko se je naenkrat začelo pogrezati pod njunima nogama in strašna nesreča je bila tu. Prvi se je začel pogrezati Nlck Skare. Videl je, da je izgubljen, kajti držale so ga mogočne skale kot ogromne pošastne klešče za noge, mu lomile kosti in ga počasi vlekle globlje in globlje. Njegov sodelavec Dolle bi bil še imel čas se rešiti ampak plemenito srce mu nI dalo, da bi pustil sotrpina v groznih mukah. Po trenutnem premišljevanju se je spustil za svojim tovarišem, misleč, da ga reši grozne smrti. Ampak prav v tistem trenutku ne je zgromadllo na tone in tone bogate rude na oba in ubilo dvoje mladih življenj. Misli si lahko vsako člov^ko srce, kako strašne občutke go i-meli ostali trpini, Id so staH v bližini ter poslušali obupne klice irtvovanih tovarišev še kake tri aH štiri minute. Klicala sta na pomoč, a zadnji krik "Good bye" je zamrl med ropotom sesuvsjo-čih se skal. Pomoč je bila nemogoča. Po trudapolncm dehi vso noč in še drugI dan so izvlekli dvoje razmesarjenih trupel izpod bogate rude, kater* nogi »r grom no bogastvo kapttaltgmu, čeprav namočena s človeško krvjo. Ker je društvo "Zvon" oddaljeno 45 milj, se nI udeležilo kor-porativno pogreba pokojnega brata Skarcta. Pokopalo ga je a-meriško društvo "K«pie*|katerega je bil tudi član. Pogreba se je udeležila akoro cela naselbina. meniti senatni upravnik tako, da bo manjšina izročena1 JU 'taMji šTd^U Vršil se je sestanek republikanskih senatorjev, na kakega niso povabili vpornikov. Na tem sestanku so zaključili, da jih posade z važnih mest na najnižja mesta, na katerih ne bodo mogli napraviti nobene škode. In to, kar se je sklenilo na strankinem sestanku, se je predložilo kongresu. V senatu so vstali senatorji kot Norris in Borah proti taki metodi. Ampak njih besede so bile bob ob steno. Pri poimenskem glasovanju se je pokazalo, da taki metodi nasprotuje samo enajst republikanskih senatorjev, šest in trideset se pa strinju z njo. To je bil zadnji akt, ki je povedal jasno, da so vporniki kaznovani, ker so se potegovali za pravice delovnega ljudstva v mejah sedanjega gospodarskega sistema. V kongresni zbornici se ni nič bolje godilo vpornim kongresnikom, ki so se zdeli stari gardi nevarni. Ljudstvo ni verjelo, ko so mu govorniki v volilni kampanji pripovedovali, kaj se zgodi, ako bodo izvoljeni tisti, katere Wall Street ljubi. Ljudstvo je pač dobro in ker je dobro, je pač mislilo, da se stara garda ne bo upala nastopiti po svoje. To ljudsko mišljenje je bilo prevar-ljivo. Ako bi si ljudstvo zapomnilo besede podpredsednika Dawesa, ko je naznanil svojo kandidaturo in dejal, da ne pričakuje nobene milosti in da je on ne bo nikomur izkazal, bi moralo te besede razumeti. Te besede so prk povedovale, ako bomo izvoljeni, smo zmagali in delali bomo tako, kot bomo želeli. Metoda stAre garde je bila, da si napravi svobodno pot za take postave, ki so nji pri srcu. To je potrdil tudi (todpredsednik Dawen pri vztoličnem govoru, ko je pridigal kot kakšen vaški župnik m natorjem, da je treba spremeniti senatni upravnik tal na milost in nemilost večini. In senator Underuood is v naši naselbini, pa ae pripada-Alabame, ki je predložil razglašeno predlogo sa oddajo J® k 8. N. P. J., da zdaj je Muscle Shoalsa privatnim interesom ,je naslednji dan n^iTtLg^ večina želi delati po svtje ne z^dt nato, ako obstoji iz starogardnikov in burbonce". Undenv ood je namreč demokrat To pokazuje, da se je stara garda sporazumela z burbonci, med tem ko oboji nastopajo pred vodiki in na-glašajo, da jih ločijo strankina načela. Kdor po teh dogodkih še verjame, da starogardnike in burbonce ločijo strankarska načela, ta sodi v norišnico. svojim predlogom, ki je bil odkasan odseku, potrdil, da preposno, potem tudi ti na jatri, Ako je naša moti 8. N. P. J. [»omagati. * L Snidar. ne more Terte Kante, Ind. — Zopet smo izgubili društvenega brata. Po kratki in mučni bolezni pljučnici je umrl Joe Stergar v starosti 53 let Bil je ustanovitelj društva Delavski venec. Tu zapušča ženo in štiri že odrasle sinova, tri brate, sestro in več drugih sorodnikov v starem kraju. Bfl je doma blizu Gorice iz občine Ajba. Pogreb je bil cerkven. Ako je bila to pokojnikova želja, ne vem. Rekli so, da v cerkev ni hodil razun ob večjih praznikih. Se se namreč dobijo taki, ki mislijo, če včasih nesejo kakega "čuka" pa je vse dobro. Društvo D. V. se je polnoštevilno udeležilo pogreba in položilo na grob krasni venec z napisom "Zadnji pozdrav!" V tem nasprotniki S. N. P. JI prav lahko vidijo, da pri nas u-živa enake ugodnosti vsak brat, kakor se spodobi spremimo na zadnji poti pokojnega brata, ne-glede na njegovo versko prepričanje. Ali tudi če bi društvo sklenilo, da ne spremimo pokojnika, bi bil vseeno šel v cerkev, kajtLzu-naj je toplomer kazal 0 stopinj, da še te zimo nisem bil na takem mrazu in sem komaj čakal priti v cerkev, kjer sem vedel, da i-majo toplo peč. Prav udobno sem se ogrel. Zdelo se mi je, kakor da se župnik nekam nervozno obrača, kajti dobro je slutil, da ga opazuje več "brezvercev". Nisem bfl že 13 let v cerkvi, pa se nisem malo začudil, ko sem opazil, da ima Mati Božja nekaj novega. Dali so ji lepe zlate zapestnice na obe roki. Kito pa ima še dolgo in po starem. Župnik ni pozabil omeniti, da pridemo v cerkev samo takrat, kadar smo potrebni. Jaz ga že ne potrebujem, četudi gre mož po gobe z vsemi svojimi drugi. Poročevalec._ Cooperstown, N. Y. — Koliko je bilo besedičenja radi ubogega Oaksvilla, male farmarske naselbine, ki nima drugega kot prodajalno, pošto in okoli dvajset hiš. Prej Je bfl tudi salun, "hotel", kar pa so' zaprti. Vlak teče mimo vsaki dve uri, torej še nismo preveč oddaljeni od železnice. Jaz imam milje daleč, drugi nekoliko več aH manj. Glavno mesto te okolice je Cooperstown, kjer Je vsaki dan trg za naše produkte. Mleko pošljemo na trg vsaki dan enkrat, jajca pa bi lahko tudi desetkrat, če bi jih imeli. Ce jih večkrat pripelješ, rajši vidijo. Tudi Žepu to dobro de. Miljo proč od mene je pred štirimi leti kupil farmo rojak. Poslopje je bilo lepo, ampak precej zapuščeno. Pripovedoval mi Je težkoče v prvih letih, vsak čas je bil pripravljen pustiti kmetijo. Po štirih letih pa je zadovoljen. Pošalil se je, da zdaj bo že lahko "konjička jahal". Plačal Je več kot pol dolga, poslopje je lepo nredil, da zdaj ni strahu, da M propadel. Prva leta, je rekel, da Je Jedel same Žganoe brez zabele, zdaj pa se lahko koplje v masti In ocvirkih. Pričertek je pač vsak težaven. — Ravno sem končal dopis, ko izvem žalostno dramo. V okolici se je pred štirimi leti naselila poljska družina. Oče ln zet sta skupaj kupila prijazno kmetijo. Pa so se nekaj sporekli in stari je moral po par mesecih pustiti farmo, akoravno je on sam plačal. Odšel Je nazaj v New Yortt, a kmetijo sta vodila žena starega in zet. Minulo Je leto, ko Je ntari spet prišel. Nato je pa zet odšel in je stari sam kmetoval. Zadnjo poletje pa se je vrnil zet s svojo družino, pustil Je stari materi dve hčeri v oskrbi, sam s svojo mlado ženo pa šel delat. Vsako soboto sta prišla domov in ostala čez nedeljo, odhajala pa ob pondeljkih sa celi teden. Dne 15. februarja smo izvedeli, da Je set dal starega v zapor. Obdolžil ga je. da se Je pregrešil nad šestletno njegovo deklico. Stari je ostal v zaporu 14 dal, do obravnave. Zdravniki so do-gnali, da je otrok docela nedotak- stiM. Starega žena. zet in vsi o-traci pa so na vsak način hoteli, da starec mora v zapor. Precej drugi dan je žena staral* zahtevala raz po roko, zet in drugi otroci pa so si nanovo izmislili, da ga bodo obdolžili, češ, ds ga morajo spraviti od doma Drugi dan so imeli spet tožbo, a ker je stari zbolel, so prišli advokati v hišo na dom ob 10. dopoldne. NI nam znaao, kaj so imeli, le ob štirih popoldne se je raznesla novica, da si je stari sam končal življenje. Prerezal si je vrat in bil je takoj mrtev. Ko je stari mož prišel iz zapora, ga niso pustili v hišo. Imel je še denarja kakih $100, kar jim je dal vse do zadnjega centa* samo da ga pustijo v hišo. Ampak iti je moral k sosedu. Vsako jutro je zgodaj vstal in šel domov nakrmit živino, ko so druai še spali. Vidi se, da je bil mož pridan gospodar, a vsi drugi pa brezveKtneži, ki so se zarotiii, da se iznebe dobrega očeta. Siromak je končno obupal in se izmaknil sam. Star je bil okoli 55 let, velike in močne postave. Pa ne da bi kdo mislil, da so ti poljski ljudje kaki sociaKstl Kaj še! To so zagrizeni, akoro fanatični katoličani. Kaj jih briga strašen greh ? Saj bodo šli k »povedi, pa bo vse'odpuščeno. Ampak kri tako dobrega človeka vpija do neba. Naj počiva v mi ru naš dragi sotrudnik. — Ltd vig Mohar. Predal za Momaci ja Pa. — Iz vašega pisma ne moremo sklepati, kak Premožen človek pokloni dolarjev v takoevane dobrodeZ svrtie. Dal je miloščino V ščini pa je reklama, propa^ in tisočodstotno povračilo. e e e Razprava o pravilih. V 53. štev. Pvosvete je bik) kaj "razprav o pravilih", da^ človeku zdi, kakor da so v list iz uredniškega koša A Kansas Hlgh School Boošte e e e čital ja vss la dobro sodil. Ko sem bil 18 let star, sem prišel v deželo Svobode. P0 t*, kratni moji pameti sem črti! *J ciaUste, ker so proti veri, proti narodu in hočejo vse razdeliti, čeprav meni bi ne mogli nič v». ti, ker nisem aič imel! Čital i* sem vae, kar mi je prišlo v roke — od Ave Marije do Proletarca, od mašnih bukvic do Gla&a Svobode, a čital sem tudi z možgani, ne samo z očmi. Končno sem prišel do zaključka, da moje meito je v socialistični stranki. — John Ban, Pittaburgh, Pa. e e e Da, zanimiv dogodek. Meni se zdi ta dogodek — ki lahko reprezentira največji dogodek v ameriški Sloveniji -najzanimivejši: ■■■ Pred malo več kot dvajsetini leti so predhodniki Kovertice naznanili, da se je rodilo mrtvoro. jeno dete — S. N. P. J. Cudrf vseh čudežev pa je, ds je to "mrtvorojeno" dete danes orjs- urad pravzaprav mislite. Advo- ^ drevo B 550 vejami in 54,000 katskih družb v New Yorku je vse polno. Morda bi bilo najbolj umestno, ako se obrnete v Wash-ington, D. C., na Department of Labor. Pisati morate kajpada v angleščini. Lahko se tudi obrnete na Department of Labor v Harrisburg, Pa., ki se bavi samo z zadevami v Pennsylvaniji. — Pozdrav! Članica. — Poglejte v Prosve-to št. 32, ki je izšl* dne 7. februarja 1.1. — Pozdrav! Naročnik. — Za inozemko veljajo prav iste določbe kakor za inozemca, ako išče državljanstvo. Ce se poroči z ameriškim državljanom, inozemka še ne dobi radi tega državljanske pravice. Prositi mora sama za državljanstvo. Ako sta bik inozemca poročena pred letom 19£2 in mož sedaj dobi državljanstvo, ostane žena še vedno inozemka. — Pozdrav ! njen in -1- Pogled v lete 2826 Kaj bo na svetu čez tisoč let? »Na to vprašanje skuša odgovoriti dr. Fourner d'Albe v knjižici "Quo vadimus?", ki je izšla v Londonu. Avtor špekulira sledeče: Življenje danes tisoč let bo zelo napeto, toda bogato neplačano. V tem času ne bo več nobene daljave, ki bi človeka priklepala na en kraj. Ljudje bodo poljudno potovali vsak Čas po vsem wetu po zraku. Popoldanski obisk gore Ararat ali v Timbuktu bo nekaj vsakdanjega. Cel svet bo civiliziran in kultiviran. Dar našnje puščave, kot je Sahara, bodo vrtovi in parki. Tropične dežele bodo letovišča, kamor se bo dsiavec hodil gret in kopat ob večerih, ko dovrši dnevno delo kje na severu ali v zmernem pasu pozimi. Ljudje bodo imeli ponošen mednarodni jezik, ki bo obvezen za vse šole in v katerem se bodo vsi ljudje razu$e& Človek bo čez tisoč let v resnici gospodar zemlje in poznal bo njeno pot po vsemirju s solnčnim sistemom vred. Prenašanje tovora in ljudi po zraku bo neznansko hitro, varno in komfortno. Človeški vid in sluh se bosta sdo razvila bi poostrila. Obleka v tistem času bo taka, da bo imela gorkoto kožuha, meh koto in nežnost svile, prožnost kavčuka, ja-koat platna in lahkost perja; iz-kratka: obleke Ik> zelo malo na telesu. Človeška bivališča bodo v noči osvetljena z ametnimi električnimi solnci, ki bodo plsvala visoko v zraku; druga raasvet-ljava bo nepotrebna. Hrana bo večjldel kemična in vsak človek bo nosil kuhinjo, jedilno shrambo in restavracijo seboj v žepu. V enem oiiru pa dr. d'Albe ne prerakaje posebne ispremembe. Družinsko življenje ostane fun-Je. Način in ženo doživi mnoga preobrate, ampak nič takega ne pride, kar bi radikalno iz pr« menilo skrb starišev za listi, ki je že rodilo dva milijoni dobrih sadov! To naše drevo j« največja slovenska podporna organizacija na svetu. To je tisto drevo, ki dela mračno senco K* zimirjevi kompaniji. — J. I. A, Akron, O. ' e e • Pertinentna vprašanja. Kako je to, da je toliko slovenskih delavskih listov v Ameriki, toda Prosveta je edina, ki prinaša "Delavske novice" in delavskim organizacijam koristne članke?—Zuljava roka, Detroit * e e AU rigtit, pa dajmo še mi! >vTb, bratje, lahka Je uganka: Ljudem nastavljena je — (1) Nastavil stvar je zviti — (2) ki laže se, da dušni je -(3) poznate ga, ker črti — (4) in v glavi mu kolesce manjka. (Stev. (1) pomeni nekaj za kaline, (2) znači ime degradiranega glavarja, (3) je čoban, (4) pa nekaj, kar nasprotuje svetovni vojni. Kdo prvi pošlje manjkajoče besede?) e e e Iz države bajonetov. Kdo je lopov? Nedvomno člo-vek, ki je za časa stavke 'bolan', tako da pobira podporo od jed-note in unije, ko je pa stavki v dotičnem mestu končana, gre v drugo mesto skebat. In tak človek je neki naš rojak. -1* padna Virginija. e e e Kaitlhd v ColIinwoodu. Cenjeni Zarkomet! Neki tukajšnji špiritist naziva ves napredni element z boljševiki. Pr* vi, da ga taka jeza tare, da bi najrajši vse pohrustal. Ix sklepam, da mu je ajegov anfelJ vsak bedak ima svojega ang* lja — svetoval, naj zsčne Vv trgati z zobmi vse od kraja, W°r ne uide v Rusijo. No, bomo deli, kdo bo prvi pohrustan. -Spokornica, Collinwood. e e e Dogodek, št. H. Cenjeni K. T. B.I - Evo ti resničnega dogodka iz moje n* selbide: Nekako pred deveta« leti ni hotel neki član. katohi* jed. iti k spovedi. Končno gsjj njegova žena nagnala, ds iti vsaj enkrat v letu zs velUtf noč. Mož se je udal, ds bo mr in odšel s skremženim obrazom. Sel je zjutraj in primahal j« mov zvečer. Ker je bil moj ^ sed. se je gredoč še ustavil P* meni. Njegova žena ga opszi » priteče k nam: "Laj ga hudi* aH se zdaj pride od OP^1 je treba cel dan zapraviti ra® spovedi? Čakaj, hudič, nikdar več ne pojdeš k spovedi 1 —S« sta potem delala doma, ne vem pa to, da od tistega čsssJJ bil več nikdar v cerkvi. — Nebojsega, Wauwatosa, Wls. / e e e izpu-i otroke. SOBOTA, 14. MARCA 1925. RAZNE VESTI )ELAVCI KOT UMETNIKI I New Vork, N. Y. — Sto in sto-crat je bil* razglašena resnica, jio bi bil človeški družbi uveden socialistični gospodarski sistem, lHiai bi se podile iznajdbe za iz-iajdbo in umetnost bi dosegla visoko stopnico razvoja, da , njem še danes sanjati ne moremo, kaj šele se umisliti vanj, ier bi ljudem skrbi za vsakdani kruh ne grenile življenje in ier bi vsak član človeške družbe imel res priliko, da razvije lVoje zmožnosti. . Kako velike so zmožnosti v judstvu, ki se ne morejo v kapitalistični družbi razviti zaradi ,oja za vsakdanji kruh in ker norejo le tisti razviti svoje zmožnosti, katerim so rojenice uiaule zlata v zibel od rojatvu, »kanuje razstava, ki jo je prire-lijo Neodvisno umetniško -Umit vo v hotelu Waldorf-Astoria. je prišlo do te razstave, sta >recej pripomogla John Sloan in »kojni George 9ellows, ki sta »sala v radikalni umetniški nesecnik "The Masses". Dru-itvo je odločilo, da lahko vsakdo izstavi svoje umotvore, ki pla-% nominalno vpisnino. In tako se je zgodilo, da kro-ač razkazuje kubične ideje čev-jarja v sliki na platnu in v olju. talijanski sobni slikar in plo-kur je razstavil pokrajinske ali-Le. Skandinavski mizar je raz-itavil umotvore iz lesa, kosti in narmorja. To se umotvori, ka-ere so delavci ustvarili po dek>-tu in v prostem času. Dru-tvo je priredilo to razstavo, da majo nepoznani umetniki prili-o razstaviti svoja dela. Maurise Becker, delavski kar-unist, je razstavil krasno sliko z svojih izkušenj v Mehiki. Ja-»nski komunist £ita o Ishigaki c razstavil oljno sliko, ki prika-uje jezdeca z bičem v roki, pojočega trume delavcev v tovar-le. Akvarel pokazuje življenje >b šestih zvečer, ko se tovarna upre. Rose Pastor je razstavila Ive risbi. Peter Vroldsen, socialist, štu-iira v svojem prostem času po-lobarstvo. Razstavil je delf iz esa in marmorja. Eno delo pred-itavlja enakost moža in žene, tot jo pripoveduje nordiška legenda. Prosper Invernizzi je Italijanki sobni slikar in pleskar. V prostem času pa slika pokrajinske slike, ker ima veselje do u-netnosti. Morris Kantor je krojač in njegove živo barvane ko-lične forme izražajo Čevljarja. DRŽAVA KANSAS NE MARA JAPONCEV. Topeka, Kans. — Senat je prejel predlogo, ki določa, da Japonci ne morejo kupiti ali vze-i zemljišča v najem v Kansasu. Vedloga je bila odposlana go-ernerju v podpis. Poslanec g. Vpoon, ki ima v okraju Kear-i>cy izredno veliko farmo, na kari prideluje le melone, je izde-ul predlogo. Boji se, da bi sc Japonci naselili v državi in mu de-ali konkurenco s pridelovanjem toelon. Japonci so poznani kot marljivi in dobri poljcdelci in vrtnarji. v Kansasu se ponavlja, car »c je zgodilo v Kaliforniji. krojaški delavci v ko-chkst8u dobe svoj dom. Rorhester, N. Y. — Krojaški klavci, organizirani v "Amal-Kamated Clothing Workers U-ni""'z grade moderni delavski |>m, ki lx) članom služil tudi za razvedrilo. V njem bodo biljard-»obe, kegljišča, kopališča, 'ralne sobe in zborovalne dvora- Mehinlcl tumimfeti v bojv e Cal-leaom. Mfxico €ity, IS. marca. — Me-komuniatične dela vabe u-»ije ho napovedale vojno Calleso-vladi radi odloka, ki nalaga ** ni /i lezniškim delavcem m Iržavni železnici, da morajo pri zv<«tobo vladi, če hočejo o-Utl v službi. Komunisti pozivajo delavce, naj ignorirajo priseli. PROSVETA kapitalistične potez k v pravi luči. (Nadaljevanje s 1. strani.) pravo luč, da imajo delavci zelo slabe izkušnje s temi delnicami, ko je padla njih vrednost. Izgubili so težko prialuženi denar. Priporočala sta, da naj kompani-ja da veliko več od svojega pro-fita delavcem, meato da jim ponuja svoje delnice naprodaj. Uwis Cecil Gray, ekonomičar, ki vodi oddelek zemljiščne ekonomije v poljedelskem depart-mentu, je priznal, da se mnoŠi Število farmakih najemnikov, ampak skušal je gledati na položaj z optimističnega vidika, ako-ravno je sam povedal, da vedno več farmarjev prihaja ha boben," da postanejo farmski najemniki. TEŽKA OBTOŽBA UMIRAJOČE ŽENE. Obtožila je zemljiščnega trgovca, da jo je otroval. Kansas City, Kans. — Tukaj je umrla 52-letna mrs. Gage iz Atchinsona, Kans. Pred svojo smrtjo je obtožila Roy M. Tur-nerja iz Atchinsona, da jo je zastrupil. To dejanje je izvršil, da se polasti njene posmrtninske zavarovalnine. Turnerja so aretirali v hotelski sobi, v katero je krik umirajoče žene pviVabil ljudi. Dve sobarici sta s silo udrli v sobo in našli so mrs. Gage ležati na tleh in v krčih. Ob njeni strani je pa stal Turner, gledal se je v zrcalu in popravljal ovratnico. £ena je pa kričala: "On me je ubil. On hoče mojo posmrtnin-sko zavarovalnino. Povzročil je, da sem pila strup." ali bo kaj pomagal sod-n1jski odlok. Toronto, Can. — Apelno sodi šče je razsodilo, da mora H. S. Osler in še šest drugih oseb, ki so bili člani pokojne slamnate oljne družbe Continental Trad-ing kompanije, Ltd. odgovarjati na vprašanja posebnega državnega pravdnika Združenih držav t tožbi zaradi teapotakega škandala. Ta slamnata oljna družba je služila za Ščit, da so bile izročene gotove obveznice svobode Fallu, bivšemu tajniku za notranje zadeve, ki je zapleten v tcapotski škandal. Osler je za ta odlok vedel in podal se je v Egipt. Ljudstvo se čudi, da jo kapitalistom tako lahko potovatT po vsem svetu, kadar so zapleteni v umazane afere in jih zahteva sodišče, da se zaslišijo. revež je umrl. New York, N. Y. — Henry p. Davison, bivši član bančne tvrd-ke Morgan & Co. je umrl in zapustil $8,111,548 premoženja. Koliko delavcev je zapustilo do-zdaj tako veliko premoženje? Nobeden 1 Koliko farmarjev, ki sami obdelujejo vsojo farmo je zapustilo tako ogromno premoženje? Nobeden! Farmarji in delavci si morajo s svojim delom pridobiti vse, kar imajo. Za bankirje* pa delajo drugi, akoravno šmoki pripovedujejo o pokojnih bankirjih, da so z msrljivim delom prišli do tako velikih premoženj. To i>a pojasnuje, z*kaj je tako velika razlika med zapuščnino bankirjev, delavcev in farmarjev. nagla sodba je zadela zamorca. Councfl Bluffs, la- — 27-letni zamorec Jasper McDonald je bil uro kasneje, ko je bil prijet, obsojen v dosmrtno ječo na obtožbo, da je napadel belopoltnega dekleta. Odvedli so ga Ukoj v okrajno ječo v Glenwoodu, da ga oddajo v državno kaznilnico. i kardinali po/.i vaj« na direktno akcijo. x Pariz, 13, marca. — Francoaki kardinali in nadškofje. katerih je osem, ao včeraj izdali manifest. v katerem porivajo katoli dane v Franciji na boj proti zakonom in drugim zaključkom zbornice glede Uvajanja ločitve cerkve od države. Kardinali svetujejo katoličanom, naj posnemajo socialiste in komuniste v masnih demonstracijah pred mestnimi hišami, prafekturaml ministrskimi palačami in zborni co; dalje naj se poalužijo vseh ločila! mogočih akcij, tudi štrajkov, 2 ' * odneha inlfe je Usoda imperijev koreepondent f. p. Ali pojde kapitalistična Amo-rika po iati poti, po kateri so šle vse velesile, v katerih se je smatralo kupičenje bogastva in sile ter pravica izkoriščanja ]>oaa-meznikov kot od Boga izvirajoča ustanova? » Citajte, kaj pravi o tem J. H." Boyd v listu "Journal of Sociolog^': "Zgodovina nam neovrgijivo pokazuje, da ao vse oivilisacije potovale v enakem ciklu razvoja. Babilonci, Perzijanci, Egipčani, Grki, Rimljani in Spanci ao drug za drugim osvojili znani trgovski svet in se potegovali za srebro, zlato in zemljo ter za trgovsko in politično nadvlado. Veak je prekosil svojega prednika v znanosti, umetnosti, pravosodju, politiki in v nakupičenju bogastva; vsak je bil bogatejši in moralno razuzdanejši od prejšnjega. Vsak je končno padel s višine moči in nadvlade." , O ameriškem bizniškem imperiju pa piše Boyd ravnotam sledeče: "Amerika je nadkrillla vse prej in je velesile v gospodarskem in industrijskem razvoju. Tukaj imamo tovarna v katerih dela po 6,00qi 10,000 in 25,000 delavcev; ta aam delodajalec Ima 200,000 delavcev. Niti eden suž-njedržec v starem veku, ne fevdalni graščak v srednjem Veku ni dosegel kaj takega. Sedemdeset odstotkov vsega ameriškega prebivalstva živi v mestih in le 80 odstotkov na kmetijah. Pred petdesetimi leti je bilo ravno narobe. Narodno bogastvo je bilo pred sto leti $300 na prebivalca, danes je pa $2000. Toda malo več kot polovica izmed 20 milijonov -družin poseduje manj kakor $600 vrednosti premoženja, Prebivalstvo v blaznicah, ječah, po-boljševalnicah, sirotišnicah in letoviščih za bogatine se hitrejše množi kakor prebivalstvo v splošnem. V nekaterih državah je tretjina toliko razporok kot je porok v enem letu." V malo več ko sto letih je A-merika postala največja finančna, ekonomska in trgovska sila na svetu. Svetovna nadvlada, ki je tekom tisočletij korakala iz Male Azije v severno Afriko 1n od t,am na Grško, v Rim, Madrid, Pari^, London, se je preselila iz Evrope v Ameriko. Zlato vsega sveta se steka v Ameriko — in kjer je zlato, tam je politična premoč. Ves svet dolguje Ajncri-ki in Evropa ae polagoma izpre-minju v ameriške finančne kolonije. Ameriški imperij še ni dovršen, še ni dosegel svojega cilja, še vodno se dviga do svojega vrhunca. Toda: "Vsak je končno padel z višine moči in nadvlade." V tem stavku je tolažba za delavski razred. Kajti s padcem vsakega imperija je padlo tndi težko breme z ramen izkoriščanih ljudstev. ,, Vesti iz Ji|MUvli« Caruga obešen. — Dne 27. februarja je bil na dvorišču jede v Osjeku obešen znani razbojniški poglavar Jovo Caruga. kateremu so dokazali 17 umorov, t njim vred je umrl na vešalih tudi njegov tovariš Pavel Prpič Veliki, star 24 let. Prpič je šel v smrt bolj korajino kakor Caruga. Okpog tisoč ljudi je gledalo obešanje, sunaj pa je stalo več tisoč rado ved nošev, ki so silili na dvorišče, a niso smeli blizu. LiŠka železnica ae otvorl spomladi. — Po predlogu zagrebške direkcije državnih železnic je bil v Nemčiji nujno naročen potrebni tchn&ni materija! za transverzalno liško železnico. Po mnenju inženjerjev se bo nova železnica mogla sredi aprila ia-ročiti prometu. Ea možem v smrt. V Gospiču je šivel gostilničar Marko Vrnje-vič a svojo ženo Rojo mnogo let srečnem zakonu. Nedavno je Marko umrl. Smrt moža je Rojo tako presunila, da si je sama končala Življenje. Z zavezanimi očmi je skočila v vodo ter utonila. IZ PMMORJA i 'IV Zaklan prešič na hrbta—vzrok H«irti. 2g letni poeeatnik Silvester KariŽ s Katinare pri Trstu, je pred par tedni klal prešiča pri nekem znancu pri Mariji Magdaleni spodnji. Ko je bil prešič zaklan, si ga je oprtal ter se napotil ž njim domov. Breme pa je bHo tako težko, da je klavec s prešičem vred padel na tla ter se pri tem smrtnonevarno poškodoval. Prepeljali ao ga sicer v bolnišnico, kjer pa je vsled tež kih notranjih poikob kmalu izdihnil. Davek na vino v korist prad« ških plač. Italijanska vlada v Rimu pripravlja davkoplačevalcem novo breme. Obdavčiti namerava konaum Vina. Davek bo znašal deset stotiak pri litru in izkupiček se porabi za draginjske do-klade državnim uradnikom. ftartna nesreča. V Miščekih je granata ubila 63Ietnega Petra Markulina. Starec je šel s svo-jim bratom in nečaki na polje. Mlajši sorodniki ao kopali na njivi. Peter pa je požiga! travo in grmovje. V nekem grmu je vsled velike vročine eksplodirala granata in rastnreta Petra na koee. Po štiriurnem trpljenju je tiar-kulln doma izdihnil. — SJofcuki Narod* glavni stan, aes7.se so. lawkdalc a v*,, cmicago. ilumoii, Uvršovalni odbor: UPtAVMI ODSEK t Pnšnšalfc Vtaeaat Calakari MprtMalk Aaštev Vttrkfc, R. F. D, T, Bos 1M, Musteva, Pa.i si tatelk M«tth»» Turk; taja*1 UUa Novak; gL MaRsJalk Joku V«irtcfc; upravitelj flaatta Filip Uoštaa. POHOTNI ODSEKt Marda lalsaaftar. Bw IT«, tUrbartoa, OMsi FraOMS A. TsaakarH MIT t. fttdcm; Av»„ CkUes«, lil.; Jaka ftHUaaattš, UIU Be> ala«t«a. Av«h W«St Park. Okla; Mary Udnvtck. MU g. Migevaf ŠH, CM-«M*. IU.; iska T«tč«lL Bas M, Btrskaa«. Pa. HOLN1&E1 ODSEKi / OSREDNJE OKBOftJKi Blaa Novak, prodaodalk. MAT U S. UnM AVS, _ _ Ckicaga, IB. VZHODNO OKBOftJKi Jirob AmbroM. Rm M«, Mm Rea, M. JoMpk Borka. KPD. S. Bas 114. Wasl Mevtaa, Fe. Aaloa Aalar, Bos 104. Urass Kaea. sa iagaaapad. Frsak Blaa. Bos 1M, ( klakotaa, MUa.. aa aev. sap. * Joka Goiok, Bos 144. Ro«k Beringa, ,Wye, Nadaorni odbor: r.ul Bortor. prodsodalk, S4I WlUaw »U Cklrsce, UL| Mcksfd 1, vartalk, B. Na. I, BlaošaU, UL; Praak Za)«. M4I W. MU Združitveni odbori KAPABNO OKBOtJBi ProMalkt Fraak AML UM Bo. OravlaH Ava^ Cktoafa, IILl « Ovoa. t sil W. Mik BU Ckloago. UL| Jaka OUp. MM Sa. CtUtoa Pavk Ava, Ckicafa, UL CVRBOTNI EDBAVN1K: W. F. I. Kara. mi BL Oal» Ava^ ? N sreči d lilaiM i Književna M^ica S. Kf.l Velik pošar je v Gaber ju pri Celju uničil Adeli Dečkovi dve si! senom in slamo napolnjeni bo-1 apodarski poslopji. Na pomoč ao prvi prišli gasilci iz eno uro oddaljene Škofje vasi. Na to •» prispele Še druge pošarae hrambe. Skoda je zelo velika. Težka poškodba. V nedeljo 15. febr. ae je vračal Fran Gabrijel, poa. sin iz !*riatave pri Trebnjem okoli 9. ure zvečer domov. Na potu ga je napadlo več riesnancev, ki so gs z noži težko poškodovsli. Gabrijel se zdrsvi v ljubljanski bolnici. Roparski napadi. Blizu Rakeka je 4. febr. na poti Kamnago-rica mlad maskiren ropar napadel Poldko Seljakovo in jI odvzel 300 dinarjev, Žepni robec in šolsko spričevalo. — Na cesti iz Črne v Prevalje na Koroškem stk pred nekaj dnevi napadla dva lopova posestnika Tomaža Posavca iz Za grade. Vnel se je boj. Posavcu se je posrečilo potegniti nož, enega roparja je ra nil, a drugega ugriznil v lica. Po hudem boju je Posavec oba lopova pregnal. V Hraatju pri LJubljani je 12. febr. nastal požar pri posestniku Iv. Janežu. Začelo je goreti skednju in se je ogenj razširil na zraven stoječo gospodarsko poslopje. Zgorelo je več kmetij-sitih strojev, mnogo drv, krme in drugih predmetov. Skoda se ceni na 100,000 Din. Ta požar je zahteval tudi človeško žrtev. V Smartnem ob Savi je namreč 14letna Helena, hčerka delavke F. Podboršek, šla ogledat ogenj. Med tem sc je doma zadušil dveletni bratec Tonček. 285 milijonov. Sedaj Je isšla uradna statistika o poslovanju bank 1. 1928. Bank Je bilo v celi Jugoslaviji 654 (tu ni všteto Narodna banka s njenimi podružnicam i >. Srbija t Beogradom šteje 272 bank s 67 podružnicami, Hrvatska 164 s 1S0 podružnicami, Slovenija 11 s 28 pbr družnicami in Vojvodina 124 f. 48 podrufniriBrf Banke so napravile v enem letu čistega dobička 285 milijonov Din. Delavec in kmet, ali sedaj vesta. zakaj se vama vedno slabše godi? Ker vaju odirajo kapiUli-sti, ki imajo vse gospodarsko in politično moč v svojih rokah. Demokrati in klerikalci imajo banke in branijo izmozgavanje ljudstva potom bank, hranUnk in posojilnic. In vendar je 8. februarja večina delavcev in kmetov glasovalo za svoje pijavke t Detemor. — Iz Rogaške Mlati-ne pišejo: Pred nekaj dnevi ao orožniki aretirali zakonako dvojic« Franceta in Marijo Bračun iz Spod. Nagonja, ki ata umorila avojega novorojenčka in ga potem zakopala v bližnjem gozdu. Zločin je prišel čisto slučajno na dan. Neki fant je isksl v gozdu divje češnje, da bi jih doma vaa-dft. Nenadoma zapazi pred seboj, ds mora biti tamkaj nekaj zakopano. Iz radovednosti Je v resnici pričel odkopavst i In na svoje veliko prasenečenje kmalu zadel na otročje nogice. Obvestil je o fiogudku takoj orožnike, ki so zločinca kmalu izaiedUi in jo oddali v rake pravfee. I nHI v Ljubljani. — Josip Kralj, poaeotnlfc, > let. — Meio- no .Hi-w»n vrtova okru)fH*|fM mirt nika, §4 let. — Anton Potočnik, trgovec, 48 let. - POZOR! — Koroapoadaaea s ilsvabsl uradu, ao vrli U kola t ▼BA PISMA, ki aa aaaašaja aa poa!« |L pni«stoika se aealaesi Mklftvo B. N. P. J., M87-MI Bo. Uirašala Ava., Cklaafa, IlL ▼«R ZADEVE BOLNIŠKI PODPOBR 8K NASLOV Bi Botaliko tajal* atvo B. N. P. J„ MAT-69 Ba. Lavašala Ava« Cklaava, IlL DENA«f« FOftlUATVK IN 8TVARI, ki aa tlšaje gL lifilfslssis bara la fcaaets voMo sa aaslevat Tajalštva B. N. F. K NIT4I Ba. Un> šala Ava. Cklaaaa, UL | V8E ZADEVE V ZVEZI I BI. AG A J N liK IU I POBU M pošAJaJo M aaslov: Blagaialšlvo ft. W. P. L M47-5P Ba. UvrašaN Ara, Cklsege, UL Vaa prltaiba glada poalovaaja v gL lavršavalaaai adkara se eel SQŠl|s|a Paal Bargarja, pradaadatka aašforaata odbora, tlgf aaalav ja sforaj. Val prl«!vi aa gl. purotal odaak sa aal poHljaJa aa aaalav i Martla lalas afkar, Bas tTf, Barkortaa, Okle. Val doplal la dragi apial, aasaaalla, aglaal, aaralaftM b aplok vaa |s e svasl s glaatlaai Jašaata, aaj aa poAllja aa Hhtl "PBOBflT MI74I Bo. Laoradala Ava« Cklsaee, IlL r«TA", gostilničar in poaestnlk, 59 let. Uršula Smole, kočarjeva žena, 44 let. — Milko Kobe, delavčev sin, pol leta. Is Trbovelj. Dne 20, febr. so pokopali vdovo Bajdetovo, staro nad 90 let, eno najstarejših Oseb v naši uoiini. Bila je zelo z^ana in splošno priljubljena med vsem prebivalstvom. Obenem so pokopali tudi rudarja Močnika, ki js še dalj čaaa bolehal. Smrt ima obilno žetev pri nas. Ceste ae pri nss polne lili ln Mata, kajti tri dni je vedno de-ševall. Treba bo temeljito {k>-pravlti naše cestno omrežje. Aretacija lOOletnega starčka. Policijska kronika v naši državi gotovo ne pomni alučaja, kakor ae jo zgodil v Beogradu. Aretiran Jo bil namreč Rpdoje Stojko-vičNiz vasi Dvorište, V visoki starosti 102 let. Vso dolgo dobo svojega življenja je preživel kot poštenjak. Nikdar ni bil kaznovan niti za najmanjši prestopek. Ko pa jo prišel dne lft. febr. ob zatonu svojega življenja, zadnjič v Beograd, da vidi našo pre-stollco in poišče svoje vnuke ln prsvnuke, se mu je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval. Ciča Btojkovič, tako je splošno znan v svojem rojstnem kraju, se je pripeljal v Beograd z vosom. Ogledoval ai je velike palače, o katerih ni biio ne duha ne aluha v dobi, ko je prišel v Beograd, da svira na svatbi k ne-za Milana. Njegovo radovedno ogledovanje pa Je vsnemirilo ao-kfcga prevest nega redarja, ki Je pričel pazno motriti starčka. Ko Je prišel Btojkovič do ministrstva pravde, ga je nenadoma u-a ta vil in zahteval od nJega legi-timacijo, "Ne vem goapodlne, kako legitimacijo zahtevaš od mene," mu Je mirno odgovoril starček. "V imenu zakona ha policijo!" "NemoJ goapodlne! 102 leti že živim v tej zemlji in nikdar še nisem bil aretiran. Pošten človek sem. Bil sem muzlkant pri pokaj nem knezu Milošu in če bi bil on š« živ, bi šel danes d!-rektno k njemu v konak V* Starčkov odgovor se je zd*I redarju še bolj sumljiv. Zato je pecval orožnika, ki je zgrabil si-rolo in ga odvede! na policijo. U z veliko težavo so tamkaj stgrč-ku pojasnili, kaj je to legitimacija. Tedaj je tVa ves srač«n potegnil Iz nedrij listnico, Is kat*r« je privlekel strašno samasan in še raztrgan koa |»pirja. katere-ga mu je I/dala še v davnih časih njegova občina ga potni list. Na t*«n dokumente je stalo, da Je Ciča CUdoJe v reenki 10K let star In da se tudi v nisniai pifte tako, kakor je itpovodal. Tu pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Polirije HKNetnegs starčka ni mogla aretirati, ker je vendarle Imel legitimacijo Kljub temu pa ga le lis—vaia na en dan zapora in v tnfon v njegov rojstni kraj in sioer — kot postopača bres poklica. Kmrtna keaa. Na Vranskem je umrla Julljana Oeet, roj. Novak, soproga velotrgovca Fr. Oeeta. — V Ljubljani je umrla v 72 letu starosti Marija Kovač. — V Poljčanah ie umrla v visoki starosti 82 let Apolonlja Vole, roj. Valentlnič, učiteljeva vdova. — V Vojnlku je umrl upokojeni tamkajšnji upravitelj drtavtie hiralnice Frank Hrlbernik. — Isti dan je preminul v Vojnlku 81 let star Roman Hean, pred vojno dolgoleten vojniški župan. Pošar v Cenkevi. V Cenkovl v Slovenskih goricah je 14. febr. izbruhnil v leseni, s slamo kriti bajti Jakoba Potrča požar. Poslopje je bilo hipoma v plamenu. Potrč, ki je že trdno spal, si jo z ženo komsj rešil golo šivljenje, Vsled močnega vetra se je vnela tudi hiša posestnika Hlevčka Ur pogorela do tal. Gasilci so komaj rešili najpotrebnejšo obleko. Skupnemu trudu vaščanov se je končno pogreČilo, omejiti ogenj na omenjene objekte. ftlvaletve ne ML Hverenla. — Hiino zanimivo poročilo je Mdnje dni objavil major R. w. G. Hign-ston, član angleške ekspedlcije, ki je plezala na ML K ve rest, najvišjo goro na svetu, v letu 1924. Poročilo ,ki je bilo objavljeno v lxmdonu, našteva živali, katere žive v ledenih višinah. Nihče nI vedel, da je šivljenje mogoše ee-lo na mogočnem vrhu M t. k vere-ste, oziroma na točki, katero so dosegli plesalci, to je v višini 27,000 čevljev. Kkapedicija je dognala, da v tej višini Žive pajki, In sieer edino pajki. Nahajajo se na otokih zdrobljenih skal v snegu In'ledu in žive se s tem, da požirajo drug drugega. Atlrt-tisoč čevljev nižje so ssdnje rastline, zelo revno grmičevje. Tu se nahajajo divje ovee, gor-ski zajel in neke vrste vrana, ki ima poseben kljun za kopanje xmrtn jenih tal, v katerih išče An-želk. Ta vrana živi v dobrem pri-jateljstvu a sesalci, kar je novost sa naravoslovce. Občuje g zajci in divjimi ovcami pri leksnjo šivata. Vrana izkoplje e svojim, ostremu kevtju podobnim litje-nttm korenino ispod leda, nakar prepusti plen zajeti aH divji evei, da ga ogioje. V zameno sa to u-alogo pa ovca pusti vrano, da ee ji uoede na hrbet In pobira mrčes Izmed goste volne. Kaj takega še nlao rnanatveniki odkrili med divjimi živalmi, PRODA RR POŠRITVO l^epn posestvo je na vnel Karta levo, fera Cena je Is fBJMJI lavo |iri lastniku: fr. m Nemo jte Poslati Novac Glasovi članov g. N. P. J. te čitaUljev "Proevete". ' ______ Pneblo, Colo. — Veliko čitam vsakovrstnih dopisov iz naselbin o delu, prijateljstvu in sovraštvu. Ta hvali, oni graja. Res vidim hvalevredne dopise in pod-učne tudi, a nekateri so pa tudi najbolj primerni za kot, ker nimajo pomena za javnost. Lahko rečemo, da je v Ameriki najmanj 80% Slovencev in Hrvatov, ki nismo imeli V monarhiji Francjožefa prilike do najpotrebnejše izobrazbe. Po izobrazbi pa se meri napredek. Ko pridemo v to deželo, ne znamo drugega kakor garati za lene mogotce. Ampak tako ne more dolgo iti. Ce bi bilo delavstvo organizirano strokovno kakor ni, bi bilo drugače. Videli smo v zadnjih volitvah, da je ljudstvo še slepo in strahopetno, ko je pomolilo vajeti in bič svojim nasprotnikom. Po toči zvoniti nima pomena. Bo ie bog dal da prihodnja štiri leta ne bomo nič imeli. Saj so nas učili, da mora biti človek zadovoljen, da si zasluži nebesa po smrti. — Blaž Kirn. (Prispevek k razpravam za pravila bo priobčen v sredini številki. — Op. uredništva.) 8 pota. — Pred pustne veselice so se zaporedoma vrstile v iele-znorudniškem okrožju v severni Miog^oti. K!y se je posebno ponašal žnjimi. Bil sem slučajno na neki eliški veselici, ampak dne 22. februarja nisem bil, ko so i-mdi neko čudno prireditev. Pred vrati je stal zvezdonosec s količkom v roki, ki je simbol varu-štva postave. Čuval je gostujoče, o katerih se mi je opazovalec naljivo izrazil, da se je tistega večera gostila 600% gospoda. U-mevno je, da je prišel vmes tudi rdečkar, kajti trpini po dotičnih rudniških ,krajih so res rdeči od rude, dokler se ne umijejo po končanem delu. Predsednik omizja je bil do-b rožna ni naš Mantelj, gospod Mantelj, o katerem tudi vemo, da ima pri sličnih prilikah, ko je treba koga napasti, nepoboljšljivo navado, da rad na,mizo skoči. Govori in vede se ps že tako čudno, da je med dlikimi Slovenci že prišel v pregovor. Ce te kdo čudno obnaša, pa ga o-posorijo: 'Tako se vedel kakor Mantelj na veseličnem govoru!" Ali način kako Mantelj govori, ie postranska stvar, morda bi koga bolj zanimalo, če bi povedal, kaj govori. Na veselici je udrihal čez Pleharja. Vsaj on je mislil tako, v svoji kratkovidnosti pa je spregledal, da mu dela reklamo. Mož se zadnje čase hvali, da se je napil čorbe, ki jo je lansko leto izšlo v "Edinosti" v toliki količini. Urednik "Edinosti" je v izvirnem poročilu pisal, da je Videl pri Manteljnu na Ely "sod kot rezervar za vodo". Pisal je lansko leto, ko je študiral podatke iz ManteljnoviRa kevdra. Poročevalec mi je zatrjeva da bi govornikov obraz po barvi lahko primerjal travi, repem-i pa da se je tako kakor hudo žejen človek, ki ne ve, če se ga bo mogel za potrebo kdaj do vol _ nasrebati. V takem položaju je pričel udrihati. Da pokaže svojo otesanost, je pojasnjeval, da ko je na neki veselici plesal z "neko damo", me ni vedoma sunil. | IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivaa Tavčar. (DalJO Pri procesiji je bil tudi ruski car, ki je hotel s tem posebno počastiti svojega avstrijskega zaveznika. Udeleževal se je nekako inkogni-to, to se pravi, oficijalno se o tem ni pisalo in ruskega vladarja udeležba se je z ozirom na njegove pravoslavne podložnike zamolčala. Ravno pred vodnjakom se je izprevod za nekaj časa ustavil. Takrat je Miklavža Ce-ljustnika njegova soseda za obleko potegnila ter vprašala: "Miklavž, kdo je ta?" fikile se je obrnil proti njej: "Kateri T Oni s plešo? To je naš!" "Ne U! Oni tik njega?" "Tisti beli ge- iHSjgmBPSfv'' "Tega bo* yač poznala( Ta je ruski!" "Ruski cesar?" "Kdo pa drugi! Ani gol? Postaven človek je I Pravijo, da letajo za njim vse grof in je, kar jih je v Ljubljani." Dekle je nekaj zdihovalo. Izprevod se je dalje pomikal. Ko Je bil dvor že odšel proti stolnici, je dekle zopet vprašalo: "Miklavž, a je oženjen?" "Tak ne bo oženjen! Tak, ki je vsak dan kruha pijan!" "Je že dolgo oženjen?" "Kako si neumna, Marička! Tak je oženjen vsak dan in vsako noč! Enkrat s to, enkrat i ono! No, pa ima na Ruskem hudobno babnico, ki se vsak dan dere nad nJim, tako da jo še v Ljubljano s sabo ni hotel. Ce ima kaj otrok, ne vem. Pa jih bo že Imel, ker jih laže redi, kakor bo« ti svojega!" Skile je zopet žvižgljal. Od daleč so cing-IJali mali zvončki in prijetni duh kadila Je še vedno polnil trak. Marička je bleda kakor zid pobegnila od vodnjaka ter se izgubila v množici. Četrtek pred belo nedeljo je Čeljuitnik s svojimi tovariši ribaril v Ljubljanici. Z mrežo so bili zaprli globoko jamo na mestu, kjer se ialiva Cesarski graben v Ljubljanico. "Tu notri Je rib kot listja," je vpil dkile. "Nekaj starih sulcev Je vmes, ki so veliki kot teleta. Ko bi sredi jame le ne bilo tiste prokle-te skale, ki nam je že tolikokrat raztrgala mrežo. Potegnimo!" Ko so vlekli, se je takoj čutilo, da Je nekaj težkega v mreži. "Bo že tiati stari," je kričal Sikle, "ki nam Je ie vedno ušel! Vlecimo, fantje!" Ko so h kraju privlekli, se je zibalo za mreio truplo Utopljenke. Celjustnik je grdo "Topoličakova je Iz Kravje doline. Vlaču-ga je bila in nič prida, zatorej nam trga po smrti mreže l" Izvlekli so jo na suho. Desna roka je krčevito stiskala koiček svilnate rute. m TRINAJSTO poglavje. Mica Dagarinka, hišna poaestnica in trgovka na Poljanah, je tiste čase prav posebno tičala pod hudobnimi jeziki ljubljanskimi. Njena trgovina se Je nahajala na Poljanah, hiš. št. ter je takrat alovela po vsej Kranjski deželi. Bila Je to največja trgovina s čipkami in zategadelj so mater Mico Dagarinko poznali k6t ljubljansko "ftplckramarico" po vsej deželi dobro. Navzlic ničemurni robi, ki se je v hiši št. 6 na Poljanah v obilni množini kopičila po obokanih shrambah, pa je omenjena hiša bila na-ravnost imenitna radi poboftnosti. Bila je shajališče in abirališče ljubljanske duhovščine, ki je pod to streho pojedla in popila obilo dobrega. Ta ivesa med hišo in duhovščino je bila nekaj naravnega, ker je bil profeaor Josip Dagarin brat pokojnega hišnega gospodarja. Bil je profesor moralne teologije in zatorej vpil-ven duhovnik. Ko je brat Še živel, je vodil profesor njegovo gospodarstvo, a tudi po njegovi smrt t se razmere niso Iz-premenile, tudi potem je ostal profesor moralne teologije, gospod Josip Dagarin. vrhovni go-apodar v hiši št 6 na Poljanah. Duhovniki so zahajali prej kakor alej v hišo in več kot jih je priAlo. bolj se Je materi Mici arce od veselja rahljalo. Žival* Je bres posebnih skrbi; trgo-yina «e Je vedno razvijala, *trok ni bilo, pač pa je bilo povsod obilo božjega blagoelova. Dve leti je < še bila Dagarinka vdova, in dasi je še celo profesor prigovarjal, da bi se zopet motila, ni hotela o tem njč vedeti. Stara je bila komaj osemindvajset let, bila je prav brhka in na vse strani polna kakor grozd na trti! Amo* Žiti se ni hotela; vsako jutro je bila pri več mašah, po dnevi je merila čipke, zvečer pa je pogo-ščala duhovnike. Na moške sploh ni mislila, morda tudi zategadelj ne, ker ji je bil pokojni mož precej tanek in siten zakonski tovariš, ki jo je včasi nadlegoval z ljubosumnostjo in to še celo radi duhovnikov, ki so prihajali v hišo. Po krivici seveda, a take reči se tudi v naj polnejšem zakonu zabraniti ne dajo. Kakor povedano, je bila mati Dagarinka skoraj dve leti vdova; a kaka dva meseca pred kongresom se ji je pripetilo nekaj, kar jo je spravilo pod strupene jezike ljubljanske. V sosednji hiši je stanovsl mešetar in prekupec, neki Jakob Lukman, ki se je bil od nekod z Dolenjskega pred leti naselil v mesto. Imel je edinega otroka, sina, in mati in oče sta prosila Boga, da bi postal "gospod", ki bi ju v starosti z vsemi potrebami preskrbel. Bog ju je uslišal: mladenič se je s težavo preril tako daleč, da ga je škof Avguštin jeseni 1820. leta sprejel v semenišče, pa le kot teologa "auser dem Seminar." Gospod Vincencij Lukman pa je bil tudi s tem zadovoljen in le eno željo je imel, da? bi prav kmalu zapel novo mašo ter postal služabnik svete cerkve. Bil je rdečega lica kot rtža na vrtu spomladi. In vsako jutro je prihajal mimo špickramaričine hiše, ko je šel k pouk« v semenišče. S knjigami v rokah in s povešeni-ml očmi je stopal mimo ter v svojem ponaša*ju kazal vzornega bodočega duhovnika. Pri svojih učiteljih je bil eksternist, ki je drugim lahko služil v zgled. Dokler ni bil "lemenatar", ga Dagarinova mati niti opazila ni; ali takoj, ko je začel zahajati v semenišče, je vzbujal njeno Pozornost. Od pričetka se je veselila, da katoliška cerkev pridobi vzornega duhovnika ž nJim, in včasi je poizvedovala pri profesorju Dagarinu, kako se uči. Ko ga je pohvalil, je mladeniča dalje opazovala. In glej, nekega jutra ji je bil zelo všeč cvetoči njegov obraz. Drugo Jutro je zopet opazila, da ima mladenič Jako majhne in Jako bele roke. Dalje ji je priAlo do zavesti, da je gospod Vincencij Lukman zelo krasne rasti in da ima krepke ude. Končno pa je mati Dagarinka gorela kakor slamnata streha, če strela udari vanjo! — Kratek Čaa je prikrivala svojo ljubezen, o kateri je sama mislila* da je pregrešna. Nato pa je pričela beeaeti. Očitno je odkrivala svoje nagnjenje in ubogega Vincencija je pričela po vseh pravilih ženskega znanja oblegovati. Niti eden trenutek ni bil varen nje in plamtečih njenih pogledov. Čakala ga je zjutraj pri oknu; lazila je za njim proti semenišču. Opoldne je zopet čakala pred semeniščem, da je bil pouk pri kraju. Stopila je v zvezo z očetom in materjo ln privolila sta ji, da je smela "gospodu lemenatarju" opoldne dajati pečenko, ki je doma ni imel, ker je v očetovi hiši večinoma pelo kislo zelje in češpljeva kaša. Točno o poluene je sama prinašala lepo dišečo jed k Lukmano-vlm, a prej ni odšla, dokler ni teolog pojedel vsega, kar je bila prinesla. Z materjo se je najprej sporazumela, nakar se Je seveda pridobil tudi oče. Stara dva sta hrepenela imeti "gospodi" radi starostne svoje preskrbe. Ali to Je imelo še veliko lepšo podobo, če je postal ain Vincencij gospodar pri Spickramarjevih. Zatorej starši niso niti trenotek ugovarjali, ko je Dagarinka izrekla svojo voljo, stopiti s sinom v zakon. Oče in mati sta postala sosedi zaveznika in podpornika pri obleganju rdečeličnega teologa. ■ Mladenič pa se je upiral: njegovo srce nI poželelo ženske In zvesto je hotelo ostati svoji cerkvi. Pretrpel je mnogo muk, a trpel Je stanovitno. Videlo se Je, da mu mlada vdovica ne povzroča nlkakih skušnjav: če ae je včaai, ko je pri kosilu jedel njeno pečenko, naslonila na njegov stol. presedel se Je takoj na drugi stol. Mati in oče sta bila žalostna. Dagarinka pa se je kar zvijala od obupne svoje ljubezni. "Saj Je vendar duhovnikov preveč." Je tarnala mati. "Se v lemenat vseh ne morejo vze- "Jaz pa." Je vzdihnila Dagarinka. "jokam ves dan. ko merim špice! In kupčija gre tako dobro T i Dalj« prifcedajtt.) S tem je potrdil, da ni neotesan in ne dela tako kakor kaki pretepači, bahači, falotje in slišna zalega. Pa ob isti priliki je mož, ki ne dela kakor pretepači, še povedal, da me je že trikrat nameraval na cesti pretepati, ampak se boji za svoje prelepo ime. Predvsem je možu treba povedati, da ime Še ne naredi človeka častivrednega. In predno kaj drugega naj prebere gospod Mantelj tudi še to, če misli na kak pretep, naj vpraša tiste, katerim je bil za varuha, vpraša naj vdove ln sirote, s katerih zapuščino je imel opraviti, ko je siromakom ubilo očete po rudnikih. Oni naj povedo o čistem i-menu svojega varuha. Govore naj pohabljeni, brez prstov, rok, nog ali brez oči, ki so izgubili svoje ude po rudnikih. Oni naj dajo čast imenu gospoda Mante-lja, kateri jim je bil varuh čez odškodnino in zapuščino. Take reči pa za svojo osebo pripuščam pobijalcem in cestnim napadalcem, mesto da bi se pretepel. Držim se rajši pregovora: "Kogar beseda ne naredi dobrega, ga pretep tudi ne bo." Ime kakoršno ima gospod Mantelj pa mu puščam čisto nedotaknjeno. U videl bo sam v bližnji bodočnosti, čimveč govori, ga toliko globlje se blamira. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Sem bil in ostanem pošten kakor sem bil takrat, ko so po tukajšnjih rudnikih na debelo izkori-ščevali poškodovance. Postaja je končala zlobno odiranje ubogih pohabljencev in sirot. Danes ni nikomur več dopuščeno, da bL pod raznimi pretvezami kar Čez noč in na zvijačen način obogatel na škodo nesrečnih delavcev in njih družin. Trpini in izkori ščani so danes grdi rdečkarji, tisti, ki so si skovali tisočake iz njih nesreče, pa so pobožni ver niki, ki uživajo čez noč pridobljeno bogastvo. Postava je ven« dar napravila nekaj dobrega, ko je napravila konec enemu najbolj umazanih izkoriščanj, da pijavke ne morejo več bogateti na račun nesreče drugih. — Ma tija Pogorele. - Dolje bijeli tsror protunarodas Pa-ite- Pribiie vtteve vlada Dolje a režimom bstine, kundaka I vjeiala! Živilo Radaička i Selja&a Vlada Jujroslavijel Predajednik skupiti*«: M. Sniajsr. Canton, Oblo, dne 28. fsbruars 1925." Bratski pozdrav! — J os. Fran-cekovich, tajnik društva št. 315. SAMO 6 DNI PREKO _S tCTOMilml perniki aa olja FRANCE-21. marca PARIŠ - - 28. marca HAVRS—PARIŠKO »»»t*««. 19 STATE ST. ali lokalni Canton, Ohio. — Dne 28. februarja je bila sprejeta tu sledeča resolucija: "gEZOLUCIJA Poprimljena na velikoj protestno skupitini jtiffoslavenskih radnika u gradu Cantonu, država Ohio, dana 28. veljale, 1925, u PolJskoj Dvorani, a sa*yana po odboru Jugoslavanskih Društava. Pošto js u državi Srba, Hrvata I Slovenaca na posve protuzakonlti način, a na posiv ssme krune doila na vlast manjlna u Narodnoj Skupitini predvodjena po Paiid-Pribiievilu, ko-oj je odkasano svako povjerenje n Narodnoj Bknpitini i u narodu, a koja podriava svoju vlast na teroru nad narodom te države, 1 Pošto je U opče omražena vlada, danaa na vlastl u državi S. H. S., po-, vela protiv eijele oposieije najljuču ugrnjetavačku kampanju čisto fašisti-čkoir oblika, u prvome redu protiv Ne-savisne RadniČke Partije Jusoslavi-e, Hrvatske Republlksnske Seljačke Stranke, Nesavispih Radnlčkih Slndi kata itd., i PoŠto Je, provadjajuči tu kampanju pošla tako dslsko, da je raspustila na-jače reprezentativne stranke u državi, pomenutu NRPJ., HR88., i NRS., obuttavila njihovo novinstvo, sabra-nila njihove sborova i sestanke, ta po-hnpsila i pocatvarala oirroman broj njihovih pretstavnika, pristaša i slm-patlčama, I Pošto jo U sedanja, šilom i naal I jem podrla vana vlada provela se-maljske Isbore na 8. veljale o ve go-dine sa največim nasiljem i terorom, kako se vidi is činjenlce, da je palo lest radničkih života na dan isbora, Poftto takovi izbori, u kojlma ne od ločuje slobodna volja isbornlka, več sila vlastl I kundak ftandarmerije, noče i ne mole biU isralaj narodne volje. uslijed četa če se prilike u driavi SHS samo još poforftati, Štora neka je zaključeno, da ml ju-ffoela venski radnici, sakupljen! na o-voj skupitini, najodlučnije osudjuje-mo sadanju Paiič-Pribičeviču faii-stlčku vladu, koja Je us sva nasilja na proillm izbori ms dobila jedva neznat-nu večlau, Neka je na dalje zaključeno, da mi najodlučnije protestiramo, radi ra-■puitanja Nezavisne Radničke Paril-o Jugoslavije, Nesavisnih Radaitkih Sindikata I Hrvatske Republikanske Seljačke Strank«, kao pretstavnice radaičke i seljačke eiroUnje. TRAŽIMO amneetlju sa sve poli. tičke satočenike, koji trunu u temnicama krvoledne teror istlčke vlade I to ne kao milost, več kao gradjansko pravo, koje je oduseto ljudi ms, koji >u n najplemenitijim namjerama izla-sall svoje ftivote za oelobodjenje radničke i seljačke slrotlnje lepod jarma, koje* je nametnula ejelotn radnom aarefe i seljalkoj sirotiaji jedna mala klika moralnih I poUUČkib slikova-b Na osnov« prava samoupredjelenje *> odejspijeaja - ako tale -Tvih naroda I plemena, koji iive na teritorij• drla ve S. II. tt* mi ae salaiemo aa alabodno ajedinjenje ne&da I stva-ranje radnifko seljačke vlade, kao r> ranelje nacionalne, ekonomske I po-HtVkeetobede radničke klase i selja- 2ENITVENA PONUDBA. Samec, star 89 let, Id ima veselje do farmarije in se želi priženiti na kakšno farmo. • Imam tri tisoč pet sto dolarjev gotovine. Nevesta naj bo dekle ali vdova do 40 let atara in ki lastuje farmo. Katera resno misli, naj piše na naslov: "Ženin Farmar", 265? S. Lawndale ave., Chicago, IU. (Adv.) VELIK IZLETI JU60SUVIJO Pluje CUNARD^LIN 14» M. OMitora BL CUCM* DA SKUHAS DOBRO Pt VO, PISI PO NASE uBsormacije aa: FRANK OGLAR, Aveaae. Clevsksi | s4s1 ¥ ¥ '¥ "¥ ¥ Nujia-Tone 20 DNEVNO POKUSNO LUEČENJE Cn.rn IkV m Vas. Poumtm poVmim Poku.no Lii«6«ai»-prti* ms« i-Tom UkeSiMr m pr*4«>* u IJduraaaM mm prhuSrkj. 4m volji, 111 m aevse vrača. Vidite aaleve aa evskem ■■lotu. KUPON ZA ao DNEVNI POKUS----------- NATIONAL LASOaATOaY, Oopt.fiavM. t —101S & Waba*h AwH CKic(o. GOSPODO — Iirollt. mi poslati M poku«, UZ PLAČENU POITAR1NU, potpaa« JO-Dnevno LtjoCeaJa Nasa-Tone u* priusdria), da črn «a uzfmati kros 20 daaa i »k« ml buda koriatio, pUtiti 6m Vam $1.00; ako ml aa pomofno povratiU 61 praotUt^ samota, ta Vam no da daeovatl alita. # Inm.......................................................................... Ulica I br. BI a. F. D........................................................" Orad.........................................■••• .Driava..................... Ljudje vsega sveta pošiljajo denar ljudem v svoje dek sveta—potom sposobne in izkufc* postrežbe^ katero proži, po najnif-jih cenah, največja Jugoslovanski banka Kaspar American State Bank KAMOB VABČHI LJUDJE REDNO ZAHAJAJO IN RAZUMNO INVESTIRAJO. 1900 BLUE IS I, A NI) AV„ VOGAL !»• ^ CHICAGO, ILLINOI« (postala s idruienjem Kaspar SUle Bs^ Ia American State Bank.) Potovanj« v Evrope si eakrbite s našla posredovan Jem. 2 vsa parobrodna druitva. Je. da