Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po pošti prtjemai: u eelo leto naprej26 K — h pol leta * 18 » — » četrt » » 6 » 50 » meseo » 2 »20» V upravnlitvu prejemal: mesec » 1 > 70» SLOVENEC Naročnine In fnserito sprejema upravnIStve v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. eelo leto naprej 20K—h l^V ^^B JM I ^M ^^H M .. j ■<* ~ pol leta HL m ^ ^H ^r ^m Mi I ^ ^ Uredništvo je v Seme- četrt » » 6 „ niSkih ulicah št. 2,1., 1? Izhaja vsak dar ,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod. Štev. 184. V Ljubljani, v torek, 11. avgusta 1903. Letnik XXXI. Alladeniške družbe. Paderborn. L. Kdo ne bi danes spoznaval potrebe mladeniških družb? Mladina rabi danes bolj kot kdaj prej pouka in navodila. A ker se dandanes mladina takoj, ko zapusti šolo, razprši ne le po raznih krajih, ampak še bolj duševno, ji je treba dati trdne opore, dobrega'pouka, jo je treba zbrati in varno privesti, iz. zapoOete mladeniške dobe v moško starqftt. Temu namenu služijo katoliške mladeniče, družbe. Na Nemškem jih je sedaj kakih 800 do 900, ki imajo kakih 150.000 do 200 000 članov. Večinoma so splošna mladeniška društva, deloma kongregaeije in društva za rokodelske učence. Vsi člani so med 14 in 18. letom. Ko dosežejo višjo starost, prestopijo že v stanovske in strokovne zveze. Kar mi je ugajalo posebno pri teh društvih, je to, da se dela po načrtu, z jasno tendenco. Vsi predsedniki ene škofije imajo svojega škofijskega voditelja, kateri skrbi, da se taka društva, enkrat ustanovljena, tudi dobro vodijo. Voditelji vseh škofij tvorijo centralni odbor, in ta je izbral generalnega predsednika za celo Nemčijo (zdaj dr. Drammer v Aaohenu). Tu se nikjer ne opazuje malenkostna ozkosrčnost, ki ločuje posamezne škofije med seboj, kakor bi bile druga drugi tuje dežele, ampak kadar je treba izvesti kaj velikega in težkega, takrat so vedno vsi skupaj. Bil sem navzoč pri zborovanju predsednikov mladeniških družb, kjer je bilo zbranih čez 100 predsednikov iz raznih nemških škofij. Na dnevnem redu je bilo vprašanje: »Kako se naj posvetna inteligenca privabi, da bolj pomaga duhovnikom pri vodstvu mladeniških družb?« Splošno se je naglašalo, da katoliški izobraženci, odvetniki, zdravniki, uradniki, vedno bolj spoznavajo splošno korist teh društev in tudi kažejo voljo, pri njih sodelovati ter jih podpirati s svetom in dejanjem v korist mladini. To je pač veselo znamenje in častno izpričevalo za inteligenco. Tudi ta zveza ima za predsednike pomožen osrednji organ »Correspondenzblatt far PrS-sides«. Letošnjo jesen najbrže da kolinski nadškof posebnega duhovnika na razpolago tej zvezi. Ta bo imel kot generalni tajnik za celo Nemčijo nalogo, da se popolnoma posveti samo mladeniški organizaciji in mlade-niški literaturi. Pri tej priložnosti Brno imeli tudi priliko videti razstavo take mladeniške družbe: knjižnico, učila, spise članov, društvene znake itd. V resnici: to so društva, ki so edina zmožna dandaneB ohraniti moško mla dino, da ne propade v pijanost, nenravnost in brezveratvo. O tem bi se dalo seveda pisati še mnogo in razmišljati o podobnih ustanovah glede na naše razmere. Orožno propadanje mladine, katero pustošijo danes trije sovražniki, hujši, kakor kužne bolezni starih časov, tri zla, ki uničujejo rod v njegovem mozgu: alkohol, tuberkuloza in sifilis — ti so vzbudili tudi protestante, da so začeli s katoličani tekmovati v skrbi za mladino. Nekaj posebnega so »Krščanske vojaške zveze« — za Avstrijca skoro neverjeten pojem, — ki so pa doslej bolj razširjene v protestantovskih, kakor v katoliških garnizijah, kar je v Prusiji razumljivo. Vojak je tudi potreben viš|ega razvedrila in krščanskega življenja. To mu podaje krščanski »Soldatenheim«, katerih ju sedaj 23. Taka hiša ima sobe za preda vanja, za pouk v branju, pisanju, za zabavo in gostilno. Do 2000 vojakov jih redno obiskuje. Splošno se priznava, da je izmed vseh društev najtežje voditi mladeniške družbe. To je naravno in voditelj mora biti požrtvovalen do skrajnosti ter pripravljen na razna razočaranja. A dolžnost kliče — in ni je slajše zaveBti, kakor je ona, ki jo ima rešitelj mladine. Kronanje pija K V nedeljo zjutraj že na vse zgodaj naznanjalo je praznično zvonienje iz vseh ne-brojnih rimskih cerkva svetu, da je napočil dan slavnega kronanja, ko se duhovnemu vladarju ob največjem blesku polaga na glavo vidni znak njegove božanske oblasti, trojna tiara. Ze ob šestih zjutraj preplavljale so silne množice prostrani trg pred cerkvijo sv. Petra, dočim je bila bazilika sama natlačena že do zadnjega prostorčka. To je bilo vpitja, vrišča in prerivanja, ker vsakdo bi hotel, da vidi svetega očeta ob najsveča-nejšem trenutku. Vojaki bo delali pred cerkvijo red, da se ne bi pripetila kaka nesreča. V cerkvi so vzdrževali red papeževi gardisti. V presbiteriju je bil prirejen oder za svetega očeta. Nad štirimi svetlo rdeče pregrnjenimi stopnjioami je postavljen temno-rdeč, z zlatom obrobljen naslonjač. Od zadaj ob steni visi preproga od sivo - belega damasta, nad prestolom pa temno rdeč bal-dabin. Vse na okoli so sedeži za kardinale in zastopnike diplomacije. Papež je stopil v preddvorje bazilike ob polu 9. uri; prišel je peš, spremljali so ga kardinali, dvorni dostojanstveniki in častna straža. Sveti oče, v pluvijalu in mitri, sede na prestol, kardinali pa posedejo na svoja mesta. Tedaj stopi pred svetega očeta nad-svečenik bazilike svetega Petra, kardinal Rampolla, z vatikansko duhovščino tar mu izreče v latinskem jeziku Bvojo udanost, na kar so člani kapitelja in drugi duhovniki po-ljubovali svetemu očetu nogo; med tem je zapela sikstinska kapela spev »Tu es Pe-trus«. Prvi od vseh je poljubil nogo svetemu očetu kardinal Rampolla. Papež vidno ginjen se sklone in objame kardinala Rampollo ter ga poljubi na čelo in lice. Nato sede papež v Sedia gestatoria. Vse pade na kolena in sv. oče podeli blagoslov. V veličanstvenem sprevodu ga prineso v cerkev. Po prostrani baziliki zadoni gromko navdušeno klicanje in pozdravi v vseh mogočih jezikih. Sv. oče dvigne roko, in v hipu so utihnile silne množice. Pri oltarju svetega Rešnjega Telesa stopi z nosilke in opravi kratko molitev. Potem stopi zopet v Sedia in sprevod se pomika dalje do gregorijanske kapele, kjer so pevci zapeli »terco«, svetega očeta bo med tem oblekli v mašno oblačilo. Oblačili so ga razni prelati. Kardinal Oreglia mu je nadel papeški prstan. Potem so se mu poklanjali kardinali, škofje, opati, vsi oblečeni v svečane ornate. »Procedamus in pace" — zapoje veliki ceremonijar, in sv. očeta odneso v Sedii k glavnemu oltarju. Tedaj zažge mlad klerik šop prediva, ga vrže v pripravljeno posodo in kvišku držeč goreči plamen glasno za-kliče: »Sancte pater, sic transit gloria mun-dil« (Sveti oče, tako mine posvetna slava!). Papež ga blagoslovi, in ta obred se ponovi še dvakrat. / Ko pristopi sveti oče k oltarju, zapojo pevci: »Ecce Sacerdos Magnus". Ob desni strani papeževega prestola so bili nameščeni sorodniki Pija X., malteški vitezi, diplomati in zastopniki višje aristokracije; ob desni in levi so bile klopi za kardinale, patrijarhe, škofe, opate in druge prelate. Kardinali, škofje in opati so izkazali sv. očetu udanost s tem, da so poljubili kardinali nogo, koleno in lice sv. očetu, škofje nogo in koleno, opati pa samo nogo. Potem je bila sv. maša. Po evangeliju, ki se je prebral v latinskem in grškem jeziku, pristopil je kardinal Macchi k oltarju, dočim je sv. oče, sedeč na prestolu, recitiral predpisane litanije. Pri povzdigovanju zadonele so srebrne trombe z visoke kupole, vojaštvo je popadalo na kolena, in vse neizmerne množice so utihnile. Sv. oče je med mašo obhajal tudi dijakone in subdijakone. Po sv. maši preneso papeža pred takozvani »altare confessionis«, ki je nalašč za kronanje prirejen. Tukaj izmoli najstarejši kardinal molitve za novoizvoljenega papeža, drugi kardinal-dijakon odvzame sv. očetu mitro, in kardinal dijakon Macchi mu položi na glavo bli-ščečo s tremi kronami ovenčano tiaro na glavo, objednem izgovarja besede: „Vedi, ti si oče knezov in kraljev, gospodar sveta na zemlji, namestnik Jezusa Kristusa, kateremu bodi čaBt in slava vekomaj. Amen.« Kronani papež izmolil je še nekatere molitve, in nato je j-odelil apostolski blagoslov. Kardinalski kolegij mu je potem izrazil svoje čestitke, in okolu 1. ure podal se je sv. oče, navdušeno aklamiran, y vatikanske prostore. V cerkvi bv. Petra je bilo navzočih nad 50.000 oseb, pred cerkvijo Btoječa množica, ki ni mogla več v baziliko, brojila je nad 10 000. Kljub silni gnječi se ni prepetila nobena nesreča. Sv. oče je vsprejel včeraj več kardinalov, mej temi dunajskega kardilala G r u -s c h o. — Kardinali Perraud , Fischer, Svampa, Manara, Bacilieri, Ferrari, Capece-latro in Prisco so včeraj že odpotovali. Konzistorij se včeraj ni vršil, marveč je preložen na 20. avgusta. LISTEK. Molk. Spisal Leonid Andrejev. (Konec.) IV. Drugi dan, ko je poviil sam kosilo, je šel oče Ivan na pokopališče — prvikrat po hčerini smrti. Bilo je vroče, pusto in tiho, kot da je ta gorki dan le razsvetljena noč. Iz navade Be je oče Ivan ponosno izravnal in se ozrl strogo na obe strani. Mislil je, da je še vedno isti kot poprej in ni čutil nenavadne, strašne slabosti v nogah, niti tega, da je njegova dolga brada postala čisto bela, kot da jo je pobelila slana. Dolga, ravna cesta, ki pelje nekoliko navkreber, je vedla na pokopališče, in na koncu se je svetil beli obok pokopališčnih vrat, ki je bil podoben črnemu, vedno zeva-jočemu žrelu, obrobljenemu od belih, bleste-čih se zob. Verin grob se je nahajal na koncu pokopališča, tam, kjer nehajo peščene stezice, in oče Ivan je dolgo blodil naokrog po ozkih potih, ki so se krivili med zelenimi gomilami vseh pozabljenih od vseh zapuščenih mrtvecev. Tuintam so stali poševni, od sta rosti zeleni grobni spomeniki, polomljene ograje in veliki težki kamni, ki so bili v zemljo zarastli in jo tlačili z nekakšno zlob-nostjo. Na ednega takšnih kamnov se je naslanjal Verin grob. Bil je pokrit z mlado, OBUšeno rušo, a vse naokrog je bilo zeleno. Vrba je objemala javor, in široko razprostrte orehove veje so zakrivale grob s cunjastim perjem. Oče Ivan je sedel na sosednji grob, globoko zasopel in pogledal naokrog. Potem se je ozrl na čisto, pusto nebo, kjer je visela nepremično žareča Bolnčna obla. Le tu je občutil ono globoko, brezprimerno tišino, ki vlada na pokopališču, kadar miruje veter, in ne šušti velo listje. In zopet se je oče Ivan domislil, da to ni tišina, temveč — molk: plul je tja do pokopališčnega zidu, Be vspe-njal težko črez enj in se razlival na mesto. In tam — v sivih, uporno molčečih očeh se je končno izgubil. Oče Ivan je potegnil kvišku rameni in gledal s povešenimi očmi na Verin grob. Dolgo mu je strmel pogled na kratkih, suhih bilkah, ki so s prstjo bile izruvane iz daljne pustinje in se še niso sprijaznile b tujo zemljo, in ni si mogel predstavljati, da tam, dva metra pod travo leži Vera. Ta bližina mu je bila nerazumljiva in mu je polnila dušo s strahom in nekim posebnim nemirom. Ona, na katero je mislil kot na nekoga, ki je na veke izginil v mračnih globinah neskončnosti, je bila tu, zraven ... in bilo mu je težko razumeti, da vendar ni bila tu in ne bode nikoli. In oče Ivan je menil, ako bi izpregovoril besedo, ki jo je imel skoro na jeziku, bi Vera stopila iz groba in vstala tako vitka in lepa, kot je bila nekdaj. In ne le ona sama, temveč vsi mrtvi, ki so se mu javljali na tako neznan način s svojim slovesnim, hladnim molkom. Oče Ivan je vzel širokokrajni, črni klobuk z glave, si pogladil lase in zašepetal: „Vera"l Motila ga je misel, da bi ga utegnil kak tujec čuti, in stopil je na grob in se ozrl preko križev. Nikogar ni bilo, in ponovil je glasno: „Vera!" Bil je glas očeta Ivana suh in izzivajoč, in bilo je čudovito, da s tako gotovostjo izrečeni klic ni dobil odgovora. »Vera!« Glasno in presunljivo je zvenel glas, in ko se je izgubil, se je zdelo za trenutek, kot da odmeva tam spodaj neki nerazločen odgovor. Oče Ivan je zopet pogledal okrog sebe, potisnil lase raz čelo in legel z ušesom na trdo, bodečo rušo. »Vera, govori!« In s strahom je začutil, da mu nekaj grobno-mrzlega sili v uho in ledeni možgane, in da je Vera govorila, ali z istim dolgim molkom. Vedno groznejše in tesnejše mu je postajalo, in ko je z velikim naporom dvignil obraz od zemlje, ki je bil bled in nekako mrtvaški, tedaj Be mu je zdelo, da ves vzduh drgeče in trepeta od bobnečega molka, kot bi divjal na tem strašnem morju grozen vihar. Molk ga je davil; drdral je v ledenih valovih preko njegove glave, ga udarjal ob prsa, ki so ječala pod udarci. Trepetajo po vsem telesu, z ostrim, zmedenim pogledom se je počasi dvignil oče Ivan; bolestno se je trudil zravnati svoj hrbet in se vspeti ponosno po koncu. Posrečilo se mu je. Namenoma strese počasi pesek raz kolena, se pokrije, napravi tri križe nad grobom in gre proč z gotovimi koraki. Ali ne spozna se več na pokopališču in zaide. »Zašel sem«, reče oče Ivan, se prisiljeno nasmeje in obstane na razpotju. Ali le edno sekundo stoji tam, potem se okrene, ne da bi premišljal, na levo. Čakati in stati ne Bme! Preganja ga molk. Dviga se od zelenih grobov; puhti iz mračnih, sivih križev; v finih dušečih tokih prodira iz zemlje, prena-sičcne s trupli. Vedno hitrejši postajajo koraki očeta Ivana, omamljen kroži po edni in isti stezi, skače čez grobe, se zadeva ob ograje, objemlje z rokami bodeče vence in si trga v cunjah mehko sukno svoje obleke. Le edna misel mu tiči v glavi — misel, kje Kova zmaga ogrske obstrukcije. Obstrukcija torej slavi svoje zmagoslavje ; na bojišču je padlo 2e drugo ministeratvo in gorje tretjemu, novemu, ki bi ne hotelo razrušiti glavnega stebra naše monarhije, skupne armade. Cesar je moral prekiniti svoje bivanie v Išlu, da bi rešil krizo na ogrskih tleh. Opozicija dviguje vedno pre-drzneje svojo glavo, najprvo se je zadovoljila z zahtevami in je bila vesela, ako se je obravnavalo na avstrijskih tleh; sedaj pa določa že kraj, kjer naj se obravnava. In Avstrija? Kaj pravijo k temu avstrijski narodi? Mirno gledajo, kako onstran Litve zlorabljajo moč našo monarhije v kupčijske namene, da plačujejo ž njo politične stranke, da ne bi delale sitnosti novi ogrski vladi. Se le sedaj se je izvedelo marsikaj iz kratke Khuenove vlade. Tako je sedaj znano, kakšen program je pravzaprav Khuen imel. Grof Khuen je hotel s svojo popustljivostjo napram obstrukciji najprvo doseči indemni-teto, in koj nato razpustiti zbornico. Toda, kakor se zdi, je najskrajnejša levica še za-časa spoznala Khuenov namen in mu prekrižala račun; kajti po pravici se je bala, da ]o bo Khuen s svojim aparatom v volilnem boju pobil. Kakor se poroča, Khuen ni prišel v Išl z namenom demisijonirati. To že dokazuje dejstvo, da Khuen ni prinesel seboj iz Peste pisane prošnje za demisijo. In v resnici je Khuen v prvi avdijenci podal vladarju celo vrsto predlogov, mej katerimi je bil tudi ta, naj se zbornica v ex lex stanju razpusti. Ko je kralj ta predlog odklonil, je naznanil Khuen v drucri avdijenci demisijo kot svoj nepreklicljiv sklep. V parlamentarnih krogih se govori, da je Khuen priporočil za svojega naslednika grofa Apponyija, mej tem ko Khuen sam izjavlja, da ni nikogar predlagal. Poleg Apponyija so govori tudi o Szechonjiju in Zichyiu kot o nasledniku greta Khuena. Nekateri celo pravijo, da ne bo naslednik Khuenov nihče drugi ko — Szell. Szell pa izjavlja, da sploh ne misli več stopiti v politično službo. Po včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice, v kateri je gref Khuen naznanil vsprejem demisije svojega kabineta ter povedal, da pride vladar v svrho rešitve krize na Ogrsko, v Budimpešto ali Godollo, so se zbrali člani neodvisne stranke k dalj šemu posvetu. Zborovanje je otvoril predsednik Perencz Košut, ki je izjavil, da je demisija Khuenove vlade posledica vztrajnega patriotiškega boja stranke. Košut je nadalje izjavljal, da bo mogoče ustvariti normalne razmere le potom narodnih koncesij. Konečno je posl. Polonyi izjavil kot član znane preiskovalne komisije, da ni bil podkupljen noben član neodvisne stranke. Ogrski licti poročajo, da dospe cesar že jutri v Goiollo, kjer ostane do rešitve krize. Sprejemi odličnejših parlamentarcev se bodo vršili v Budimpešti. Žrtve pri Bileku. Na podlagi poizvedovanj poveljnika 12. kora, barona Appela, sestavljeno poročilo o znanem maršu, ki je povročil toliko žrtev, pravi, da se je marš vršil po pravilih, ki so predpisana za kraško zemljo. Ta pravila niso težka in se lahko izpolnijo v vsakem letnem čaeu. V tem slučaju pa se je pre malo skrbelo za vodo in počitek; to je seveda povzročila pomanjkljivost v dotičnih višjih poveljih. Poklicani krogi niso ničesar storili, da se odvrne možnost kake nesreče. je izhod. Od ene strani na drugo divja in zbeži tiho in visoko zravnan v svojem dolgem, vihrajočem plašču 8 plapolajočimi lasmi. Vsakdo bi se ga ustrašil bolj, kakor iz groba vstalega mrtveca, kdor bi srečal divjo postavo tega begajočega in vihravega človeka, kdor bi videl njegov temen, bloden* obraz, kdor bi čul iz njegovih napol odprtih ost pridušeno ječanje. V polnem teku prihiti oče Ivan na mali prostor, kjer je stala bela, nizka pokopali-ščna cerkev. Ko pride oče Ivan domov, se je že mračilo in v sobi Olge Štefanovne je gorela luč. Ne da bi se preoblekel, prašen in raztrgan gre oče Ivan k svoji ženi in pade na kolena. »Mati . . . Olga . . . imej z mano usmiljenje«, je ječal — »jaz postajam blazen." In z glavo je butal ob mizni rob in jokal straBtno in bolestno kot človek, ki ni nikdar jokal. Dvigne glavo, prepričan, da se zgodi takoj čudež, ako spregovori njegova žena in ga začne pomilovati. .Moja edina!« Vse veliko telo se je stegnilo napram ženi — in z očmi je srebal pogled njenih sivih oči. V njih ni bilo nobenega pomilovanja, nobene jeze. Bile so neme in so molčale. — — — — — In molčala je vsa mračna, sametna hiš«. Ta okolnost in pa to, da je bila vročina narasla na 87° R. je bilo vzrok nesreči. Vodstvo armade je izvajalo svoje konBekvence b tem, da je krivcem vzelo poveljstvo, in pa s tem, da je oskrbelo, da se kaj takega ne bo več pripetilo. Fzm. baron Beek se je izrazil nekemu sodrudniku »ReichspoBt« o nesreči pri Bileku sledeče: »Preiskava je sedaj končana. Dokazalo se je mnego, mnogo nepravilnosti, ki so se žal ondi udomačile. Krivci bodo strogo kaznovani: nekateri upokojeni, drugi tudi degradirani. Sevoda je vreme vzrok tej nezgodi; toda temu bi Be z vočjo skrbnostjo in previdnostjo lahko prišlo v okom. Ne da se tajiti, da so se godile nepravilnosti in zato bo kazen stroga, da se take nesreče več ne pripete«. Odredbe, ki jih je storilo vojno poveljstvo, se v kratkem razglase. Za sedaj se trdi, da bodo trije poveljniki, ki so največ zakrivili, odpuščeni iz aktivne službe. Poleg kazni, bo pa delila vojna [.uprava tudi pohvale. Mnogi stotniki in vojaški zdravniki, ki so pomagali ubogim vojakom bodo pohvaljeni. Umor ruskega konzula v Monastiru. O umoru ruskega konzula v Monastiru poročajo še naslednje: Ruski konzul se je s svojimi otroci, učiteljem in voznikom vračal iz bližnjega samostana Bukovo, kjer po letu navadno biva. Ko so došli do orožniske postaje, era stražnik Palim ni dostojno pozdravil. Konzul je stopil z v.oza in ga vprašal po imenu. Po kratkem besedičenju je Palim ustrelil konzula v prša, nato mu je še z drugim strelom razbil glavo. Po stielu opozorjeni orožniki so nato še streljali na učitelja in voznika, a sta z otroci pravo časno pobegnila. Morilca Palima so nato prijeli, ostali orožniki so še prosti. Turki sedaj trdijo, da je konzul rabil samokres. V resnici ni bil oborožen nobeden izmej članov. Turška vlada je sedaj odstavila valija v Monastiru, Aliriza-pašo, in generalnega nad zornika rumelijskega vilajeta Hussein-IIilmi-pašo imenovala začasno na njegovo mesto. Rusko časopisje zahteva najstrožje kaznovanje morilca in vseh dejanja soodgovornih oseb. »Novoje Vremja« pravi, da treba poleg splošnih korakov zahtevati od Turčije tudi speoijelnih odredb glede ruskih konzulov. Na dnevni red mora priti takoj vprašanje glede podreditve turškega orožni-štva ood poveljstvo inozemskih Častnikov. Začasno je prevzel vodstvo tega konzulata konzul v Skopljem Mandelstamm, ki je ravno v teh dneh potoval z avstrijskim konzulom Para. Combes liujska učiteljstvo. Kratko smo že omenili, da je lran-coski ministerski predsednik povodom svojega bivanja v Marzilji počastil tudi ondotni kongres nčiteljev ter nastopil na shodu tudi kot govornik. Do 3500 zbranim učiteljem in učiteljicam je na shodu povedal zanj posebno radostno vest, da je kongregacijskim šolam že na vsej črti zadan smrtni udarec in da treba le še enega mahljeja in zatrta bo zadnja redovna šola. Učitelji in mladina bodo potem oproščeni vseh spon, v katere jih je vkovalo »mračnjaštvo«. To je bila v kratkih potezah smisel njegovega govora. Nato sa je Combes seveda udeležil tudi banketa, kjer pa je smel vsakdo bolj svobodno govoriti, vsled česar je nastopilo več „ne-mirnežev«, ki so jih Combes avi mameluki pometali na prosto. Potem še-lo je mogel govoriti Combes Govoril je petčetrt ure, hvalil vladno delo zadnjega časa in izražal prepričanje, da bo v sporazumu z večino lahko tako dolgo vztrajal, da na celi črti završi svoje delo. Kritikoval je seve nastop višje duhovščine v prilog kongrcgaoijam, izjavil, da je vlada napram temu brez moči (ubogi Combes !) ter da konečno ne bo pre-ostajalo drugo, nego resneje se pečati z vprašanjem o premembi razmer države do cerkve. Konečno je pa govornik še enkrat povedal, da je reakcija popolno na tleh, ter dvignil čašo na emancipacijo človeške pameti s svobodo in napredkom. — b takimi bedastočami si Combesova vlada vzgaja od-gojitelje mladine. I* brzojavk. W e k e r 1 e prihodnji mož? Ogrski listi vedo poročati, da ima največ nade na zmago dr. We k e r 1 e. Njegov nastop bi pomenil popolno zmago v narodnostnih vprašanjih. — Grof Golu-chovski pri cesarju. Včeraj dopoludne ob V, 10. uri je bil grof Goluohovski pri cesarju v posebni avdienci. Tu je bržkone dobil naročilo, naj pride prihodnje dni v Budimpešto. — Saški kralj Jurij je minulo soboto obhajal 711etnieo svojega rojstva. Časopisje vseh strank, izvzemši so-socialne demokracije, hvali njegovo nepri-stranost. — Otroci kralja Petra so v spremstvu kraljevega brata Arzena Ka-ragjorgjeviča včeraj došli v Belgrad. Na kolodvoru so jih sprejeli kralj, diplomatiški zastop. ministri in številna množica občinstva. Mesto je bilo v zastavah. Zborovanje politič. društva „Sava". Kat. pol. društvo »Sava« je dne 9. t. m. zborovalo v /jgornji Pohanci -pri Zdolah. Udeležba je bila še precej obilja. Po pozdravu domačega župnika g. Šobe podeli predsednik društva dri. in dež. poslanec g. Z i č k a r besedo rajhenburškemu župniku g. Cerjaku. liti govori o namenu društva, katero pospešuje med Slovenci brežiškega in sevniškega okraja njih verske, narodne in gospodarske koristi po geslu vse za vero, dom, cesarja. G. Zičkar poroča o delovanju dež. in drž. zbornica, kaže, koliko se trudijo naši poslanci v obeh zbornicah za svoje vo-lilce, svoj narod, a večinoma brezvspešno, ker jim vlada vedno meče polena pod noge v prid nenasitljivemu nemškemu molobu. Boljša bodočnost pride za Slovence le tedaj, kadar bo strta nemška hegemonija po pravičnem splošnem direktnem volilnem redu. G. A gre ž iz Brežic razvija v prav poljudnem govoru socijalno in zadružniško vprašanje ter naglaša zlesti potrebo vinarske zadruge za tukajšnje vinorodne kraje. G. poslancu Zičkarju se izreče navdušena zaupnica za njegovo neumorno delovanje v obeh zbornicah. Potem se soglasno sprejmejo sledeče resolucije: 1. Zborovalci zahtevajo, da se uvede že opetovano zahtevana jodnaka in splošna volilna pravica. 2. Ker dežela nič ne stori, da bi Slovenci dobili svoje srednje, kmetijsko in obrtne šole, poživljajo zborovalci vlado, da jim ona preskrbi te šole. 3. Na shodu zbrani zahtevajo v držav nih zakonih zajamčene pravice enakopravnosti, katere pa ee žalibože kršijo mnogokrat ravno od državnih uradnikov, ki so sovražni Slovencem. Zato zuhtevajo, da se nameščalo po slovenskih pokrajinah samo slovenščine zmožni in olovencam naklonjeni uradniki. 4 Zborovalci najodločneje zavračajo in obsojajo surovo pisavo nekaterih nemških časnikov proti Slovencem. 5. Slednjič povzdignejo zborovalci odločno svoj glas za slovensko vseučilišče v sredini Slovenije, v Ljubljani. Nadalje zahtevajo, da bo v slovenskih pokrajinah napisi na železnicah tudi slovenski, in da se izklicuje v slovenščini. Konečno zahtevajo z vso odločnostjo, da se po Slovenskem po vseh poštah in uradih dovoljujejo slovenski pečati. Konečno se še g. poslanec Zičkar spominja sv. očeta Pija X., ki je bil ravno istega dne kronan v papeža. Z navdušenimi živio klici na sv. očeta in cesarja se je razšla množica z najboljšim utisom na lepo zborovanje društva »Save«. Dnevne novice. V Ljubljani, 11 avgusta. Shod volivcev katoliško naro ine stranke iz občin sodnih okrajev Ljubljana, Vrhnika, Litija, Višnja gora, Ribnica in Velike Lsšče bo, kakor smo že poročali, po-jutranjim, v četrtek dne 13. avguBta ob 3 uri popoludne v Ljubljani. Gospod dvorni svetnik S u k 1 j e bo razvil svoj program. Vstop na shod je dovoljen le katoliško-narodnim volivcem, ki se izkažejo z vstopnico. Kdor bi je še ne imel, dobi jo v našem uredništvu. Izjava na shodu kat. pol. društva »Sava«. Iz Zgornje Pobance v brežiškem okraju. Izjava, sklenjena na javnem shodu »Save« dne 9. avgusta t. I.: »Sava«, kato-liško-politično društvo za brežiški in sevni-ški sodnijski okraj, katere namen je, delovati na to, da se v duhu krščanBtva prenovi naše javno življenje, izraža na svojem javnem, vsakomur pristopnem shodu v Zgornji Pohanci, brežiškega okraja, dne 9. avgusta 1903, soglasno čutila prisrčnega veselja na srečni izvolitvi Pija X. v poglavarja svete rimsko-katoliške cerkve. »Sava« obeta svetemu očetu preapoštljivo pokorščino in zvesto udanost ter Ga prosi za sveti blagoslov. — Is Kamnika. S kolikim veseljem je bila vsprejeta v Kamniku veBt o izvolitvi novega papeža, pričala ju najlepše cerkvena slovesnost pretečeno nedeljo. Slavni c. kr. uradi, poveljništvo smodnišnice, veterani z zastavo in druge oblasti vdeležili so se polnoštevilno sv. maše v mestni župni cerkvi, da se zahvalijo Bogu za novega naslednika na prestolu sv. Petra. Domača godba, ki je spremljala udeležence, oznanjevala je veselje vernega kamniškega prebivalstva. Prav iz-nenadila pa nas je godba in petje v cerkvi, ki je zopet pričalo, da obhajamo izredno slovesnost Instrumentalna Kemptnerjeva maša proizvajala se je s toliko natančnostjo, da je odlično občinstvo z veliko zadovolj-noBtjo in občno pohvalo izražalo željo, naj bi vrli sodelovalci svoje spretne moči še večkrat posvetili v povzdigo časti božje. — Graščino pri Jaikl na Hrvatskem sta kupila te dni gg. Fel. Stare in dr. D. Majaron. — Is Ormoža poslavljali so se po velikem trgu grede, v petek popoludne 7 t. m, c. k r. ž a n d a r j i z glasnimi »heil« klici! Bili so to žandarji, poslani iz raznih krajev v Ormož, da bi branili trepetajoče ormGŠke nemčurje in nemčurke pred kruto zatiranimi, prisiljeno nezadovoljnimi dragimi nam sosedi brati Hrvati. So-li ti »heil« ovBki o. kr. žandarji bili avstroogrski c. kr. žandarji — to nam pa ni znano. — Kongres jugoslovanskih abi-turijentov. SoletBki abiturijentje nameravajo sklicati v Split sestanek hrvatskih, slovenskih in srbskih abiturijentov. Na vsporedu bi bila organizacija jugoslovanskega dijaštva in njega narodno delo. — Umrl je v Dobrepoljah dijak IV. gimnaz. razreda II. drž. gimnazije Anton S e v š e k. — Velika nezgoda v kameno-lomu. V soboto zjutraj je Ant. Cijaku v kamOnolomu Laopolda Mauronerja v Kadinu padel na glavo precej težak kamen, ki ga je podrl na tla O padcu si je Cijak vrhu tega še prizadel rano na levem očesu. Delavci in njih načelnik Mihael bkilan, ki so bili priče tej nesreči, so Cijaka dvignili in prenesli v pisarno kamenoloma. Po poti je še ranjenec zatrjeval, da ni nič hudega, a je kmalu potem, ko so ga prinesli v pisarno, umrl in sicer še prej, predno je prišel tja zdravnik, katerega so teleionično pozvali z zdravniške postaje. Truplo so prenesli na njegovo stanovanje v Lonjer. Cijak je bil star 45 let — Tržaški namestnik grof Gocsb je odpotoval na ogledovanje v Tolmin in Bovec; potem si ogleda dela v predorih pri Podbrdu. — Vodovod na Vrhniki. Stroški za vodovodna dela na Vrhniki so proračunjeni na 92.000 K. Ponudbe so vložile tvrdke: K. Lachnik v Ljubljani, W a g e n -f it h r e r, baron S c h w a r z, G. Rumpl na Dunaju, A. K u n z na Moravskem in nekatere druge. Dela se oddajo v kratkem. — Grozna smrt. Dne 4. t. m. zjutraj sta v prazen voz vprežena vola pripeljala domov v Malo Lihinjo pri Dragatušu mrtvega gospodarja Jan. Bukovca z glavo navzdol pred desnim prednjim kolesom. Leva noga mu je bila zapletena v zgornji del voza. Vinjeni Bukovec je bržkone že kmalu zvečer padel z voza in obvisel ter se je glava tako dolgo drsala ob tla in kolo, da je umrl. — Mladeniška Marijina družba iz Smartna pri Litiji je priredila v nedeljo 9. avgusta romarski izlet v opatijo Z a t i č i n o. Na 12 vozeh se je pripeljalo pod vodstvom obeh gg šmartinskih kape-lanov 130 čvrstih mladeničev, odičenih s svetinjami in slovenskimi trobojnimi trakovi. Z razvito zastavo so odkorakali v sprevodu med lepo ubranim pritrkavanjem zvonov proti samostanski cerkvi. Pred mostom jim je prišel nasproti vikarij preč. o. Lavreneij, ki jih je v prisrčnem nagovoru pozdravil. Med pevanjem lavretanskih litanij so dospeli v cerkev, kjer je bil govor in slovesna sv. maša z zahvalnico za sv. očeta. Ob pol 3. je bil govor za mladeniče in na to pete li-tanije. Med in po govoru bo popevali pevci Marijine družbe, drugo petje pa so rade volje oskrbeli čč. oo. cistercijani, za kar jim bodi najudanejša zahvala. Deputacija 3 mladeničev se je poklonila mil. g. opatu in se zahvalila na prelepem vsprejemu. V istem redu so se odpeljali mladeniči na novo po-življeni pri Materi Božji — proti domu. — »Deseti brat« na Bledu. V soboto dne 15. t. m. in v nedeljo 16. t. mes. se igra na Bledu v prostorih »Blejskega doma« »Deseti brat«. Čisti dobiček igre je namenjen Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. Za igro se zanimajo vsi Slovani, ki se jim tu nudi priložnost, pogledati v narodno življenje Slovencev. V nedeljo je predstava po znižanih cenah za ljudstvo. L ozirom na blagi namen se vabijo k igri vsi gostje z Bleda in okolice, ki morda niso osebno prejeli povabila. Začetek igre ob Vi 9. uri. — Vstopnice po 3 K, 2 K, 160 K in po 1 K se dobe zvečer pri blagajni od polu 8. ure naprej. — Veliki romarski shod na Za-plazu se bo letos, r kakor običajno, vršil v petek po Velikem Šmarnu dne 21. avgusta. Ob 6. uri zvečer je pridiga z litanijami. — Spovednikov bo dovolj. — Slavnost 251etnioe bosansko-hercegovinske okupacije. Kakor se nam poroča, je slavnostnemu odboru došlo iz vseh krogov tukajšnjega in zunanjega prebivalstva v domovinskem navdušenju mnogo daril v denarju in krasni darovi v dobitkih za šaljivo loterijo, ki se bo vršila na vrtni veselici. — Slavnost, za katero se je dosedaj razposlalo že 1000 vabil in 700 plakatov na deželo in za katero se je oglasilo že mnogo navdušenih nekdanjih sobojevnikov, bo torej mnogoštevilno obiskana in se bo, sklepati iz priprav, vršila dostojno. Oglasila so prišla ne le iz eele Kranjske, ampak tudi iz Primorske, da, celo od daleč (iz Tirolike). Z ozirom na cerkveno opra- vilo izraža odbor željo, da bi se je p. n. udeležniki udeležili v prazničnih oblačilih, gospodje e. kr. uradniki v gala-uniformah (z odlikovanji). L ubljansko veteransko društvo se udeleži korporativno z zastavo ; c. in kr. drž. vojno ministerstvo mu je dovolilo obhod z vojaško godbo. P. n. hišni posestniki deželnega stolnega mesta Ljubljane, se najuljudneje prosijo in vabijo, naj povodom te domoljubne slavnosti razobesijo raz svojih hiš zastave. — Otvoritev lutrovske cerkve v Beljaku. V nedeljo dne 2. avgusta so otvo-vili v Beljaku lutrovski tempelj. D* bodo protestantje slavili ta dan, bilo je pričakovati, ali skrajno žalostno in škandalozno pa je, da so se protestantom pridružili tudi katoličani. V sroe je moralo boleti vsakega le količkaj še zavednega katoličana, ko je videl in slišal, kaj se je dogajalo dne 1. in 2. avgusta. Pokazalo se je javno, kako misli in čuti Beljak. Ko jo par dni poprej umrl papež Leon XIII., mož velikan, pri čegar mrtvaškem odru je žaloval vesoljni svet ter so večinoma v vseli katoliških mestih vihrale v znak žalosti žalne zastave, so bile pri nas črne zastave le na treh katoliških cerkvah. Toda sedaj, ko so dozidali in otvo-rili lutrovsko cerkev, z večinoma pruskim denarjem, po prizadevanju iz Prusije pri-vandranega pastorja, pa je bil še po večini prebivalcev vedno katoliški Beljak ves v frank furtaricah, kakor ga še nisem videl nikoli. Ia strahopetni župan, ki si ni upal ob smrti papeža pokazati nikakega sožalja, dal je sedaj razobesiti franlifurtarico na mestni hiši, kakor tudi na svojem stanovanju. Po prizadevanju pastorja je bilo mesto pozvano, da okrasi hiše. Vrhuoec škandala pa je bil, da se je na povelje župana razobesila zastava tudi na stolpu mestne župne cerkve, ki je mestna last; še-le po intervenciji mestne duhovščine so je izzivajoča zastava odstranila. To jo bilo nekaterim meščanom vendar že preveč ; ljudje so začeli javno godrnjati. Na predvečer bil je v gostilni »Trstu« takozvani »Familienabend«, katerega udeleženci so bili do dve tretjini katoličani, in pri katerem so došli pastorji strastno govorili. Domači pastor Heinzel-mann je predaval o protestantizmu v B dijaku nekdaj in sedaj in je nazadnje namignil, da bo v teku dvajset h let prišla mestna župna cerkev zopet protestantom v last- In vendar v Beljaku kaj radi sprejemajo po gostilnah in prodajalnah slovenski katoliški denar. Skrajni čas bi bil, da bi si tukaj Slovenci postavili svoj dom. — Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministerstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete. Med temi so: podloge in ovratniki iz kožuhovine, vse pritikline za vojaške klobuke, čelade in čake, zaponke, gumbi in razni znaki iz kovine, usnjene in volnene rokavice, kuhalne in jedilne priprave, pod-kove, žeblji, ostroge, stremena, lopate, kolčki za šotore in privezovanje konj, vedra za vodo, vrvi, spodnje hlače iz volnene tkanine, toporišča za lopate in cepine, železni kaveljni, zapone, kljuke in drugi izdelki iz železa itd. Ponudbe je poslati neposredno vložnemu zapisniku vojnega ministerstva, in sicer najkasneje do 15, oktobra t. 1. 12 ure opoludne. Ponudbeni vzorci, dobavni razgUs in natančni zaznamek predmetov, katere je dobaviti, so tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. Razglas se s celo vsebino objavi v »Laibacher Zeitung« in v drugih listih dne 20. avgusta t. 1. Ljubljanske novice. Občni zbor trgovskega bolniškega in podpornega društva, prvotno sklican v uradnem listu na nedeljo dne 28. t. m. ob pol enajsti uri, je sedaj, kakor razvidno iz današnjega oglasa, določen na poldeseto u r o , ko so trgovine še odprte. Slovenski društveniki, pozor 1 Odlikovanje. Zastopništvo šentpeterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je izročilo pretekli teden pod vodstvom svojega predsednika prečastitega gospoda Mart. Malenška gospodoma Ernestu in Josipu P e r-d a n , kot sedanjima lastnikoma veletrgovine Ivan Perdan krasno častno diplomo v priznanje velikih in neprecenljivih zaslug, ki sta si jih v korist naše prepo-trebne družbe s tako vspešnim in neumornim razpečavanjem družbinih užigalic pod geslom: »Mal položi dar — domu na altar« že v toliki meri stekla. Čestitamo I Diplomo je mojstersko izvršil g. Ivan Bonač. Vojaške vaje. Včeraj v Ljubljano došli 97. pešpolk je imel vaje na poti od Vrhnike do Brezovice. — Dne 13. t. mes. se vrne v Ljubljano 7. topničarski polk, ki je včeraj završil vaje v Krškem in ki prenoči danes v Novemmestu in Trebnjem, jutri pa v Z.a-tičini in Višnjigori. Strela je udarila v hišo gosp. Val. Ac-cetto na Trnovskem pristanu št. 14. Treščilo je v dimnik in poškodovalo ondi neko ploščo. Izlet pevskega društva »Ljubljana" na Gameljne v nedeljo 9. t. m. se je izvanredno dobro izvršil. Kar čudili smo se, ko je stopilo iz vlaka na Tavčarjevem dvoru nad dvesto izletnikov, od kojih se je nekaj peljalo z vozovi, drugi pa so peš odrinili na namenjeni cilj. Pred Gameljni je čakala tamošnja požarna bramba z gospodnm načelnikom, nadučiteljem iz Š nartna, Lavtižarjem, na celu je mengiška godba, po katere zvokih so se izletniki pomikali v spre vodu v lepo z zelenjem, cvetlicami, zastavami in napisi okrašeni vrt g. Jerasa. Ker je priredila požarna bramba zabavo s tombolo i. t. d. sta še dve požarni brambi iz okolice korporativno prikorakali, da se udeleže veselja sotrpinov ognjegascev. Kmalu po začetku zabave je bil vrt do zadniega kotička napolnjen in je bilo vseh udeležnikov okoli 400. Godba je zelo pridno svirala večinoma slovanske skladbe, pevci so peli in plesaželjni svet se je vrtil na nalašč za to pripravljenem odru; pri četvorki se je naštelo čez 30 parov. Bilo je kakor ob veliki budski veselici. Cas je kaj naglo pošel in cb 9. uri so začeli gost|e odhajati; nekateri peš, drugi z vlakom in zopet drugi na štirih lestvenih voze h domov, vendar se jo pa vssk težko ločil od tega veselega kraja, ker je bila zabava res izvanredno prijetna, postrežba pa od strani gospoda Jerasa posebno dobra in tečna. V Ljubljanico padel je včeraj popoldne ubožec Fran Sedej iz Št. J' šta pri Kranju na Pruljah nasproti voj. kopališču. Ii vode ga je potegnil korporal Jos S°idler. Komaj pa je bil Sedej na Bregu, se je še enkrat zavalil v vodo. Ker je bil tako pijan, naložili so ga potem na voz in ga prepeljali na rotovž. Pes popadel. Na trnovskem pristanu je popadel pes hišnega posestnika V. A. čevljarskega vajenca Josipa Novaka. et»r,uiočega v Malih čolnarskih ulicah Stev. 13 in ga vgriznil v desno nogo. Vol ušel. Hlapcu I. Kovaču v službi pri Košenini je danes zjutraj pri klavnici ušel vol. Dirjal je po Poljanski cesti v mesto, jo zavil v Kopitarjeve ulice in na Resljevo cesto. Pri južnem kolodvoru ga je hotel delavec Šinkovec vstaviti in prijeti, toda vol ga je podrl na tla in je zdirjal na železniško progo. Dirjal je po progi naprej proti državni železnici, kjer so ga potem delavci prijeli. V Ameriko in nazaj. Danes ponoči odpeljalo se je v Ameriko 93 izseliencev, vrnilo pa se je včeraj iz Amerike 70 oseb. Konj in voz v Ljubljanici Hlapec trgovca Jebačina, Jan. titameš, je včeraj popoludne pripeljal voz blaga na Trnovski pristan. Ko je razložil blago, je hotel obrniti voz, a ta je zdrknil po bregu in potegnil konja seboj. Prihiteli ljudje so rešili konja iz vode in e strašil nobenih žrtev, ohraniti „Difeso\ Če bi bilo potreba, bom dal v ta namen svoj prstan, svoj naprsni križec, da, svojo kar-dinalsko obleko; k a j t i j a z hočem, da list še nadalje izhaja!« Papeževa tiara Tiara je grška beseda, ki jo omenja že Herodot. Pomeni naglavno pokrivalo, kakor so je nosili orijen-talci, posebno Perzijanci. Pozneje so nazvali tako tudi glavno pokrivalo rimskega papežu. Papeška tiara je bila spočetka bele barve, mitri podobne oblike in brez vsakih okraskov. Pozneje je dobila na spodnji strani ob čelu zlat rob, kateremu je dal papež Bonifacij VIII. (f 1303) obliko krone. Isti papež ie prideial še drug zlat kroni podoben obroč; Urban V. (f 1370) pridodal je še tretjo krono. Ob straneh visita dva trakova, na vrhu je pritrjeno državno jabolko s križem v znak, da krščanstvo vlada svetu. Izza papeža Pavla II. (f 1471) je prvi del tiare škrlatne, drugi modre, tretji pa zelene boje. Papir za svalSlce- Za vse se že skoraj porablja papir na svetu; le enega se še ni Sulo, a zdaj je prišlo tudi to — iz papirja so jeli v najnovejšem času delati sval-čice. Neki francoski časopis namreč ve po ročati, da je v NfcW-Yorku začela neka tovarna izdelovati cigarete iz papirja. Kako se pri tem postopa, poročajo listi naslednje: Papir se namoči v sodih, ki so napolnjeni s pravim tobakovim sokom; nato se dene papir v prešo, na kar ga tako režejo, kakor prava tobakova peresa. Le enega nimajo ta umetno prirejena peresa, namreč žilic. Baje je ta vrsta cigaret izvratna — tako vsaj hočejo strastni kadilci cigaret. Cerkveni letopis. Zlata maia v Novem mestu. Obhajal jo je pretočeno nedeljo dne 9. t. m. prečastiti gospod kanonik Frančišek Povše. Posvečen leta 1853 je nastopil prvo kaplansko službo v Borovnici, kjer je bilo o tistem času veliko tujih delavcev sosebno Italijanov pri železnici. Kaplanaril je dalje na Vačah, v Radečah in Polhovem gradcu. Od tod je šel leta 1861 za lokalista na Črni Vrb, in deloval na tem samotnem kraja 14 let. Leta 1875 se je preselil kot iupnik na Ježico in % Ježice leta 1893 v Novo mesto kot kanonik pri tukajšnem ko-legijatnem kapiteljnu. Skromnemu in ponižnemu a vedno prijaznemu gospodu jubilantu je ljudstvo zaradi njegovega dasi tihega pa v ljubezni Gospodovi vedno gorečega delovanja za čast božjo in isveličanje vernih povsod ohranilo hvaležen spomin in spoštovanje, katero uživa tudi na svojem sedanjem častnem mestu, kakor se je pokazalo očitno o priliki zlate maše. Namenil je bil, jo obhajati na tihem, a vsled želje milostljivega g. prošta dr. Elberta jo je opravil slovesno ob azistenci domačih preč. Kg. tovarišev, zastopnika stolnega ka piteljna ljubljanskega, preč. gosp. vojaškega župnika č. kan. Ant. Jakliča, sosednjih župnikov ter zastopnikov samostanov čč. pp. frančiškanov in usmiljenih bratov. Ker se je v nedeljo ob enem obhajalo tudi zahvalno opravilo za srečno izvolitev novega papeža, je mil. g. prošt v izvrstnem vnetem govoru prav lepo in srečno združil in razložil pomen obojne slavnosti; znani umetnik in orglavec v kapiteljski cerkvi g Hladnik pa je za to priliko komponiral nov »Te Deum«. Po cerkvenem opravilu je zbral g. prošt y Bvojih gostoljubnih prostorih domače go spode in povabljene goste in nekatere bližnje sorodnike zlatomašnikove k prijateljskemu obedu. Počastil je jubilanta tudi župan novo meški g. pl. Sladovič v imenu mesta s svojo navzočnostjo. Koliko spoštovanja uživa jubi lant, pričajo mnogoštevilne brzojavne in pismene čestitke, ki so mu došle iz bližnih in daljnih krajev, sosebno pa tudi od odlične gospode novomeške. Vse se je strinjalo s srčnimi željami in voščili, naj ljubi Bog d& jubilantu doživeti tudi še biserni venec, preden mu angeli božji spletejo nebeško krono! Telefonska In brzojavna poročila. Bovec, 11. avg. liavnokar ogleduje cesarski namestnik grof (t o e s s grozno pogorišče naše. Dunaj, 11. avgusta. (0. B.) Vojaški naredbeni list objavlja odpustitev iz armade poveljnika 6. gorske brigade gener. majorja D r a g o n ij a, poveljnika 12. pešpolka polkovnika T d roka in polkovnika pri istem polku G r il n -zweiga. (Ti častniki so vodili vojaške vaje pri Bileku. Op. uredn.) Dunaj, 11. avg. Cesar se poda jutri v Budimpešto, kjer bo konferiral z raznimi politiki, mej drugimi z Apponyi-jem, Tiszo. Govori se o koncentracijskem kabinetu. Išl, 11. avgusta. Kumunski kralj je odpotoval danes ob 10. uri. Cesar se je prisrčno poslovil od njega. Rim, 11. avgusta. Danes zjutraj ob 7. uri je bral sv. oče tiho sv. mašo v svoji kapelici. Prisotni so bili člani beneške deputaeije. Po sv. opravilu je papeža za hip napadla slabost. Na pomoč mu je priskočil eden prisotnih duhovnikov. Po preteku dobre minute se je sv. oče zopet dobro počutil in šel peš v svoje prostore. Pozvani dr Lapponi je sv. očeta natančno preiskal ter izjavil, da ta slabostni napad ni posledica kake notranje bolezni, marveč le radi velikega napora in vročine zadnjih dni. Rim, 11. avgusta. Papeža je danes zjutraj, ko je maševal, obšla slabost vsled slabega zraka v kapeli. Kmalu se mu je zboljšalo. Zdravnik pripisuje slabost prevelikemu naporu zadnjih dni. Benetke, 11. avgusta. Tukajšnji list „La Difesa" javlja, da noben avstrijskih kardinalov ni vložil veta v ime avstrijske vlade, pač pa je kardinal Puzyna v ime vlade podal izjavo, da bi izvolitev kardinala Rampolle Avstriji ne bila ljuba. (V bistvu se torej ta izjava prav malo razlikuje od veta. Op. uredn.) Carigrad, 11. avgusta. Ruskemu poslaništvu je došlo poročilo o velikem turškem klanju pri Monastiru. Turški vojaki so napadli več sel ter pomorili vse, kar jim je prišlo pod orožje. Največ je bilo pomorjenih žensk in otrok, katerih očetje ozir. sinovi so se pridružili vstaškim četam in jih pustili brez zadostnega varstva. Carigrad, 11. avg. Blizu Ohride so številne vstaške čete pretrgale vse brzojavne zveze ter razdrle štiri mo- stove. Tudi iz Skoplja dohajajo enaka poročila. Carigrad, 11. avgusta. V Solun je došlo povelje, da je mobilizirati 24 re-dif bataljonov. Carigrad, 11. avgusta. Tu se je opravila danes v kapeli ruskega poslaništva zadušna božja služba po umorjenem konzulu v Monastiru. Belgrad, 11. avg. Polkovnik Po-povič, podpolkovnik Lazarevio sta podala demisijo, ker je bil objavljen ukaz glede imenovanja Lešjanina. Pariz, 11. avgusta. (C. B.) Sinoči se je na podzemni progi mestne cestne železnice v Menil montone vnel železniški voz. Vsled navstalega dima se je zadušilo 82 potnikov, večinoma delavcev, ki so se peljali z naslednjim vlakom. Pariz, 11. avgusta. O nesreči pri podzemski cestni železnici se poroča naknadno, da je ondi izgubilo življenje do 90 oseb. Mej temi je blizu 70 moških. Meteorologično porodilo. Vifiina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak 736*0 ma i Cm »pašo vanja Stanja barometra. T vam. Tempe. ratnra „ po Celsiju Vetreri. Nebo ih 10j 9. »vež. 1 733 0 I 22-8 p. m. szah. oblačno „17. »jutr I 73831 17'4 sl. svzh. oblačno 13-8 |2. popol.] 738 6 I 21-4 Srednja včerajšnja temperatura 23'8', normale 19 3*. Od pol 10. do 11 ure po noči močna nevihta. Dunajska borza dnč 11. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....100 35 Skupni državni dolg v srebru..........100 25 Avstrijska zlata renta 4% .....120 80 Avstrijska kronska renta 4%.....100-65 Avstrijska inv. renta 3l/, % ..........92 90 Ogrska zlata renta 4%.......119 80 Ogrska kronska renta 4%...... 98 75 Ogrska inv renta 31/«*....... 90 25 Avstro-ogrske bančne delnice.....15'86 Kreditne delnice.........66150 London vista....................239 27 Nemški drž. bankovci za 100 m nem. drž. v H7-3i1/a 20 mark............23-47 20 frankov...........19-07 Italijanski bankovci........95 IH C. kr cekini...........11 28 Zahvala. 1040 1-1 Za vsestransko prisrčno sočutje ob času dolgotrajne bolezni, smrti in pogreba našega iskreno ljubljenega očeta, gospoda Matevža Ažman-a zlasti za tako častno spremstvo pri pogrebu priljubljenega pokojnika izrekamo vsem in vsakemu posebej najprisrčnejSo zahvalo. Posebej se Se zahvaljujemo prečastiti duhovščini , pred vsem preč. g. Antonu Poljšaku za tolažilne obiske za časa dolgotrajne bolezni in za tolažbo o smrti, darovalcem krasnih vencev, sploh vsem, ki so ob bridkem času z nami sočustvovali in od blizu in daleč prihiteli, da izkažejo iskreno ljubljenemu pokojniku zadnjo čast. V Naklem, 10. avgusta 1903. Žalujoči ostali. 1038 3-1 Oddati je dvoje stanovanj, eno z dvemi in eno s tremi šobami in priti-klinami s 1 novembrom event. s 1. septembrom na Dunajski cesti it 32. Najboljše Čistilno sredstvo je svetovno znani Globus čistilni izvleček za vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta. za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA. EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. b24 6 12—11 Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Vabilo gospodov častnih, podpornih in rednih članov trgovskega bolniškega in podpornega društva v JLijiil>lj»iii na 66. izredni občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 23. avgusta 1903 točno ob pol 10 uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Volitev devetih članov ravnateljstva v smislu § 31. društvenih pravil. 2. Volitev revizijskega odseka za h to 1903,; obstoječega iz treh računskih pregledo-valcev in dveh namestnikov iz srede članov, ki ne pripadajo ravnateljstvu. V Ljubljani, dn6 8. avgusta 1903. Emerik C. Maijer, Ivan Mejač., ravnatelj. tajnik. Nove suhe gobe, kakor tudi deželne pridelke, kupi Anton Koleno v Celju. Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega specerijskcga blaga na debelo in drobno. 914 10-10 G. Tonnies tovarna za stroje Ljubljana priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. t Turbine. « Sesalno plinski raotori najcenejša gonilna sila, 1 do 905 26-6 3 vinarje za konjsko na uro silo Št. 234/pr. Volonferski mesti. 1(34 3-1 Podpisani deželni odbor sprejme dva volonterja za deželno knjigovodstvo in sicer za zdaj brez adjuta. Zahteva se z dobrim vspehom prebiti zrelostni izpit kake srednje šole. Tozadevne, s krstnim in domovinskim listom, zdravstvenim ter zrel' stnim spričevalom, kakor tudi z dokazi o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje vložiti so do S. septembra 1903 pri deželnem odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 8. avgusta 1903. Imam večjo zalo jo fi vozov vseh vrst. 973 6-3 Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Franc Wisjan, izdelovalec vozov- Ljubljana, Rimska cesta it. 11.; J Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.