Ljubljana, 24* Julija 1941-XIX
Posamezna številka cent. 50
Stev. *9
»onoviiA
in HMETSKI LIST
pravnlStvo in uredništvo »DOMOVINE«
Jeva ul. St. 6/n. nad., telefoni od 81-22 do 81-,čun poStna hranilnice, podruž. v Ljubljani St 10.711
Izhaja vsak teden ^
arofinlna za tuzemstvo: Četrtletno 4.50 L, polletno " celoletno 18.- L) za Inozemstvo: celoletno M,- U Posamezna Številka 0.50 L.
Duce pozdravlja v Bariju planince ob povratku iz Albanije
Karabinjerski poveljnik
Eksc. Gambelli v Ljubljani
Dne 18. t. m. opoldne je dopotoval v Ljubljano vrhovni poveljnik Kr. karabinijerjev armadni general Remo Gambelli, da bi v naši pokrajini izvršil vrsto obiskov pri kara-binijerskih poveljstvih, razporejenih po no-Vozasedenem ozemlju. Ekscelenca Gambelli nosi eno najslavnejših imen v vojski. Pri Obisku ga spremljata načelnik generalnega Štaba vrhovnega poveljstva karabinijerjev
polkovnik Barengo in višji pribočnik polkovnik Schiavoni.
Na postaji so slavnega generala sprejeli: armadni general Ekscelenca Robotti, podpre-fekt Bisia in major Cavallero v zastopstvu Visokega Komisarja, poveljnik divizije general Orlando, Kvestor, poveljnik karabinijer-ske skupine major Lombardi, poveljnik notranje stotnije stotnik Spadafora in komisar dr. Marchetti.
Blagodejno delo zdravstvene
kolone na Dolenjskem
Zdravstvena avtomobilska kolona, ki jo je naše ljudstvo, kamor koli je prišla, sprejelo Z veliko radostjo, potuje že dalje časa po Dolenjskem in opravlja pomembno delo, ki naj Z dosledno vztrajnostjo izboljša zdravstvene fazmere na našem podeželju. Prav Dolenjska je bila radi slabih prometnih zvez inpomani-kanja zdrave pitne vode marsikdaj hudo prizadeta od kužnih bolezni. Obiski kolone bodo 8 svojo načrtostjo opravljali na Dolenjskem pomembno zaščitno nalogo, saj velja mnogo bolj bolezni preprečevati kakor pa jih zdraviti. Istočasno pa nudi kolona zdravniško pomoč in nasvet vsem, ki so prav ob času obiska bolni, in ugotavlja skrite bolezni, ki tistim samim, ki trpijo zaradi njih, niso niti znpne. Kako velikanskega pomena je poleg tega ob-jrezen pregled šolske mladine, ki bo le zdrava j
mogla zagotoviti lepšo bodočnost naroda, ni treba še posebej poudarjati.
Tako je predzadni teden potovalna zdravstvena kolona, ki jo je Duce poklonil Ljubljanski pokrajni, obiskala nekatere kraje v ljubljanski okolici. Pod vodstvom glavnega ravnatelja tržaškega zdravstvenega okrožja g. dr. Duceja je kolona s petimi slovenskimi zdravniki obiskala Veliko Ligojno, kjer je začela delo že zgodaj zjutraj. Najprej so bili preiskani šoloobvezni otroci, nato pa je prišla na vrsto tudi druga mladina, ki še ne obiskuje šole. Prebivalstvo je bilo prav zadovoljno, saj visoko ceni zdravje. Zadovoljnost pa je povečalo še dejstvo, da so bile vse preiskave brezplačne. Kolona se je zadržala vse dopoldne v Veliki Ligojni, popoldne pa se je odpeljala v Blatno Brezovico.
Tudi Dobrovo pri Ljubljani je obiskala rimska avtomobilska zdravstvena kolona z na« menom, da pripomore s svojimi navodili in nasveti k izboljšanju zdravstvenega stanja našega kmečkega in delavskega ljudstva. Pri« jazni in vljudni slovenski zdravniki so Iju* dem skrbno preiskovali oči, ušesa, zobe, nosove, grla, ugotavljali notranje bolezni in da* jali navodila za zdravljenje. Vse to so delali brezplačno, s čimer je bilo zlasti socialno šibkejšim slojem v odlično pomoč. Vsakdo je imel priložnost, da se je dal preiskati tudi v rentgenološkem oddelku, kjer je izvedel, ali je zdrav ali bolan. Kolona je ostala v kraju ves dan ter je izvršila okoli 600 do 700 pregledov, kar je za kraj zelo lepo število. Za požrtvovalno delo je treba gg. zdravnikom zdravstvene kolone pod vodstvom g. dr. Duceja, zlasti pa Visokemu Komisarju Ekscelenci Grazio-liju, izreči veliko priznanje in zahvalo.
V Višnji gori je opravljala kolona svoje samaritansko delo 15. t. m. Vseh pet zdravnikov, katerim so bile v pomoč zdravstvene pomočnice, je imelo polne roke dela, saj je bilo v tem kratkem času izvršeno nad 1500 pregledov. Prebivalstvo je polno pohvale in priznanja tako nad blagodejnim poslovanjem celotnega zdravniškega zbora kakor nad ljubeznivim nastopom načelnika kolone direktorja g. dr. Duceja. Lepi čin oblastev, ki so povsem brezplačno poslala tako številno zdravniško skupino je našel globok odmev v prebivalstvu, ki je spoznalo, da skrbi zanj modro vodstvo države.
Dne 16. t. m. je prispela kolona tudi na Polico. Pred šolo je dr. Duceja čakala šolska mladina z učiteljstvom. Pozdravil ga je šolski upravitelj. Izrazil je hvaležnost staršev in učiteljstva Visokemu Komisarijatu, zlasti pa Fašistični vladi, ki je oskrbela to važno zdravstveno ustanovo. Z vzklikom »živel Nj. VeL kralj Emanuel, živel Duce,« je končal pozdrav, Bolnikov je imelo vseh šest zdravnikov vej ko dovolj. Popoldne je bil pa naravnost naval na vse oddelke.
Dne 17. t. m. dopoldne je prispela zdravstvena kolona tudi v žalno. Občina je zdrav* nikom in ostalemu osebju, ki so pod vodstvom dr. Duceja dodeljeni koloni, priredila kosilo^, na katerem so bili tudi župnik in učiteljstvo, V opoldanskem odmoru je bilo prirejeno predavanje o negi zob. Velika soba je bila polna do zadnjega kota. Sprejema kolone se je udeležilo nad tisoč ljudi, med njimi okrog 200 šolskih otrok. Dr. Duce se je zahvalil za sprejem in še posebej učiteljstvu za sodelovanje in župniku za dobro besedo, ki jo je v cerkvi dal za to splošno koristno reč. Pozdravnim besedam dr. Duceja sta odgovorila zastopnik učiteljstva in župnik. Ko je kolona popoldne po vestno opravljenem delu odhajala, jo je spet pozdravljalo mnogo ljudi in dr. Duceju so poklonili otroci mnogo cvetlic. Zdravstvena kolona je opravila v žalni dragoceno delo. Kljub veliki vročini so rentgenologi in zobni zdravniki pregledali vso šolsko deco. Mnogim so izdrli pokvarjene zobe in jim kakorkoli drugače pomagali. Dr. Duceju in zdravnikom, kakor tudi ostalemu osebju gre za dobro delo splošna zahvala vse občine.
Dne 18. julija je zdravstvena kolona notranjega ministrstva pod vodstvom dr. Duceja obiskala St. Jurij. Izvršenih je bilo 1043 pre-
r stran a
Za poravnavo naročnine:
Ker je prva polovica leta pretekla, prosimo spoštovane naročnike, da obnove čim prej naročnino ln si tako zagotove redno prejemanje lista. Po novi uradni odredbi je morala tudi naša upraiva spremeniti naročnino iz dinarjev v lire. Zato znaša naročnina od 1. julija naprej za tuzemstvo:
celoletno 18. — lir, polletno 9.— lir, četrtletno 4.50 lire. — Za Inozemstvo pa letno 24.— lir. Za vso Ljubljansko pokrajino, kakor tudi za kraljevino Italijo veljajo cene za tuzemstvo.
Opozarjamo tudi vse naročnike, ki so še na dolgu z naročnino, da morajo tekom tega meseca poravnati tudi dolg. Dandanes se tudi od nas zahteva, da plačamo vs&ko blago vnaprej, zato smo primorani, da tudi mi zahtevamo od Inaročnikov točno plačilo.
Stare položnice so še vedno veljavne, treba je plačniku le popraviti besedilo »din« v »1«, »dinarjev* v »lire« in »p« v »c« (pare v centesime).
Uprava »DOMOVINE"
edov. Prebivalstvo je bilo zelo zadovoljno je tudi hvaležno naši vladi, ki je ljud-ftvu omogočila brezplačne zdravniške pre-
glede. Vsi si želijo še večkrat v svoji sredini pozdraviti ugledne goste. Med opoldanskim odmorom so gostje obiskali Permetovo jamo.
Navodila za zaščito poljskih in gozdnih pridelkov pred požarom
Splošna navodila
Za zagotovitev prehrane je treba obvarovati kmetijske pridelke zlasti žitna polja, za-fadi splošne gospodarske vrednosti pa go-Idove pred uničenjem od požara. Požare lahko zanetijo sabotažna dela ali sovražna letala, in sicer s posebnimi zažigalnimi napravami (zažigalnimi ploščicami in podobnim.)
Da se vnaprej preprečijo, odnosno uduše že nastali požari, je treba ločiti dvojno obdobje: pas, ko žito dozoreva, in čas, ko se shranju-v kozolcih ali stogih zaradi sušenja, preden omlati; glede na gozdove pa je upoštevati revje v rasti in že posekani in pripravljeni es, preden se Izvozi iz gozda.
Da se prepreči nastanek ognja, odnosno da
K gasimo že nastali požar na polju in v go-
ovih, je treba urediti posebno službo: a. Opazovalno službo, b. gasilno službo.
K opazovanju in javljanju, ako bi se poskušal zanetiti ogenj, in k gašenju že nastalih Poljskih in gozdnih požarov so poklicani: 1. lastniki In uživalci polj in gozdov; 2. za njih nadzorovanje določeno osebje (poljski, gozdni In lovski pazniki); 3. organi občin, ki so že
ri zakonu o mestnih občinah ln po zakonu
občinah dolžni skrbeti za javno in imovin-«ko varnost svojih občanov.
Pri gozdnih požarih je dolžnost javljanja Raztegnjena na vsakogar, ki ognja ne more iam pogasiti, dolžnost gašenja pa na prebivalstvo občine, v kateri gori, in v danem primeru na prebivalstvo sosednih občin.
[	Ureditev
j opazovalne in gasilne službe
Ureditev zaščitne službe zlasti glede polj-ikih pridelkov mora voditi v vsaki občini Osebno župan, ki mu je v pomoč poseben Odbor.
Kako je vršiti opazovanje glede rastočih tli že požetih žit razne vrste in gašenje na Ujih povzročenih požarov, je treba določiti na sestanku, ki ga skliče j o župani občin. Te-
Ža sestanka se morajo obvezno udeležiti vsaj rije člani občinskega odbora, dva do trije zemljiški posestniki iz vsake vasi, dva zastopnika dotične gasilske čete in zastopniki tnorda v občinskem okolišu obstoječih podružnic Kmetijske družbe.
Pri ureditvi zadevne službe je treba paziti na to, da se gasilske čete ne bodo preveč Odtegovale svojim splošnim dolžnostim, da pa bo sicer služba urejena v vseh podrobnostih. Sem spada med drugim priprava potrebnega orodja (lopate, krampi), ki naj ga prispevajo podružnice Kmetijske družbe, ga-
silske čete, občine in zanimanci; vnaprej morata biti določena in popisana skupina oseb, zavezanih k službi, in vrstni red, po katerem bodo te osebe službo opravljale.
Kar se tiče ureditve javljenja in gašenja gozdnih požarov, je ta služba določena v členih 42., 45. in 47. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1. 1929. (Uradni list št. 162-35 iz 1. 1930). Te določbe se glasijo:
Člen 42. Kdor zapazi v gozdu ali ob gozdnem robu v razdalji 50 m nepogašen in zapuščen ogenj, ga mora pogasiti. Mimogredoči, ki bi zapazili, da gozd gori, morajo, kolikor je mogoče, pogasiti požar sami; če to ni mogoče, morajo o tem takoj obvestiti medpotne prebivalce, ti pa najbližje vaške ali občinske organe ali najbližje gozdarske osebje, najbližje civilno ali vojaško oblastvo ali posestnika gozda.
Člen 43. Gozdarsko osebje, občinski ali vaški starešine, orožniške postaje ali lastnik gozda morajo pozvati, kakor hitro so izvedeli za gozdni požar ali so ga zapazili, vse prebivalce iz najbližjih krajev, sposobne za gašenje požara, naj pridejo gasit. Vsi prebivalci, sposobni za gašenje požara, morajo takoj ustreči njih pozivu, odhiteti s potrebnim gasilnim orodjem na kraj požara in tam storiti vse, kar je treba, da se požar čim prej pogasi. Podjetniki, ki delajo v gozdu, morajo dati na razpolago svoje delavce. Gozdarsko osebje, občinski in vaški starešine, orož-niško osebje morajo z omenjenimi ljudmi takoj oditi na kraj požara.
Gasilna dela vodi najvišji izmed gozdarskega osebja, ki se najde tamkaj; če pa ne bi bilo nikogar izmed gozdarskega osebja, vodi ta dela občinski ali vaški starešina, v čigar okolišu je nastal požar.
Člen 44. Onega, ki je prevzel vodstvo poslov za gašenje gozdnega požara, morajo vsi brez izjeme poslušati in izvrševati njegove
odredbe. Ostali občinski in vaški starešine in gozdarsko ah orožniško osebje morajo vzdrževati red in paziti, da se izvrši vse, kar odredi oni, ki vodi gašenje požara. Ko je požar pogašen, se pusti na pogorišču potrebno število ljudi, ki pazijo eden ali dva dneva, po potrebi tudi dalje, da ne nastane požar znova.
Člen 45. Če se je požar toliko razplamtel, da ga prebivalci občine, v katere okolišu je, ne morejo pogasiti sami, jim morajo priti pomagat tudi ostale sosedne občine. Na poziv občega upravnega oblastva prve stopnje morajo dati vojaška oblastva na razpolago potrebno število vojakov, da gase požar in vzdržujejo red. Če traja gašenje požara več dni, se morajo delavci, ki gase požar, po možnosti izmenjavati. Ostati morajo vsi na pogorišču, dokler se požar ne pogasi. Služba opazovanja in gašenja mora biti tako urejena, da se vrši opazovanje polja neprestano, enako po možnosti opazovanje gozdov, in da se v primeru nastanka požara more nemud-no izvesti gasilno delo. Službo, ki se uredi v smislu te okrožnice, je smatrati kot tlako (čl. 109. zakona o občinah, člen 14. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja) in je torej brezplačna. Policijski organi sodelujejo pri vsem delu v smislu zan^e veljavnih predpisov.
Kazenske odredbe
Glede nejavljenja in glede nesodelovanja pri gašenju gozdnih požarov vsebuje člen 164. zakona o gozdih nasledna določila:
Z globo do 500 lir ali z zaporom do 10 dni se kaznuje:
1.	kdor kuri v gozdu ali v razdalji do 50 metrov od gozda brez dovolitve pristojnega gozdnega organa, sežiga panje ali klade, kuha oglje, apno itd.
2.	kdor kuri v gozdu izven odrejenega kraja;
3.	kdor najde v gozdu zapuščen ogenj, pa ga ne pogasi ali ne obvesti o tem prvih medpotnih prebivalcev, kdor te prijave ne priobči pristojnemu oblastvu ali lastniku gozda;
4.	kdor pusti nepogašen ogenj v gozdu;
5.	kdor se pokliče, naj pride gasit požar v gozdu, pa ne pride in izostanka ne opraviči ali noče gasiti požara ali se ne pokorava na-redbam onega organa, ki vodi gašenje požara.
Kazenske odredbe v pogledu zaščite žitnih polj pa bodo izdane pozneje, ako se bo to izkazalo za potrebno, in v kolikor že niso obsežene v splošnih kazenskih predpisih.
Za izvedbo zaščite kmetijskih pridelkov (žita) v smislu te okrožnice so odgovorni v prvi vrsti župani občin, ki naj okrajnim komisarjem poročajo o izvršenih pripravah v osmih dneh po prejemu te okrožnice, okrajni načelniki pa naj podajo nato čimprej skupno poročilo Visokemu Komisariatu. Glede zaščite gozdov so odgovorni v prvi vrsti okrajni načelniki s svojimi gozdarskimi referenti. Ti naj nemudno urede potrebno službo na ozemlju, morda po predhodnem razgovoru, ki se ga naj udeleže: dva do trije gozdni posestniki iz vsake vasi, zapriseženo, odnosno postavljeno gozdno pazniško osebje, zastopniki gasilskih čet in zastopniki občin.
O uredbi gozdno-zaščitne službe v smislu te okrožnice naj okrajni komisiji poročajo v 14 dneh po prejemu te okrožnice.
Ta okrožnica se dostavi vsem podrejenim uradom in interesiranim ustanovam obenem s tehničnim navodilom o izvajanju zaščitnih ukrepov.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Ureditev rabe racioniranih življenskih potrebščin
Ugotovili smo, da se gostinski obrati, ki dajejo hrano, ne drže navodil glede oddaje najvažnejših racioniranih življenjskih potrebščin.
Zato opozarjamo prizadete, da smejo nestalni gostje brez živilske nakaznice dobiti od racioniranih živil le kruh, in to največ za dobo dveh dni. Nato pa prejmejo živilsko nakaznico, ki velja za časa bivanja v pokrajini.
Nihče ne more dobiti v gostinskih obratih
juho z rižem ali testeninami, če nima zadevne živilske nakaznice. Zato so veljavne tudi živilske nakaznice vseh ostalih pokrajin Kraljevine, tako da se lahko teh nakaznic poslužijo nestalni gostje za hranjenje v gostinskih obratih.	I Za nestalne goste se morajo smatrati samo tisti, ki pridejo iz drugih pokrajin Kraljevine, v nobenem primeru pa ne prebivalci Ljubljanske pokrajine, ki morajo zmerom imeti pri sebi ustrezajočo osebno živilsko na-
kaznico. Iz tega sledi, da prebivalci Ljubljanske pokrajine ne bodo v nobenem primeru mogli dobiti kruh ali juho v gostinskih obratih, če nimajo lastne živilske nakaznice.
Naposled opozarjamo gostinske obrate, da morajo za vsak obed vsakokrat odstriči od živilske nakaznice ustrezajoči odrezek za kruh, riž ali testenine. V ta namen so vsi od-rezki za kruh deljeni v dva dela, tako da lahko služijo za kosilo in večerjo za vse dni v mesecu. Za riž ali testenine v juhi velja tako odrezek za testenine kakor tudi odrezek za
riž, kakor pač kuhinja razpolaga z živili.
Veljavni so le odrezki tistega dne, ko gost obeduje, ali naslednih dni, nikakor pa ne odrezki, ki so starejšega datuma in so torej zapadli.
Nasledni mesec bodo gostinski obrati dobili živila na podlagi števila odrezkov, ki so jih nabrali prejšnji mesec.
Prehranjevalni urad Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
■ ■■lil	»O".
sti ameriški narod v vojno. Prihod ameriške vojske na Islandijo pa da je tudi dokaz, kako se Anglija trudi pridobiti Ameriko za vojno.
»Piccolo« poroča, da bo v Londonu
v najbližjem času podpisana zveza med Sovjetsko zvezo in tako imenovano poljsko vlado v Londonu. Pogodbo bi podpisala general Sikorski za poljsko vlado in sovjetski veleposlanik Majski. Pogodba bo baje imela nasledne točke: 1. Sovjetska zveza prizna pravico obstoja neodvisne poljske države. 2. Sovjetska zveza razglasi kot neveljavno prijateljsko in nena-padalno pogodbo, ki jo je sklenila z Nemčijo 1. 1939., kakor tudi pogodbo z Nemčijo z dne 28. septembra 1. 1939., v kateri je rečeno, da je Poljska nehala obstajati. 3. Na sovjetskem ozemlju bo ustanovjlena nova polj ska vojska. 4. Sovjetska zveza in Poljska bosta obnovili medsebojne državniške odnošaje.
Nemški poročevalski urad poroča iz Wa-shingtona, da je
predsednik Roosevelt dal vojnemu bro-dovju Zedinjenih držav zapoved, naj brez poprejšnega opozorila začne streljati na vsako nemško ladjo, podmornico in letalo. Roosevelt naj bi na ta način izzval vojno S Nemčijo. Ameriške vojne ladje Imajo zapoved, naj povsod izzivajo spopade z nemškimi pomorskimi enotami. Ko bi Roosevelt dosegel svoj namen, bi poslansko zbornico postavil pred gotovo dejstvo. Nemški listi, ki se bavijo s to vestjo, jo razlagajo kot znamenje, da J« Roosevelt zdaj pripravljen izrabiti vsako priložnost, ki bi čim prej zapletla Zedinjene države v vojno.
»Piccolo« prinaša poročila svojih posebnih dopisnikov glede položaja na vzhodnem bojišču. Ta poročila pravijo, da nemške in zavezniške vojske napredujejo in zadevajo marsikje na ogorčen odpor ruskih čet, ki si ■ obupnimi sredstvi prizadevajo ustaviti nemški pohod.
Nihče pa si ne domišlja, da bi bilo mogočo z Rusi opraviti v nekaj tednih. Ruske čo-te nadaljujejo boj in ga bodo tudi nadaljevale, čeprav vedo, kakšna usoda jih čaka. Gotovo je samo eno, da je zmaga zdaj gotova in da poteka dogodkov ne more spremeniti noben nepričakovan dogodek.
Iz Tokia poročajo, da je novo japonsko vlado sestavil spet princ Konoje. To je že
tretja vlada princa Konoja. V novi vladi je med drugimi tudi nov minister za zunanje zadeve Teširo Tojoda, katero mesto je doslej zavzemal Macuoka. Kako* ugotavlja agencija Domej, princ Konoje nima namena spremeniti politično smer, ki jo je doslej zasledovala japonska vlada. Japonski listi pravijo, da je bilo glavno vprašanj« pri sestavi nove japonske vlade izbira zunanjega ministra. Hkratu poudarjajo listi, da potrebuje Japonska zdaj bolj ko kdaj prej modro in odločno politiko, ako hoče obvladati težavni mednarodni položaj.
»Volkischer Beobachter« poroča, da so
v Zedinjenih državah uveljavili tako zvani Rockefellerjev načrt za poglobitev stikov med ameriškimi državami. Ta načrt naj bi, kakor poudarja list, služIl propagandni svrhi Zedinjenih držav. Vlada Zedinjenih držav je v ta namen določila kar šest milijard dolarjev.
Iz Dublina poročajo:
Predsednik irske vlade de Valera jo dejal v poslanski zbornici, da se bo Irska branila, če jo bo kdo napadel,
in da bodo Irci umirali za svojo obrambo, če bo potrebno. To da je prvo in zadno načelo irske zunanje politike.
Švedski list »Allehanda« poroča, da je bila Moskva v petek močno bombardirana.
Radijska postaja v Moskvi se ne oglasi več zaradi bmbardiranja in zaradi ponavljajočih se letalskih alarmov. Ruski radio tudi javlja, da je bil pri bombardiranju Moskve hudo poškodovan Kremel.
Iz Buenos Airesa poročajo,
da se Argentina ne bo vmešavala v vojno.
Argentinski senat, ki je te dni razpravljal o argentinski zunanji politiki, je izdal krat-
Pregled vojn It in političnih
dogodkov
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 20. t. m. tole vojno poročilo: V poslednih dveh nočeh so bila letališča na Malti znova bombardirana. V Severni Afriki delovanje topništva na odseku pri Tobru-ku. Letalski sile Osi so še nadalje bombardirale sovražne barake in utrjene postojanke trdnjave. Pri Marsa Matruhu sta dve naši letali napadli in
s torpedom zadeli 10.000 tonsko angleško križarko. Sovražna letala so napadla Bengazi in Tri-polis. V Tripolisu so naša lovska letala sestrelila en Blenheim, ki se je vnel. V vzhodni Afriki so angleška letala bombardirala Gondar. Neka naša podmornica, ki je operirala na Atlantskem morju, se ni vrnila. Na Sredozemskem morju je naša podmornica pod poveljstvom mornariškega poročnika Zannia torpedirala in potopila angleški ru-šilec. Druga edinica istega tipa pod poveljstvom mornariškega poročnika Migliorinija je potopila sovražno podmornico. Nadaljna angleška podmornica je bila potopljena od naših torpedovk, ki jima poveljujeta mornariška poročnika Gammaleri in Martinoli.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 21. julija tole vojno poročilo: V noči na 21. so naša letala bombardirala leta-lešče v Mikabi na Malti.
V Severni Afriki so sovražni oddelki poskušali na odseku pri Tobruku približati se postojankam naših čet, a so bili gladko odbiti. Osna letala so bombardirala baterije in utrjene postojanke trdnjave. Nemški lovci so severno od Soluma napadli skupino sovražnih lovcev in so sestrelili tri letala tipa »Curtis P 40«. Angleška letala so znova napadla Bengazi. V Vzhodni Afriki živahno delovanje topništva na odseku pri Uolkefi-tu. Na ostalem področju se položaj ni spremenil. V noči na 21. t. m. so sovražna letala bombardirala Napoli. 15 ljudi je bilo ubito, med njimi pet protiletalskega topništva, in 24 jih je bilo ranieno. Prebivalstvo je ostalo mirno in disciplinirano.
Vrhovno nemško vojno poveljništvo je objavilo 21. t. m. poročilo, v katerem pravi glede ruskega bojišča:
V južnem delu vzhodne fronte zasledujejo nemške, rumunske in madžarske čete poraženega sovražnika.
Na vsej ostali fronti se nadaljuje vojno delovanje še dalje uspešno z uničevanjem številnih obkoljenih skupin sovražnika. — Iz Berlina poročajo: Slika o položaju na vzhodnem bojišču je v glavnih potezah naši edna: Borbe se s povečano odločnostjo nadaljujejo na vsei 1800 km dolgi sovjetski fronti. Zaradi maglega napredovanja nem-Skih oklopnih divizij so zdaj mnogoštevilne edinice sovjetske vojske na mnogih mestih obkoljene in si zaman prizadevajo osvoboditi se iz nemških klešč. Sovražnikove izgube so zdaj povsod posebno krvave. Tudi vzdolž reke Dnjestra se bije jo ogorčene borbe. Na severu vzhodne fronte so nemške čete zavojevale več novih postojank vzhodno od Pejpuškega jezera. Povsem gotovo je, da mora sovjetsko vrhovno vojno poveljništvo v zmerom večji meri prepuščati vodstvo vojnih operacij svojim podrejenim poveljstvom, ker med vrhovnim vojnim povelj ništvom in podrejenimi poveljništvi ne
obstajajo zadostne zveze. Na ta način sovjetska vojska ne more izvrševati enotne operacije pod osrednim poveljstvom.
Iz Rima poročajo: Dne 19. t. m.
so zapustili nadaljni oddelki vojske Rim in krenili na vzhodno fronto. Zastopniki vojaških, civilnih in političnih oblastev so pozdravili odhajajoče vojake. Množice fašistov in prebivalstva, ki so se zbrale na trgu pred postajo, so vojakom priredile navdušene počastitve. Podtajnik Fašistične Stranke dr. Mezzasoma je v imenu Tajnika Ekscelence Serene izrazil odhajajočim vojakom in njihovemu poveljniku vse najlepše želje Črnih srajc.
Iz Sofije poročajo:
Bolgarski tisk obširno piše o potovanju bolgarskih državnikov v Rim. Vsi listi soglašajo v tem, da je bolgarski obisk v Rimu velikega pomena. »Mir« na-glaša: »Italija si je zmerom prizadevala, da bi odstranila nevarnosti, ki so grozile Bolgariji. V resnem času od jeseni 1. 1940 do pomladi 1941 so Italijanske Oborožene Sile odločno nastopale proti sovražniku na Balkanu in so nato skupaj z nemškimi silami strle vojno moč bivše Jugoslavije in Grčije. To je bilo zelo velikega pomena za Bolgarijo.« »Slovo« poudarja: »Italiji je zmerom pripadel plemenit delež v borbi za neodvisnost Bolgarije. V letih težav je Benito Mus-solini vidno dvignil svoj glas v obrambo zakonitih bolgarskih pravic. Nepozabni so dnevi, ko je princesa Jovana Savojska postala bolgarska kraljica. Odtlej so odnošaji med obema državama postali prav posebno prisrčni in trdni. Prepričani smo, da bo veliki italijanski državnik v Rimu prijateljsko sprejel naša ministra s svojo daljnovidnostjo.« »Večer« zatrjuje: »Bolgari vedo, kaj pomeni prijateljstvo z Italijo za njihovo deželo in čutijo, da so vezi, ki spajajo obe državi, neločljive.« Z Reke poročajo: »Dne 20. t. m. sta dospela na reško postajo bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov. Spremljal ju je italijanski poslanik v Sofiji grof Magistrati. Z Reke sta se bolgarska državnika odpeljala v Rim.
Iz Rima poročajo: Dejstvo, da je vrhovni sovjet imenoval Stalina za ljudskega komisarja narodne obrambe, kar pomeni vojaško diktaturo, je povzročil velik vtis v raznih prestolnicah. Očitno položaj ni tak, kakor bi moral biti. S tem imenovanjem so
vsi ruski višji vojaški poveljniki neposredno odvisni od Stalina. Strašna strogost maršala Timošenka ni zadostovala Stalinu, ki ima več zaupanja v svojo divjo odločnost in samosilstvo. — V Berlinu smatrajo imenovanje Stalina za vojnega komisarja za nedvoumen znak neugodnega vojaškega položaja boljševikov. Dopovedati hočejo, kakor navaja vest iz Berlina, da bo s prevzemom vojaške oblasti Stalin lahko odpravil zmešnjavo, katero so povzročile zrnate Nemčije in njenih zaveznikov.
Iz Rima —očajo, da je pred dnevi
amen. i vojska »asedla Islandijo in s tem izvršila napad na evropski prostor.
Islandija je velik otok in samostojna država, ki je bila z Dansko združena le po kraljevi osebi. Italijansko in nemško časopisje ostro graja to nasilje nad Islandijci, ki priča, da hoče predsednik Zedinjenih držav zaple-
ko sporočilo, ki poudarja predvsem, da bo Argentina ostala slej ko prej nevtralna.
Kakor poročajo naši listi, je angleški poslanik v Ameriki lord Halifax govoril v San Franciscu o politiki Anglije glede Japonske. Zatrdil je, da Anglija ne bo nikoli dopustila, da bi bile prizadete njene koristi v Tibeta morju.
Halifaxov govor je vseboval same grožnje Japonski.
Ssjavil je, da hoče Anglija odvrniti zaplet-aje na Daljnem vzhodu, toda pod nobenim pogojem se ne bo odrekla svojim postojankam. Ponovil je Churchillovo geslo, da se Do Anglija še naprej borila do iztrebnjenja sovražnikov angleškega imperija. Carigrajski list »Vatan«
zanikuje vest, da Bolgarija utrjuje svojo mejo nasproti Turčiji pod vodstvom nemških inženjerjev jn da znova mobilizira. List trdi, da ima omenjena ruska vest za smoter skaljen je dobrih odnosov med Turčijo in Bolgarijo.
Bolgarska uradna agencija poroča: »Nekatere tuje poročevalske družbe, med njimi Sovjetska agencija Tass, so razširile novico, da se na turški meji baje zbirajo bolgarske čete in da potekajo priprave za napad na Dardanele. Z najpristojnejšega mesta smo pooblaščeni, Qa odločno zanikamo ta obvestila, katerih namen je izpodkopavati bolgarsko-turške od-pošaje. Miroljubno stališče Bolgarije do Turčije je dovolj poznano. Prijateljsko razmerje
£ed Bolgarijo in Turčijo, ojačeno z nedavno »Igarsko-turško izjavo, je ostalo nedotaknjeno.«
URADNI RAZGLASI
Racioniranje jedilnih tolšč, sladkorja In mila
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Odreja na podlagi svojih naredb z dne 18. Junija 1941-XIX (št. 45 in 46.) o dolžnosti prijave za zaloge življenjskih potrebščin, ker smatra za umestno razširiti ureditev potrošnje na druge življenjske potrebščine:
Člen 1. Racionirajo se jedilne tolšče: mast, fllanina, olje in sirovo maslo kakor tudi sladkor in enotno milo. Mesečni obroki se določajo sproti.
Člen 2. Trgovci na drobno smejo oddajati racionirane potrebščine samo za ustrezni od-rezek živilske nakaznice.
Člen 3. živilske nakaznice porazdeljujejo občinski uradi. Ustroj razdeljevanja se po-verja Prehranjevalnemu zavodu Visokega Komisariata.
Člen. 4. Obroki ne gredo ne izdelovalcem ne tistim osebam, ki imajo po kateremkoli naslovu katero izmed racioniranih potrebščin.
Člen 5. Racioniranje masti, slanine, olja in sladkorja stopi v veljavo dne 16. julija 1941-XIX. Za razdobje do 31. julija 1941-XIX gre rabnikom polovica količine, navedene na živilski nakaznici.
Kdaj stopi v veljavo racioniranje sirovega masla in mila, se določi pozneje.
Člen 6. Kakorkoli storjena ali poskušana prevara, da se priskrbijo racionirane potrebščine, ki komu ne gredo, ali da si jih priskrbi v višji meri, kakor mu gredo, se kaznuje v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom od 15 dni do treh mesecev.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
V Ljubljani, dne 15. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Razpust političnih združenj
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino smatra, da so društva Sokol, Orjuna, Četniki,
Delavsko prosvetno društvo Tabor, »Soča«, »Idrija« in Jadranska straža italijanskim ko-* ristim vedno nasprotno delovala, zato odreja:
Člen 1. Društva Sokol, Orjuna, Četniki, Delavsko prosvetno društvo Tabor, »Soča<t »Idrija« in Jadranska straža se razpuščajo in se njihova premična in nepremična imovin^ ki je pri komerkoli, zapleni v prid Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Člen 2. Prepoveduje se nošenje ali razstavr ljanje znakov, znamenj in emblemov, ki bi se kakorkoli nanašali na omenjena društva.
Člen 3. Kdorkoli bi imel imovino, znaka ali embleme iz prednih členov, spise, vpisnike ali listine razpuščenih društev, jih mora izročiti javnim varnostnim oblastvom v roku petih dni od dneva, ko stopi ta naredba t veljavo.
Člen 4. Neupoštevanje določb iz prednihi členov se kaznuje v denarju do 5000 lir in z zaporom do šestih mesecev.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 16. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino!
Emilio Grazioli
mlinu tako tiho, da nista moža slišala najmanjšega šuma. Niti en konj ni zahrzal. Opaziti bližajoče se Turke takisto nista mogla, ker jih je skrivalo visoko grmovje.
Ko je turški poveljnik Hasan aga zagledal skozi vejevje grmovja ob potoku čepeči mlin, pred vhodom stoječe ljudi in v bližini privezanega konja, se je naglo pomaknil nazaj za grmovje. Dvignil je roko, jezdeci za njim so obstali. Nihče ni izpregovoril, kajti vsi so že bili zagledali Jugov mlin. Hasan aga je raz-jahal in z znamenjem velel vojščakom, naji storijo isto. Turki so poskakali jia tla in se molče zbrali okoli poveljnika.
»Evo, tam je žrebec Šerif, tam je kristjan, ki je bil ugrabil mojemu očeti njegovega bojnega konja,« je siknil Hasan aga skozi zobe, »Smrt vsem, ki bivajo v tej globeli!«
»Deklica je lepa, o aga,« je šepnil Ibrahim, »Bila bi v kras celo sultanovemu haremu. Gospod, te zale kristjanske cvetke vendar ne boš usmrtil?«
Šele zdaj si je Hasan aga pozorneje ogledal Marjetico. Zdrznil se je, lice mu je zagorelo in oči vzplamtele v strastnem ognju.
»Alah, tako krasne ženske nisem še nikda* videl,« je siknil. »To deklico moram dobiti ži« vo, da jo odvedem v svoje orlovo gnezdo Ha* san kulo, kjer mi bo najslajša sužnja, kar sem jih kdaj imel.«
5.
UGRABLJENA
Kmalu potem ko je Gorjan zapustil Jugov mlin, se je tudi stari mlinar Jernej dvignil d svojega ležišča na klopi ob peči, se oblekel, si prižgal svoj ljubljeni vivček in se potem
Ne puščajmo, da užitne gobe
* gnijejo v gozdu
Z gobami si lahko povečamo domače zaloge živil, previšek pa prodamo — Kako je treba nabirati gobe in kako se
uporabljajo
Gobe zdaj še ne rasejo v večjih množinah. Zlasti jurčkov (gobanov ali globanj) ni. Njih glavna rastna doba je od srede avgusta do pozne jeseni. Nekaj več bi moralo biti že zdaj turkov in brezovk (brezovk, gobanov ali kapucinark), ki so jurčkovi sorodniki. Lisičk je že nekaj. Rasti bi morali tudi že kuk-maki (šampijoni), ki slovijo po svetu za naj-odličnejše gobe, a gobarji se pritožujejo, da jih ni. Kukmake poznajo pri nas le redki izkušeni gobarji, medtem ko se jih neizkušeni gobarji ogibljejo zlasti zaradi tega, ker se bojijo zamenjave z nekoliko strupenimi kukmaki (krompirjevkami), ki so najstrupe-
nejše gobe. Za karžlje, ki imajo enako sloves dobre gobe, je tudi zdaj čas, a jih v večjih množinah vendar ni dobiti.
Treba bo torej počakati do nekako srede avgusta, ko je v naših krajih navadno največ gob. Pri nas rase gotovo kakih sto vrst užitnih gob, toda niso vse enako okusne in nekatere se tudi ne izplača nabirati. Zato. je dovolj, če jih poznaš dvajset ali pa tudi kar deset. Toda te moraš dobro poznati.
V »Slovenskem domu« piše neki gobar o nevarnosti, da bodo naši dolenjski in notranjski gozdovi kmalu brez gob, češ da način, kako mestni gobarji nabirajo gobe, ni pra-*
(nluljavski:
3
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA
Zgodovinska povest
Kakor jezen lev se je oziral temnopolti Ha-Ban aga okrog sebe. Pogled se mu je zdajci »stavil na kolovozu, ki se je odcepil od ceste In držal navzdol v tesno kotlino, obkoljeno od gozda in poraslo z grmovjem, skozi katero je sumljal majhen potok, prihajajoč na eni strani kotline iz gozda, a na drugi spet izginjajoč v njem. Nekaj je zbudilo njegovo pozornost. Nenadno je skočil s sedla, planil na stranpot, se sklonil in začel pazljivo ogledovati tla.	|
»Alah! Sledove človeških stopinj vidim. V to dolino prihaja mnogo ljudi,« je zaklical aga. »Tukaj vidim povsem svežo sled konjskega kopita. Nejevernik, katerega lovimo, se Je skril v to kotlino. Alah il Alah, kristjanski pes nam ne sme pobegniti. Tu doli je nejevernik skril plemenitega konja Šerifa, ki je last mojega očeta Mehmeda bega Banjaluške-ga.«
Hasan aga se je zavihtel na konja in zakli-«al svojim ljudem, naj mu sledijo. Hotel je izpodbosti konja, toda stari Ibrahim ga je Zgrabil za povodec in zadržal: »Ne podajaj se V nevarnost, gospod! Ne vodi v pogubo sebe In nas, zveste svoje! Kdo ve, koliko nejever-nikov se utegne skrivati tu doli med grmovjem. Planili bodo nad nas in nas vse poklali, kajti premalo nas je, da bi se borili proti
premoči. Glavo stavim, da nas v tej dolini čaka smrt.«
Hasan aga je starega vojščaka zaničljivo pogledal in rekel prezirljivo: »Ti si strahopetec, Ibrahim! Nič ne de, ako nas napade nekoliko desetin slabo oboroženih kmetov. Posekali jih bomo brez truda. Konj Šerif ne sme ostati v rokah nejevernikov.«
Tedaj se je iz doline začulo konjsko rezge-tanje. Janičarji so prisluhnili, zgrabili za puške in se pazljivo zazrli v dolino. Hasanu agi so zažarele oči: »To je Šerif! Poznam njegovo rezgetanje. Kliče me. Junaki, sledite svojemu poveljniku! Alah il Alah!«
Mladi poveljnik je zajezdil na kolovozno pot in začel počasi jezditi navzdol v dolino. Vojščaki so mu sledili v dolgi vrsti plašno se oziraje okoli sebe in držeč sablje v rokah. Tiho je prispela četica na dno doline, zakrita od grmovja. V trenutku je aga pridržal konja; zagledal je bil v ozadju doline stoječi Jugov mlin. Pred vhodom so stale tri osebe: stari Jemej. Marjetica in Gorjan. V bližini je nemirno kopal arabski žrebec šerif, privezan h kolu, zabitemu v tla.
Bleda in preplašena se je naslanjala Marjetica ob podboj vrat. Jernej in Gorjan sta se pogovarjala tiho in resno ter zdaj pa zdaj napeto prisluhnila. Turki so se bili približali
vilen. To ima prav. Toda to ne velja samo za mestne gobarje, temveč za vse, zlasti za mladino na deželi. Nabiralec ne sme v gobo, kadar jo odkrije, vriskaje planiti in jo divja izpuliti. S tem se namreč uniči podgobje (micelij), ki je prava gobja rastlina, medtem ko je to, kar utrgamo in imenujemo gobo, plodišče rastline. Ce podgobje raztrgamo, uničimo rastlino, iz katere potem ne zrase nobena goba več.
Takoj pa moramo pripomniti, da je nasvet v »Slovenskem domu«, kako naj se goba odtrga, delno napačen. Z nožem se namreč goba ne sme odrezati, kakor vmes svetuje gobar v »Slovenskem domu«, temveč se mora goba izvrtati odnosno odviti iz zemlje. Izvršiš to tako, da primeš gobo spodaj in jo previdno vendar naglo odviješ. Ne sili pa pri tem pregloboko v zemljo, da ne pokvariš podgobja.
Marsikdo bo morda vprašal, zakaj odreza-vanje gob ni pravilno. Zaradi tega, ker v ostanke gobjega kocena (beta ali štora) rade ležejo gobje muhe jajčeca, iz katerih se razvijejo črviči, ki uničijo pozneje iz istega podgobja zrasle gobice, včasih pa tudi vse podgobje. Razen tega pa začnejo ostanki koce-nov gniti in ogražajo nadaljni razvoj gob in podgobja. Skoda je, da napačni nasveti zaidejo v časopisje. Dejstvo je namreč, da se ljudje, ki se kakega krivega nauka oprimejo, ne dado spet zlepa bolje poučiti. Odrezo-vanje gob so pridigovali včasih, a izkušnje so pokazale, da je to napačno. Znani gobarski pisci, kakor Ante Beg in Nemca Johannes Jiihling in Kurt Schiiler, odločno odsvetujejo rezanje.
Pa še nekaj je zameriti piscu v »Slovenskem domu«. Ni čisto prav. če rečeš, da je goba brezsemenska rastlina. Trosi, s katerimi se gobe razmnožujejo, so tudi nekako seme, čeprav čisto drugačno kakor seme drugih rastlin. Trosov namreč ni treba oploditi. Vsaka goba napravi, ko dorase, množino kakor prah drobnih kličnih zrnc, to je trosov, pod klobukom, če ima goba klobuk, ali pa v notranjosti, če goba nima klobuka, kar velja za smrčke, hrčke in prašnice. Nadalje isti pisec tudi po svoje imenuje nekatere gobe. Tako govori o medvedkah in cesarskih gobanih. Narod pravi medvedji parkeljci (tace), in sicer rdeči kakor rumeni vrsti. Beg ju imenuje rdeča griva (prstki, medvedje šapke) in rumena griva (lisičji parkeljci). Kaj je mislil pisec pod cesarskim gobanom, ni jasno. Najbrž je menil karželjne (blagve). Dalje se ne reče šampijon, temveč šampi-
njon, odnosno kukmak ali pečenka, kakor imenuje Beg v svoji knjigi to odlično gobo. Odkod je dobil Beg besedo kukmak, ni znano. Beseda je gotovo nemškega Izvora. Nemec Kurt Schiiler navaja v svoji knjigi »Unsere essbare Pilze und ihre Verwertung« (Naše užitne gobe in njih poraba), da je med Nemci imenovan kukmak tudi Gugemucke. Zanimivo je vsekakor, v kateri nemški pokrajini je ta izraz v navadi. Če je to ob naši jezikovni meji, je pač razumljivo, da smo si besedo izposodili od Nemcev in jo nekoliko po svoje obrnili
Zdaj pa še nekaj o redilni vrednosti gob, o čemer smo že pomladi pisali. Ne bomo podrobneje ponavljali, kako odlično hranivo je goba, ki jo po pravici imenujemo nadomestek za meso, temveč samo znova nagla-simo, kako velika škoda je, da leto za letom zgnije v naših gozdovih brez koristi toliko užitnih gob samo zaradi njih prepoznavanja. Letos, ko moramo vsi skrbeti za to, da ne bo primanjkovalo živeža, je še večja škoda, če se ne poslužimo tega gozdnega plodu. Vsaka gospodinja bi morala imeti v svoji shrambi, suhe in v kis vložene gobe, gobji prašek in gobji izvleček. Toda če gobar pozna le jurčke in lisičke, ne bo imel dobre gobje letine. Jurčke poznajo vsi in gobar jih ne bo zlepa našel v gozdu, ki je v bližini vasi. Lisičke pa se ne dado sušiti, za-
NOV
*	Zahvala Visokega Komisarja trebanjskemu prebivalstvu. Kr. Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli je poslal trebanjskemu okrajnemu komisarju g. Ivu Banu in preko njega vsemu prebivalstvu trebanjske občine zahvalo za prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen ob svojem nedavnem obisku v Trebnjem.
*	Ekscelenca Puzzolu v Dalmaciji. Državni podtajnik Ministrstva za pravosodje Ekscelenca Puzzolu, ki se je nedavno mudil v Ljubljani, je prispel v Split, da obišče tam-kajšne sodne urade. Po opravljenem pregledu je z letalom nadaljeval potovanje v Ko-tor.
*	Odlikovano materinstvo. Po goriški izdaji beneškega »Gazzettina« povzamemo imena naslednih mater iz Goriške pokrajine, ki so bile odlikovane z zlato kolajno za veliko število otrok: Rozalija Uršič, Terezija Vuga, Marija Batagel, Rozalija Berdon, Antonija Bre-
STRAN 5
m i hi m mi i i «i ■nnmaaai
radi česar si ne more z njimi pomagatL 8» se hoče s suhimi gobami preskrbeti za omot, Lahko pa mlade lisičke vložiš v kis. Za gobji prašek in izvleček so tudi dobre.
Važna goba, če si hoče kdo napraviti večjo zalogo, je turek. O njem smo že pomladi pisali. Turek je jurčkov sorodnik (cevkaata goba) in odličnega okusa, čeprav prerezan potemni. Turkov zrase mnogo, kadar je leto zanje, sušiš pa samo klobuke, medtem ko jt treba kocene pripraviti za jed neposušene. Isto velja za brezovke. Zelo razširjena goba je nadaljna sorodnica jurčka, to je rjava ma-slenka (masleni goban). Rasti začne v avgustu. Rase najrajši po pašnikih in travnikih tik gozda ali pa v redkem gozdu pod mladimi smrekami in bori. Klobuk je rjav in sluzast, meso pa rumenkastobelo in se ne spreminja. Plodovnica (pod klobukom) je v mladosti prepredena z belo mreno, ki ostane po-j tem na kocenu v obliki vijoličastega obroč-4 ka. Teh gob zrase kakšno leto na vagone^' Zal niso za sušenje, toda porabiš jih lahkd za prašek in izvleček.
Stari, izkušeni gobarji, naučite ljudi go-. barjenja, odnosno gobarski začetniki, napro-j site izkušene gobarje, da gredo nekajkrat B vami v gozd. Vsak gobar mora poznati večjol vrsto užitnih gob, če hoče, da se mu gobar-*
jenje res izplača. o. ---1
gant, Antonija Brumat, Matilda Gabrijelčifij Nikolina Kumar, Amalija Gorkič, Ivana Gorw jan, Marija Gregorič, Marija Gulin, Emilijah Makuc, Josipina Makuc, Josipina Markifil Karolina Mavri, Kristina Merljak, Alojzij« Nardin, Ana Rešič, Alojzija Savnik, Fran-t čiška Stepančič, Agata Sušmelj, Cecilija Ma-vrič, Marija Bavcon, Josipina Kebar, Mariji Koštrin, Gabrijela Feigel, Josipina Furlan^ Otilija Gregorič, Marija Makuc, Ana MarkilL Veronika Merljak, Josipina Mikluš, Lucijij Petean, Marija Sfiligoj, Kunigunda Sošter-šič, Angela Terpin, Hortenzija Vuga, Marija Batistič, Uršula Berlot, Marija Brajda, Josipina Bresan, Antonija Marija Brumat, Lucija Cernič, Viktorija Keber, Amalija Klančič, Terezija Kocjančič, Marija Krainer, Rozalija Renčelj, Frančiška Zavadlav, Roza Zavadlav in Marija Skorjanc. Vse odlikovanke so rodile po 8 otrok.
* Smrt odličnega pilota. V neki letalski bitki nad Egejskim morjem je padel junaške smrti 241etni pilot kapetan Adolf Rebec iz Trsta. Pokojnik je spadal med najodličnejše oficirje italijanskega letalstva in je bil kljub
IC
ozrl na Gorjanovo ležišče. Videvši, da je mladi kmet že odšel, se je starec namuznil in za-godrnjal: »Hebrajte, kako se mu je mudilo. Menda od samega strahu pred Turki ni mogel ležati. Seveda, dečku je za Marjetico, boji se, da bi mu je širokohlačarji ne odnesli. Prazna skrb, kajti Turki mojega mlina ne bodo našli, ako v resnici nimajo pasjih nosov.«
Vzel je sekiro, ki je slonela v kotu in šel iz hiše, da bi nasekal nekoliko drv na tnalu. Stopivši čez prag na prosto se je mož po svoji stari navadi najprej ozrl v nebo, da bi videl, kakšno vreme se obeta.
»Čudno, kako krvavordeča je danes jutrna zarja,« je zamrmral Jernej osupeL Zdajci je opazil, da se izza gozda valijo gosti oblaki črnega dima.
»Moj Bog, to je vendar znamenje požara,« se je zdrznil starec in srce mu je zatrepetalo. »Da, to je ogenj. Nekje v bližini mora divjati strašen požar.«
Onkraj gozda je v jutrno tišino počilo več zaporednih strelov. Glasno je odmeval jek po logu. Potem je bilo spet vse tiho. Iz mlina je pritekla Marjetica, le površno oblečena in z razpuščenimi lasmi. Planila je k starcu in se ga prestrašena oklenila.
»Strašne sanje sem imela, očka. Turki so me ugrabili, me privezali k drevesu in morala sem gledati, kako so divjaki pred mojimi očmi nečloveško mučili Nandeta,« je pripovedovala deklica skoro plakajoč. »Vsa znojna sem se prebudila in planila na noge. Tedaj sem zaslišala pokanje strelov. Kdo je streljal, •čka? Gotovo so Turki v bližini,« se je zgro-
zila »Nande pa je odšeL Morda je že padel tem krvoločnežem v roke in bo moral umreti strašne smrti.«
S široko odprtimi, groze polnimi očmi, je zrla v nebo nad gozdom, izza katerega je vstajala krvava zarja.
»Turki so prišli čez Savo in zdaj razsajajo z ognjem in mečem,na tej strani reke,« je za-šepetala Marjetica.
»Prav gotovo mora biti tako,« je pritrdil stari mlinar mrko. »Ti vragi so že nekje v bližini Vasi v podnožju Šmarne gore so gotovo že v ognju.«
»Sveta Mati Božja!« je Marjetica obupno vzkliknila. »Kaj se je zgodilo z Nandetom? Gotovo so Turki prišli že tudi v Podpeč ln Nandeta ubili. Ako bi bil živ, bi bil gotovo že prihitel k nama, da naju brani. Streli, katere sem čula, so pač veljali njemu.«
Razburjena deklica si je pokrila obraz z rokami in bridko zaihtela. Starec jo je začel ljubeznivo tolažiti. Zdajci se je zdrznil in prisluhnil. Na poti so zapeketala konjska kopita. V dolino je pridirjal samcat jezdec. Stari mlinar je stisnil ročaj sekire in se postavil pred hčer.
»To je Nande!« je vzkliknila deklica radostno.
Jezdec je pridirjal do mlina in ustavil konja. Jernej je povesil dvignjeno sekiro in se oddahnil. Mladi kmet si je obesil puško na ramo, skočil na Upin privezal konja. Marjetica je planila k njemu in se ga oklenila.
»Mislila sem, da so te Turki ubili. Slišala sem strele,« se mu je nasmehnila Marjetica skozi solze.
»Da, vame so streljali. No pa ni bilo nič hudega. Zasledujejo me,« je Nande v kratkem opisal svoje srečanje s Turki in se nežno oprostil dekličinih rok.
»Turki te zasledujejo»« se je vznemirila Marjetica. »Potem bodo ti divjaki kmalu tul Skrijmo se v gozd!«
»Turki te lovijo?« je zaklical Jug s trepetajočim glasom.
»Da! Toda pustil sem jih dokaj daleč za seboj. Da sem zavil s ceste v stran, tega niso mogli opaziti. Upam, da mlina ne bodo zagledali in da bodo drli mimo doline dalje po cesti. Mislim, da so še onkraj soteske.«
Mlinar se je pomiril. »K nam gotovo na pridejo. Koliko teh pesjanov te je preganjalo?«
»Deset«
»No teh se nam pa res ni treba bati. Samo naj se približajo,« je zagodmjal Jernej srdito. »Iz mlina bi jih postrelila drugega za drugim. Torej so te poganske kanalje že tudi Podpeč zažgale?«
»Na lastne oči sem videl, kako se je na,
strehi mojega doma pojavil ogenj!« je vzdih-nil Nande žalostno.
»Turki, Turki!« je tedaj presunljivo viknila Marjetica. Moža sta se ozrla in zakričala od presenečenja. Izza bližnjega grmovja je tisti trenutek planilo deset Turkov z golimi sablami v rokah.
»Alah il Alah!« je zaklical turški poveljnlfi in mala četica divjih vojnikov je navalil« proti mlinu.
svojim mladim letom odlikovan trikrat s srebrno, trikrat pa z bronasto kolajno.
*	Predpise o cenah je treba izpolnjevati. Glede na odredbo o cenah, ki jih je izdal Visoki Komisar, opominja Tiskovni urad Visokega Komisariata trgovce in rabnike, da
obvezni natančno se držati določenih cen, naj jih pod nobenim pogojem ne prekoračijo. Da se bodo predpisi o določenih cenah natanko izpolnjevali, je potrebno, naj tudi Občinstvo samo sodeluje na ta način, da na noben način ne plača več, kakor je določeno na uradnem seznamu in da brezobzirno prijavi kršitelje odredb. Kdor skuša kupiti blago po višji ceni, kakor je določeno, ne škoduje samo sebi, temveč tudi skupnosti in se Eato smatra, da je odgovoren po istem merilu kakor pohlepni prodajalec in je zato tudi kakor ta brezobzirno kazniv. Visoki Komisar vsak dan izreka kazenske ukrepe proti trgovcem in prodajalcem, ki so okrivljeni, da •o kršili zakon in tako škodovali meščanom. Preiskave se nadaljujejo in oblastva, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad cenami, neomaj-Bo nadaljujejo svoje delo, ki je v dobro jav-nosti.
X Veličasten pogreb žrtev angleškega letalskega napada na Messino. Trupla treh otrok ln 83 letnega starčka, žrtev nedavnega angleškega letalskega napada, so v Messini pokopali z velikimi slovesnostmi. Pogreba se je Udeležila velikanska množica ljudstva. Na čelu talnega sprevoda so šli zastopniki Vojske, Za križem duhovščina z zastopnikom nadškofa, za pogrebnimi vozovi, polnimi cvetja, pa Svojci žrtev. Sledili so številni mestni odlič-niki in množica ljudstva.
*	Spomenik vseučiliškemu profesorju dr. fvanu Prijatelju. Te dni so ob vseučiliški knjižnici v Ljubljani postavili spomenik pokojnemu vseučiliškemu profesorju dr. Ivanu Prijatelju. Podstavek spomenika je iz brušenega granita, na njem pa stoji bronasto poprsje velikega slovenskega književniškega zgodovinarja, ki je pokopan na viškem pokopališču. Poprsje je izdelal akademski kipar France Gorše. Spomenik pokojnega dr. Iva-na Prijatelja prav prijetno poživlja obzidje ob vseučiliški knjižnici. Kameniti podstavek Jma napis: »Dr. Ivan Prijatelj, 1875—1937. lepoto knjige slovenske pravično presojal, ljubil goreče, vneto oznanjal.« Spomenik so Zaslužnemu književniku postavili njegovi tes-hejši prijatelji.
*	40 letnica mašništva. Te dni so praznovali 40 letnico, odkar so bili posvečeni v maš-plke, nasledni goriški duhovniki: tržaški pre-
»Hitro!« je zakričal Gorjan. Skočil je k Marjetici, ki je stala na mestu vsa trda od Strahu, jo vzdignil s svojimi krepkimi rokami kakor peresce in jo odnesel skozi vrata v talin. Jernej je naglo planil za njim v izbo, ta seboj zaloputnil vrata in z mrzlično nagli-
S porinil zapahe. Trenutek nato sta Gorjan
stari Jug že stala vsak pri enem oknu mlina s puškama v rokah ter streljala na bližajoče se Turke. S prvim strelom sta pogodila vsak svojega moža, ki sta se mrtva zgrudila na tla. Eden izmed Turkov je bliskovito potegnil pištolo in izpalil strel proti oknu. Krogla je prlžvižgala mimo Nandetove glave
V	M>o in se zapičila v nasprotno steno, skoro tik ob Marjetičini glavi. Deklica je zakričala m odskočila tresoč se od strahu. Jernej in Nande sta se oba hkratu obrnila proti deklici m Gorjan je vprašal nemirno:
»Marjetica, ali si ranjena?«
»Ne, ne,« je zašepetala. »Ah, kako se bojim. Tik mimo glave mi je siknila krogla.«
»Pojdi v svojo kamrico,« jo je prosil Nan-de. »Tam boš varna pred streli. Bodi pogumna.«
Marjetica je molče ubogala. Smuknila je
V	svojo izbico, se vrgla na posteljo in trepetajoča ko list v vetru zarinila svoj obraz med blazine.
Medtem ko sta se Jug in Gorjan ukvarjala v izbi z nabijanjem vsak svoje puške, so Turki zunaj navalili na vrata in začeli besno sekati s sablami po njih. Oblegancema se je posrečilo ustreliti še dva Turka. Gorjan je sicer meril na njihovega poveljnika Hasan ago, toda zadeti ga ni mogel. Turkov je bilo
lat dr. Jakob Ukmar, upokojeni župnik v Klavžah pri Podmelcu g. Izaija Božič, župnik v Kobjeglavi na Krasu g. Ivan Drašček, župnik v Opatjem selu g .Ivan Rejec, profesor bogoslovja v Gorici msgr. dr. Ivan Tul, skladatelj in župnik v Kronbergu g. Vinko Vo-dopivec in dekan v Ločniku msgr. Peter Mo-setig.
*	Smrt vestnega uradnika. Te dni je preminil dolgoletni glavni blagajnik na novomeški postaji g. Josip Cibic. Pokojnik se je rodil 1. 1876. v Proseku pri Trstu. Med svetovno vojno je služboval kot postajni načelnik v Dornbergu, Klisu, St. Petru v Istri in Mon-tani, po vojni pa je leta 1919. postal postajni načelnik v St. Vidu pri Ljubljani, odkoder je bil za kratko dobo premeščen na postajo v Vrbanji v Slavoniji. Ze 1. 1922. je bil ponovno premeščen na postajo v Novem mestu, kjer je do 1. 1934., ko je stopil v zasluženi pokoj, zavzemal mesto glavnega blagajnika. Pokojnik se je v svoji stroki tako izpopolnil, da so ga šteli med najsposobnejše uradnike. Na vseh svojih službenih mestih si je zaradi dobrega tovarištva, prijetnega družabništva in klenega narodnega značaja pridobil mnogo prijateljev. Pokojnik zapušča poleg vdove ge. Fani hčerko Doro, uradnico v novomeški ženski bolnišnici, in Slavico, soprogo davčnega uradnika g. Rupnika na Jesenicah. Pokojniku bomo ohranili časten spomin.
*	V visoki starosti čez 80 let je umrl v Črnomlju bivši trgovec in kavarnar Janko Puhek. Bil je dolga leta občinski odbornik in zelo priljubljen župan. Zadna leta ga je bolezen priklepala na dom in posteljo. Njihovim svojcem sožalje!
*	Smrt dobrega gospodarja. V Ivančni gorici pri Stični je umrl gostilničar g. Feliks Jakoš, po domače Sadarjev, star 57 let. Razen v domačem kraju je imel mnogo prijateljev in znancev tudi med Ljubljančani, ki so radi obiskovali njegovo hišo. Blag mu spomin!
*	Smrt znane gostilničarke. V Gorjah je umrla znana posestnica in gostilničarka Ivana Černetova. Blag ji spomin!
*	Poštni paketni promet s Kraljevino. Visoki Komisariat objavlja: Od ponedeljka 21. t. m. se začne promet poštnih paketov med poštnimi uradi v Ljubljanski pokrajini in Kraljevini. Veljale bodo iste tarife, kakor veljajo v notranjem prometu Kraljevine. Paketi ne bodo smeli tehtati več kakor 10 kg. Zaenkrat se bo promet omejil na redno paketno pošto. Prepovedano je pošiljati v paketih dopise kakor tudi dodaiati podatkom
zdaj samo še šest. S podvojenim srdom so se zaletavali v vrata.
»Hitro še tretjič nabijva puški!« je kriknil Gorjan staremu mlinarju, toda bilo je že prepozno. Hrešče so se zlomili zapahi, vrata so odletela. V izbo je rjoveč vdrlo šest divjakov. Starega Ibrahima ni bilo več med njimi, strel iz Nandetove puške mu je bil predrl prsi.
»Razsekajte kristjanska psa!« je kriknil Hasan aga, odskočil nazaj in začel iskati z očmi lepo kristjansko deklico, katere podoba se mu je globoko vtisnila v divje srce. Zagledal je vrata Marjetičine kamrice. »Tamkaj se skriva krasna mlada nejevernica,« je zašepe-tal. Planil je k vratom in jih odprl.
»Oče Jernej, zdaj pa kar s puškinim kopitom po glavah!« je zagrmel Gorjan.
To rekši se je mladi kmet z dvignjeno puško vrgel med petorico sovražnikov. Trije izmed Turkov so se zagnali proti Gorjanu, med tem ko sta ostala dva navalila na starega Juga.
Začel se je srdit boj, ki pa ni dolgo trajal. Gorjan je pravkar s kopitom svoje puške razčesnil prvemu Turku glavo, ko je zagledal turškega poveljnika, ki je prav ta trenutek izginil v sosedni prostor, kjer je bila Marjetica. Zarjul je ko jezen lev in hotel planiti svoji nevesti na pomoč, toda tedaj ga je eden izmed dvojice Turkov, mlad čmo-polt orjak, kateremu je bil'prej izbil sablo, zgrabil od zadaj za rame in kriknil svojemu tovarišu: »Odsekaj nejevernemu psu glavo!«
Turek je zamahnil s sablo, toda Gorjan mu jo je bliskovito izbil iz roke ter mu s strašnim udarcem skoro čisto razbil glavo.
na paketnih spremnicah kakršnakoli sporo« čila drugačnega značaja. Poštnim paketom bo treba dodati po dve carinski izjavi.
*	Spremembe voznega reda na kamniški progi. Od ponedeljka 21. t. m. več ne vozita na progi Ljubljana - Kamnik mesto vlak št. 8412, z odhodom iz Ljubljane ob 5.26 in pri« hodom v Kamnik mesto ob 6.18 in vlak št. 8423 z odhodom iz Kamnika mesta ob 20.05 in prihodom v Ljubljano ob 21. Zato pa vozita potniški vlak štev. 8414. z odhodom iz Ljubljane ob 8.10 in prihodom v Kamnik mesto ob 9.03 in potniški vlak štev. 8415, z odhodom iz Kamnika mesta ob 9.47 in prihodom v Ljubljano ob 10.40.
*	Železniška zveza med Jesenicami in Radovljico upostavljena. Popravljen je železniški most pri Žirovnici, ki je bil razstreljen ob priliki umika bivše jugoslovanske vojske. Odslej vozijo vlaki med Jesenicami in Radovljico spet redno.
*	Sojina moka na ljubljanskih tržnicah gre hitro v denar, ker gospodinje ne morejo pre-hvaliti okusnost kruha, zamešenega iz enotne in sojine moke. Nekaterim gospodinjam je bolj všeč kruh, ki mu je primešana tretjina sojine moke, druge so pa spet bolj zadovoljne s kruhom, če enotni moki pridado samo četrtino sojine moke. Ponovno opozarjamo, da je sojino moko treba posebej zamesiti in šele potem dodati testu iz enotne moke. Treba je tudi malo več kvasa in tak kruh pravi dobro zapeči. V prvi vrsti so pa gospodinje s sojino moko zadovoljne zato, ker jo lahka vsaka dobi tudi po več kilogramov skupaj ia velja kilogram samo 1.90 lire (5 dinarjev). Opozarjamo gospodinje, ki še niso poskusile speči kruh s primesjo sojine moke, naj to takoj store, da se same prepričajo, kako bodo njih družine zadovoljne s takim kruhom, saj je mnogo redilnejši od najboljšega pše-ničnega kruha.
*	Vojaški konji xa žetev v novomeškem okolišu. V novomeškem okrožju so vojaške oblasti dovolile kmetom, da smejo uporabljati pri poljskih delih vojaške konje. Kmetje so zaradi tega ukrepa zelo veseli, saj jim bo tako mogoče hitro pospraviti žetev.
*	Nov župan v Veliki Loki. Županskih dolžnosti je bil na predlog okrajnega komisarja v Trebnjem g. Iva Bana razrešen župan občine Velike Loke g. Ivan Grden. Na njegovo mesto je bil imenovan trgovec in posestnik v Veliki Loki g. Franc Bukovec.
*	Tri nove maše na Goriškem. V nedeljo 6. t. m. so brali novo mašo trije rojaki goriške nadškof i je, in sicer v Dornbergu kmeč-
»Pes!« je tedaj zarjul orjak. Njegove strašne pesti so kakor železen vijak stisnile Gor-janov vrat. Mlademu kmetu je za trenutek zastal dih, vendar ni izgubil prisotnosti duha. V trenutku mu je šinila v glavo rešilna misel. Izpustil je puško, ki jo je držal v roki, na tla in njegova močna desnica je naglo segla nazaj proti strašnemu orjaku, ki mu je stal za hrbtom, ga tiščal k sebi ia katerega veliki prsti so čedalje srditeje stiskali njegov vrat. Gorjanova roka je dosegla' ročaj dolgega handžarja, ki ga je nosil Turek pri sebi. S krepkim prijemom je zgrabil za težki nož, ga naglo potegnil orjaku izza pasu ter mu ga od strani zasadil globoko v. telo. Turčin je grozno zarjul od bolečine, se opotekel in padel vznak, potegnivši Gorjana za seboj. V prihodnjem trenutku sta ležala oba na tleh drug vrhu drugega. Toda pri padcu je železni prijem orjakovih rok nekoliko popustil. Začutivši to je Gorjan hlastnil po zraku, nato napel vso svojo telesno silo in s silnim naporom se mu je posrečilo iztrgati svoj vrat iz Turčinovih rok. Preko-balil se je na kolena in hotel skočiti na noge, toda smrtno ranjeni orjak je bliskovito iztegnil svoje roke, ga z zadno močjo ponovno popadel za vrat in ga potegnil nase. Spet sta ležala drug vrhu drugega, ali zdaj sta si gledala iz oči v oči. Tudi Gorjanove roke so v samoobrambi poiskale grlo svojega strašnega sovražnika ter ga stisnile. Med njima je nastal strašen boj za življenje ln smrt. Kakor dvoje pobesnelih zveri sta se moža premetavala po tleh, se suvala in davila.
ki sin g. Mirko Berce, v Mirni pri Gorici prav tako kmečki sin g. Efrem Mozetič in v Kobaridu g Stanko Pontar, sin kobariške-ga pismonoše.
*	Nadškof Fogar v Gorici. Te dni je dospel y Gorico na kratek oddih nadškof Fogar, ki sadna leta stalno biva v Rimu. Pri tej priliki se je v nedeljo 6. t. m. v samostanski cerkvi na Kostanjevici vršila svečanost srebrne poroke nadškofovega brata veletrgovca g. Marija Fogarja in njegove žene ge. Livije. Slovesno sv. mašo je daroval g. nadškof. G. Marij Fogar se je pred 25 leti med svetovno vojno poročil v Ljubljani.
*	Mlačva na Goriškem je v teku. Zanjo so izdani strogi predpisi, ki se jih morata kmet in lastnik mlatilnice natanko držati. Kmet mora mlatilničarju povedati za njivo, na kateri je zraslo žito, navesti površino in podpisati prijavo, v kateri je zapisana tudi količina pridelanega žita. Lastnik mlatilnice mora imeti za vsako vrsto žita poseben zapisnik, tako za pšenico, rž, ječmen in oves ter mora najpozneje v desetih dneh po mlač-Vi predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nadzorovalnemu uradu vse prijave z natančnimi podatki o množini in vrsti pridelanega žita.
*	Nemški otroci v Trstu. Na poti na Jadran se je sestalo te dni v Trstu mnogo nemških otrok. 160 dunajskih otrok bo dva meseca na počitnicah pri Sv. Pelagiju v Rovinju pri Istri. S posebnim vlakom je pa prispelo v Trst 300 otrok iz Miinchena, Kolna in Diissel-dorfa. Ti ostanejo šest tednov v Opatiji.
*	170 otrok Hitlerjeve mladine na počitnicah ob Lagu Maggioreu. Iz Milana poročajo, da je prispelo tja 170 hitlerjanskih otrok, ki so bili zaradi dobrih uspehov v šoli poslani čez poletje na počitnice k Lagu Maggioreu v Gorni Italiji, kjer ima nemška mladina svoje poletno taborišče. Lago Mag-giore je veliko jezero, ob katerem je v mirnem času živahno letoviščarsko življenje.
*	Za gostinske obrate v Ljubljani so določene cene jedi in pijači. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil za ljubljanske gostinske obrate najvišje dovoljene cene. Ta maksimalni cenik mora imeti vsak obrat na vidnem mestu. Sta pa dve vrsti obratov. V obratih druge vrste so cene nekoliko nižje. Zavoljo tega mora imeti vsak obrat v izobešenem ceniku tudi navedeno, v katero vrsto spada.
*	Po šestnajstih otrokih še trojčki. Neka kmetica iz Akvilske pokrajine, mati šestnajstih otrok, je pred kratkim dobila še trojčke, dva dečka in deklico. Vsi, mati in trojčki, so zdravi. Pokrajinski prefekt je v družbi predsednika Društva mater obiskal to kmetico, ji zaželel vso srečo in zdravje, potem pa ji je v imenu Duceja še izročil precejšno vsoto, da vsaj nekaj časa ne bo v skrbeh, kako bo svojo številno družino preživljala.
*	Zavarovalna banka Slavija ni več pod sekvestrom. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da se ukine sekvester, pod katerega je bila postavljena Zavarovalna banka »Slavija«. Zgodilo se je to na prošnjo zavoda in na sekvestrovo poročilo. Poizvedbe so namreč dognale, da je udeležba pri tej banki pretežno slovenska iz Ljubljanske pokrajine, v ostalem pa je udeležen prijateljski narod.
*	Smrtna kosa med rojaki v Ameriki. V Virdenu je umrl 61-letni Joe Jurak s Prihove
ri Rečici v Savinjski dolini. V Ameriki je ival 41 let in zapušča dva sinova in tri hčere. — V Bridgevillu je umrl 70-letni Jakob Ca-dež iz Pogarjev pri Skofji Loki. Zapustil je ženo, tri sinove in sedem hčera. — V Clevelandu je umrl 72-letni Ivan Germek iz Stra-homera pri Igu. V Ameriki je živel 48 let in zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Prav tako v Clevelandu sta umrla 55-letni Ivan Klaus Iz Podgozda pri Žužemberku in 50-letni Primož Lavrič s Hudega vrha pri Blokah. Klaus je živel v Ameriki 38 let in zapušča leno, sina in tri hčere, Lavrič pa 31 let in zapušča ženo in hčer.
*	Dolenjcem ne bo manjkalo vina. Zadni lepi poletni dnevi so vinsko trto po Dolenjskem zelo popravili. Ker je dolenjski vinogradnik še pravočasno dobil zadostno količino modre galice in obvaroval trte pred pe-ronosporo, je ostalo trt je zdravo in ima zelo
obilen nastavek. Tako dolenjski vinogradnik letos pričakuje trgatev v upanju, da se ga bo nebo usmililo in mu prizaneslo s točo. Dobra vinska letina bo dolenjskega vinogradnika odškodovala za lansko slabo letino in pripomogla k izboljšanju njegovega gospodarskega položaja.
*	Prodajalcem borovnic in jagod na ljubljanskem trgu. Mestno tržno nadzorstvo je obesilo na ogel semenišča na prav viden prostor črno desko, na kateri so dnevno označene cene vsem gozdnim sadovom, ki se prodajajo na prostoru med semeniščem in škofijsko palačo.
*	Utonil je v Kolpi pri Vinici 181etni sin edinec posestnika Volkova iz Zapudja. Hotel je prepeljati čez reko par na Hrvatskem kupljenih konj, sredi Kolpe pa se je začel nenadno potapljati. Ko so ga našli, je imel na glavi tri rane, za katere ni ugotovljeno, ali izvirajo od skal ali konjskih kopit.
*	Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Puclja na Svibniku. Vojaštvo in gasilci sicer poslopje niso mogli rešiti, omejili pa so požar, da se ni razširil na druge zgradbe.
*	V Ljubljanici je utonil. V vasi Zavoglju v občini Dobrunjah je pri kopanju utonil Franc Marolt. Nesrečni mladenič se je rodil t 1909. v Bohinjski Beli, občina Ribno, kot sin Janeza Marolta. Ker za pokojnega Franca Marolta manjkajo neki podatki, naj se sorodniki oglase na orožniški postaji v Vevčah pri Ljubljani.
*	Škodljiva gosenica na Krasu. Po nekaterih kraških vaseh, posebno v Tomaju, Sko-peh in Avberju se je pojavila temnorjava gosenica, ki se zelo hitro množi in grozi uničiti poljske pridelke in drevje. Na hrastih, gabrih, orehih, češnjah in češpljah je pokončano že vse listje. Poljske rastline so doslej še manj prizadete.
*	Vrečico smodnika je zažgal. V kandijsko bolnišnico je z močnimi poškodbami na obrazu in na očesu prišel 171etni Franc Hrastar iz Gotne vasi. Pripovedoval je, da je v gozdu našel majhen zavojček smodnika. Nekaj ga je zmotilo, pa je smodnik zažgal. Plameni zažganega smodnika so mu udarili v obraz in mu povzročili močne opekline, poleg tega pa tudi hudo poškodovali oko. V kandijski bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, potem pa so ga zaradi nevarnosti za oko poslali v Ljubljano na očesni oddelek ljubljanske bolnišnice. Kakor kaže, se ljudje kljub številnim opominom ne spametujejo in se še zmerom igrajo z municijo.
*	Na Bledu je utonil pri kopanju 191etni Ferdinand Schweiger iz Celovca. Utopljenče-vo truplo so našli drugi dan.
*	S skednja je padel. V goriško bolnišnico so pripeljali 721etnega Ivana Kumarja, kmečkega posestnika od Sv. Martina. Doma je spravljal seno pa je izgubil ravnotežje in padel s skednja. Dobil je nerodne poškodbe po hrbtu.
*	Z brvi je padel in utonil. V vasi Dierico di Paularo pri Vidmu se je pripetila huda nesreča, ki je terjala življenje 811etnega Leo-narda Dereanija. Vsa družina je bila zaposlena na polju, a ko so zvečer prišli domov, starčka, ki je ostal sam v hiši, niso našli. V trdni veri, da se je odpravil k svojemu bratu, ki stanuje v soseščini, je eden izmed sinov stopil za njim, da ga poišče. A ko je prišel do potoka blizu hiše, je v vodi našel sivolasega očeta mrtvega. Ko je starček šel čez nezavarovano brv, je očitno izgubil ravnovesje in padel. Ker si ni mogel pomagati na noge, se je v sicer plitki vodi utopil.
*	Nesreče pri obiranju češenj. 171etni posestnikov sin Alojzij Gorenc iz Velikih Vodenic je pri obiranju češenj tako nesrečno padel z drevesa, da si je pri padcu poškodoval obe roki. Tudi llletni šolar Henrik Smrke iz Kaminega potoka pri Trebnjem je po neprevidnosti padel s češnje in si pri tem poškodoval desnico. Prav nevarne poškodbe je pri padcu s češnje dobil 381etni posestnik' Jože Zorko iz Št. Petra pri Novem mestu. Zorko je tako nesrečno padel na tla, da si je poškodoval hrbtenico. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
*	Ogenj v Soržakih pri Metliki. Nedavno ponoči je na metliški šoli zatulila sirena in
naznanila požar. Nebo na severnovzhodni strani Metlike je bilo ožarjeno od plamenov. Gorelo je pri posestniku Simoniču v Soržakih. Prihiteli so gasilci iz Rosalnic in Metlike. Z velikim naporom se jim je posrečilo požar omejiti. Vsa poslopja v bližini so krita s slamo in je bila nevarnost razširjenja ognja zelo velika. Vzrok požara še ni pojasnjen. Domnevajo pa, da je nekdo po neprevidnosti odvrgel v hlevu gorečo cigareto, ker je bil hlev prvi v plamenih. Živino so vso rešili, zgorela pa je dobro založena kašča. Posestnik Simonič je toliko bolj prizadet, ker je bil zavarovan samo za 1500 dinarjev.
*	Smrtna žrtev prometa. Na cesti blizu Sv. Ivana pri Devinu se je pripetila huda nesreča. Neka mlada ženska se je s kolesom peljala po cesti, ko je nenadno z vso silo zadel ob njo neki avtobus in jo vrgel, da je na mestu obležala mrtva. Oblastva so uvedla preiskavo, da rešijo vprašanje krivde za nesrečo.
*	Toča na Krasu. Dne 2. t. m. je divjala po raznih krajih goriške dežele huda toča. Razen Kostanjevice je obiskala tudi Komen in njegovo okolico. Na srečo tu ni napravila posebne škode. Huje so bili prizadeti številni drugi kraji, kakor Sv. Križ nad Trstom, Pro-sek, Dutovlje in Sežana.
*	Kazni zaradi prepovedane prodaje mesa. Tržni organi Kr. Kvesture v Ljubljani so te dni ugotovili, da so v naslednih gostilnah gostom kljub prepovedi postregli z mesom: pri Otonu Vončini, Sv. Petra cesta 55; Vladu Nazoru, Sv. Petra cesta 7; Alojziji Fabianovi, Tavčarjeva ulica 4; Osvaldu Pengovu, Karlov-ška cesta 19; Martinu Možini, Florijanska ulica 24; Jerici Zičkarjevi, Prešernova 9. Ti gostilničarji in gostilničarke so bili prijavljeni sodnim oblastvom. Poleg tega je Ekscelenca Visoki Komisar odredil prekinitev njihovega poslovanja in zaporo njihovih gostiln za dobo petih dni. Nadalje so organi policije našli v trgovini Neže Marnove na Tržaški cesti 55 živila, katerih prodaja je racionirana, ki pa niso bila prijavljena. Tudi ta trgovka je bila prijavljena sodnim oblastvom. Blago ji je bilo zaplenjeno in Ekscelenca Visoki Komisar je odredil, da opusti svoje poslovanje in zapre svoj lokal.
*	S postelje je padla in se ubila. V Idriji se je v eni izmed zadnih noči pripetila huda nesreča. 66-letna Josipina Kollerjeva, vdova Miljevčeva se je v spanju prevalila na postelji tako nerodno, da je padla na tla. Pri padcu si je prebila lobanjo in si pretresla možgane. Ležala je nezavestna nekaj ur, dokler se ni njen sin, ki je zaposlen v rudniku, vrnil domov. Brž je sklical ljudi in poslal po zdravniško pomoč. Ko je ta prišla, je bila nesrečnica že mrtva.
*	Ženskam je prepovedano hoditi v hlačah. Goriški prefekt je izdal odlok, s katerim prepoveduje ženskam na področju pokrajine nositi v javnosti dolge ali kratke hlače. Katera se pregreši proti tej odredbi, bo kaznovana z zaporom do treh mesecev in z globo do 2000 lir. Kolesarkam se zaplenijo tudi kolesa.
*	Maša zadušnica ni bila potrebna. V aprilu so italijanski listi poročali, da je v severni Afriki umrl junaške smrti 23-letni Sal-vatore Avesani iz Chieva pri Veronl, topni-čar velike oklopne edinice. Te dni bi se bila morala vršiti za njim maša zadušnica, a prav tistega dne je družina prejela obvestilo, da je Avesani živ in leži zavoljo hudih ran v neki bolnišnici v Bengaziju.
Iz Spodnje Štajerske
»Evropa v borbi proti boljševištvu.« Zaradi velikega zanimanja za razvoj bojev na Vzhodnem bojišču so v Mariboru pred gostilniškim vrtom Gotzove pivovarne izobesili velikanski zemljevid Evrope. Njegova širina znaša pet, višina pa tri metre in nosi napis »Evropa v borbi proti boljševištvu«. Gneča ljudi je pred zemljevidom velika. Pri zemljevidu je vsak dan izobešeno tudi nemško vojno poročilo.
Za pooblaščenega upravitelja vseh čebelarskih združenj na Spodnjem Štajerskem je bil imenovan Oton Tscherpinko iz Maribora. _
Novi grobovi v Mariboru. V mariborski okrožni bolnišnici je preminila 32-letna zasebnica Marija šemetova. V Mariboru so nadalje umrli: 861etna hišna posestnica Neža Kantner-jeva, 70-letna vdova po hranilniškem uradniku Josipina Staudingerjeva, 37-letni paznik Anton Preložnik, 64-letna zasebnica Marija Turnškova in 581etna vdova po poštnem kontrolorju Neža Gorškova. Na Pobrežju pri Mariboru je preminil 25-letni delavec Ivan 2ižek.
Davčne uprave prekrščene v finančne urade. Davčne uprave v Mariboru, Celju, Gornji Radgoni, Ptuju in Brežicah imajo odslej naziv finančnih uradov. Finančni urad v Mariboru obsega mariborsko mestno in podeželsko okrožje, celjski finančni urad podeželski okrožji v Celju in Trbovljah, ptujski finančni urad podeželsko okrožje v Ptuju, finančni urad v Brežicah brežiško podeželsko okrožje, finančni urad v Gornji Radgoni pa okoliš ljutomerskega okrajnega načelstva.
Neznanega utopljenca je naplavila Drava v bližini železniškega mostu v Ptuju. Utopljenec je visok približno 170 cm. Na sebi ima črne čevlje in moderni delovni predpasnik.
Omnibusni promet Gradec-Maribor-Za-greb urejen. Razen nedelj in praznikov odhaja omnibus iz Gradca ob 9. uri in prihaja v Zagreb ob 16.50. Iz Zagreba odhaja ob 6.50 in se vrača v Gradec ob 14.20. Redni omnibusni promet je uveden tudi na progi Mari-bor-Slovenj Gradec-Šoštanj, in sicer preko Selnice, Marenberga, Dravograda in Velenja.
Iz Hrvatske
Ustanovitev Narodne obrambe na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo: Poseben zakonski odlok, ki sta ga podpisala poglavnik in maršal Kvaternik kot obrambni minister, določa ustanovitev Narodne obrambe. Odlok ima 14 členov, med katerimi so najglavnejši ti-le: Ustanavlja se Narodna obramba kot organizacija hrvatske vojske. Njena naloga je od-stranjati neposredne in posredne nevarnosti, ki izhajajo iz stavk in vojnih težav. Vsi hrvatski državljani se morajo ravnati po predpisih, ki so bili izdani ali še bodo. Delo za Narodno obrambo je splošno in obvezno za mladeniče od 15 let pa do vojaškega nabora. Narodno-obrambna služba obsega pouk, ki je priprava na vojaško službo in delovno službo. Tisti, ki niso hrvatski državljani, a žive na Hrvatskem, imajo iste obveznosti, kolikor te niso v nasprotju z mednarodnimi predpisi. Premičnine se smejo razlastiti v korist Narodne obrambe. Starčki in bolniki so izvzeti. Člani Narodne obrambe morajo držati v največji tajnosti vse, kar vidijo ali slišijo v službi. Odlok nato navaja kazni za tiste, ki bi se pregrešili proti tem predpisom.
Italijanski oddelki zapustili Ogulin in Knin.
Italijanski vojaški oddelki so zapustili hrvatske mesti Ogulin in Knin. Ob slovesu jih je prebivalstvo toplo pozdravljalo in s teri ro-kazalo svoje prijateljske občutke do Italije.
Poglavnik ne sprejema zasebnih obiskov.
V	zagrebških listih je bilo že ponovno objavljeno, da poglavnik hrvatske države ne sprejema zasebnih obiskov. Kar koga teži, lahko sporoči poglavniku pismeno, in sicer po pošti ali pa v vložišču poglavnikovega urada. Za pisma, ki so naslovnjena na po-glavnika, je dovoljena oprostitev poštnih pristojbin. Prav tako vlog na poglavnika ni treba kolkovati.
Hrvatski minister za obrambo v Berlinu.
V	Berlin je dospel z letalom hrvatski minister za obrambo maršal Kvaternik in je gost nemškega zunanjega ministra Ribben-tropa. Na letališču ga je sprejel zastopnik zunanjega ministra podtajnik Worman.
Skupina hrvatskih prostovoljcev je šla na rusko bojišče. Velebit poroča iz Zagreba: Dne 15. t. m. je odpotovala iz Zagreba v Nemčijo prva skupina hrvatskih prostovoljcev v vojno proti Sovjetski Rusiji. To je hrvatski letalski polk pod vodstvom polkovnika Ivana Mraka. Pred odhodom iz vojašnice na Maksi-mirski cesti je pozdravil polk poveljnik hrvatskega letalstva polkovnik Vladimir Hren. Nato je krenil polk z godbo na čelu preko mestnih ulic na postajo, kjer se je od hrvat-jdph letalcev noslovU vojskovodja Slavko
Kvaternik, ki so ga spremljali visoki predstavniki italijanske, nemške in hrvatske vojske.
Prijava židovskih in srbskih podjetij. Vele-
obrtniška zbornica v Zagrebu je zaprosila vsa podjetja, ki jih vodijo Zidje ah Srbi, da ji to čim prej sporoče. Pri pravnih osebah je smatrati za židovsko tudi vsako tisto tvrdko ali podjetje, če je vsaj en član upravnega odbora, nadzornega odbora ali ravnateljstva Zid. Pri delniških podjetjih je treba navesti, ali Zid, odnosno Srb, poseduje delnice in koliko.
Delovanje četnikov zatrto. Uradno poročajo, da je delovanje četnikov v Hercegovini smatrati za zatrto. Nekaj četnikov se skriva samo še v težavno pristopnih planinskih vaseh. Pa tudi te bodo v kratkem iztrebili. Varnostno službo na meji Hrvatske in Črne gore bodo vzdrževale redne čete hrvatske vojske in ustaški oddelki.
V Karlovec so se vrnile nove skupine hrvatskih ujetnikov. Zdaj so se že skoro vsi hrvatski ujetniki vrnili domov, le nekaj malega jih je še ostalo v Italiji. Pa tudi za te upajo, da bodo v kratkem doma. Ujetniki, ki so te dni prišli v Karlovec, niso mogli pre-hvaliti, kako lepo so z njimi postopala italijanska oblastva.
50.000 hrvatskih delavcev za Nemčijo. Med nemško in hrvatsko vlado je bil dosežen sporazum o zaposlitvi hrvatskih delavcev v Nemčiji. Prvo skupino bo sestavljalo 50.000 hrvatskih delavcev, ki bodo delali pod istimi pogoji kakor nemški delavci.
Poostreni nastopi proti Židom v Zagrebu. Hrvatski listi poročajo, da se je v Zagrebu začelo ostrejše postopanje proti Zidom, ker se niso držali določil glede nošnje predpisanih znakov in drugih ukrepov, ki se jih tičejo. Zaradi tega so že poslali prvo skupino 400 Židov na prisilno delo.
Zidje in Srbi v Križevcih. Mestno poglavarstvo v Križevcih je prepovedalo kupovati ali sprejemati v dar kakršne koli predmete od Zidov ali Srbov. Reči, ki jih je kdo med tem že kupil ali sprejel od Zidov ali Srbov, mora nemudno prijaviti na sreskem načel-stvu.
Židje ne smejo imeti fotografskih aparatov.
Vsi zagrebški židje, ki še niso oddali fotografskih aparatov, so morali to storiti najkasneje do 19. t. m. -nsti, ki aparatov niso oddali pravočasno, bodo strogo kaznovani.
Huda avtomobilska nesreča. Iz Banje Luke v Jajce je z avtobusom odpotovalo 21 gimnazijcev. Bili so pripadniki obveznega dela in jih je spremljalo šest profesorjev. Malo pred Jajcem se je na avtobusu zlomilo krmilo in vozilo se je prevrnilo v Vrbas. Nesreča je terjala 11 mrtvih in 15 ranjenih.
11 Srbije
Za obnovo rednega življenja v Srbiji. Iz Beograda poročajo: Ministrski komisar za notranje zadeve Acimovič je izjavil zastopnikom tiska, da bo eden izmed prvih ukrepov, ki jih bo treba nujno izdati, da se obnovi redno življenje v deželi, ta, da se bo zmanjšalo število uradništva. Dejansko je zdaj v javni upravi nameščeno še enkrat toliko uradnikov in drugih uslužbencev, kakor bi jih bilo v resnici treba. Vsi uradniki in uslužbenci, ki so dosegli 70 let starosti ali dovršili 30 let državne službe, bodo upokojeni. Komisar je govoril tudi o prehrani I in je izjavil, da državnim oblastvom ne povzroča nikakršnih skrbi, čeprav se pravkar vrača okrog 100.000 Srbov iz raznih delov bivše Jugoslavije v svojo ožjo domovino. Razmeščeni bodo po raznih krajih dežele in vključeni v obvezno delovno službo.
Obnova Beograda. Beograjska mestna občina je dovolila doslej obnovitvena dela za 610 poslopij, obenem pa je izdala devet dovoljenj za zidanje novih hiš. Da omogoči obnovo hiš tudi tistim posestnikom, ki nimajo denarnih sredstev, daje Državna hipotekama banka posebna posojila.
Večja skupina srbskih delavcev za Nemčijo. Pred dnevi se je odpeljalo iz Srbije v Nemčijo s posebnim vlakom 1325 delavcev in 300 delavk.
Ženski vestnik
Kako uporabiš prezgodaj odpadlo sadje
Če začnejo odpadati jabolka, preden dozorijo, so krivi temu škodljivci ali pa bolezen, V večini primerov odpade sadje zaradi črvivosti. To se pravi, da so v njem ličinke jabolčnega prelca. Tako sadje je treba odstranjevati, da ne zgnije pod drevjem in da se škodljivci ne razširijo. Pa ga ni treba uničevati, ker se da uporabiti za razne reči.
Predvsem se dado prezgodaj odpadla jabolka predelati v mezgo. Če pa je sadje le pre-trpko, ga lahko uporabiš za krmo svinjam. Moraš pa ga prekuhati, ker ni dovolj zrelo in bi od nezrelega sadja živali lahko obolele. Mnogokje na kmetih uporabljajo tako sadje za kis, pa tudi za sadjevec, če je že koliko* toliko dozorelo. Če pa se nikakor ne da praktično uporabiti, ga vsaj odstrani in uniči, da boš z njim uničil bolezni in škodljivce.
Za kuhinjo
Za mezgo brez sladkorja so najprimernejše sadje jabolka, hruške in češplje. Jabolka olupiš, iztrebiš in nariblješ. Če nimajo dovolj lastnega soka, daš toliko vode, da se dno v loncu pokrije. Nato skuhaš v mezgo. S hruškami ravnaš podobno. Olupiš jih, iztrebiš in nariblješ. Iz četrtine zribanih hrušk stisneš sok in v tem soku skuhaš ostalo v gosto kašo. Češpljam pa odvzameš koščice, jih razčetveriš in v lastnem soku skuhaš v mezgo. Mezgo kuhaj v majhnih količinah, do največ dveh kilogramov. Se vrelo daš v pogreto posodo in neprodušno zapreš. Kuhaj mezgo v nekovinskem loncu, odnosno v kovinskem, ki je dobro loščen.
Borovničev liker je prav dober. Dva litra lepo očiščenih borovnic dobro zmečkaj in stisni iz njih sok. Sok precedi ter dodaj do poldrugi liter dobrega žganja, tri četrti kilograma kuhanega, a shlajenega sladkorja, košček vanilije, dve žbici in košček cimetove skorje. To mešanico imej dva tedna na solncu, nato sok precedi in dobro zamašeni steklenici shrani na hladnem prostoru. Na isti način lahko napraviš tudi bezgov liker.
Okusna grahova jed s krompirčki in peter-šiljem. Drobne krompirčke skuhaš in olupiš. Medtem dušiš oluščeni grah v njegovem lastnem soku. Nato raztepeš žlico moke v skledici goveje ali zelenjadne juhe ter zaliješ s tem grah. Dodaš krompirčke in precej sesekljanega peteršilja ter pustiš, da prevre in se še deset minut duši na nepremočnem ognju.
Praktični nasveti
Ne pretiravaj solnčenja. Pisali smo že, da
solnčenje prej škoduje, kakor koristi. Soln-čenje bi bilo morda koristno, če bi se človek solnčil le po malo časa. Toda, kako naj se mlad človek, ki še ne misli mnogo, drži tegal Če je enkrat na solncu, se hoče ves prepeči, da hodi potem okrog kakor pečen piščanec in se postavlja, kako je črn. Zdrav pa kljub svoji črni barvi ni nič bolj, kakor je bil prej, nasprotno, ves zmučen je in medel. Če pa se je tako opekel človek, ki ima notranjo bolezen, je nevarnost, da se mu je bolezen poslabšala. Bolj kakor pečenje na solncu ti koristi, če se pri kopanju zračiš bolj na senčnem prostoru.
Kdaj žrejo kokoši svoja jajca. Navadno se le mlade kokoši navadijo žreti svoja jajca, in sicer takšne, ki odlagajo jajca v nepravilna gnezda tako, da se razbijejo. Če kokoS enkrat okusi jajce, se le težavno odvadi tega. Zato je priporočljivo, da mladim kokošim pripraviš mehka gnezda in da jim morebiti počena jajca takoj odvzameš. To se pravi, da previdna gospodinja pazi na mlade kokoši, ki začenjajo nesti. Dobro je tudi. da so gnezda za mlade kokoši bolj v temi in da takšno kokoš, ki si ni pripravila gnezda, sama previdno postaviš v mehko gnezdo, kadar vidiš, da namerava znesti jajca.
Hitro nekaj italijanščine
Deveta vaja
$e o spregatvi
Zadnič smo govorili o spregatvi glagola in navedli zglede spregatve vseh štirih vrst glagolov za zdaj Sni čas. Videli smo tudi, da se glagoli druge in tretje vrste enako spregajo. Ne gre pa zmerom tako lahko s spregatvi j o. Nekateri glagoli hodijo svoja pota ne glede na to, v katero vrsto spadajo.
Predvsem moramo navesti pomožna glagola avere (izgovori avere — imeti) in essere (izgovori essere — biti). Prvi spada v drugo, a drugi v tretjo vrsto glagolov. Spregata se pa čisto po svoje. Spregatev za avere v zdajšnem času je:
Ednina
1.	oseba: h6 — imam
2.	oseba: hai — imaš
3.	oseba: ha — ima
Množina
1.	oseba: abbiamo — imamo
2.	oseba: avete — imate
3.	oseba: hanno — imajo
Opozarjamo, da se h ne izgovarja. Ho, hai, ha in hanno so edine besede v italijan-Ičini, kjer se rabi h, ne da bi bilo na prvi mah razvidno, za kaj je h potreben. Ta h Je ostal še iz latinščine, iz katere se je razvil italijanski jezik. Latinci so rekli: habeo, habes, habet itd. (imam, imaš, ima itd.). Kakor veste, se h drugače uporablja v italijanščini za primere, ko se morata c in g pred e in i izgovarjati kot k in g, ker bi se sicer, Če bi se vmes ne pisal h, izgovarjala kot č ln dž. Ce in ci se izgovarjata če in či, che in chi pa ke in ki. Prav tako se izgovarjata ge in gi dže in dži, ghe in ghi pa ge in gi. Toliko v ponovitev.
Glagol essere pa se v zdajšnem času sprega takole:
Ednina
1.	oseba: sono — sem
2.	oseba: sei — si
3.	oseba: d — je
Množina
1.	oseba: siamo — smo
2.	oseba: siete — ste
3.	oseba: sono — so
Ponavljamo, da strešica na sei pomeni široki e. Označujemo ga samo zato, da bralci, ki sledijo tečaju, znajo pravilno brati. Italijani sami se tega znaka v pisavi ne poslužujejo. V pisavi se poslužujejo le enega na-glasnega znamenja, to je ostrivca. Na primer e (izgovori e — je). Z ostrivcem naglašajo nekatere enozložne besede, da jih ločijo od drugih enakih besed z drugim pome-r i. Prav tako naglašajo nekatere več-zložne besede zaradi ločitve od enakih, a drugače naglašenih besed z drugim pomenom. O tem smo že pisali.
Pri spregatvi je treba tudi paziti na izgovarjavo c in g. Na primer cercare (izgovori čerkare — iskati), se sprega po zgledu par-lo, kakor smo zadnič navedli, a treba je vedeti, da glas k za c ostane v vseh osebah.
Ednina
1.	oseba: cerco — iščem
2.	oseba: cerchi — iščeš
" oseba: cerca — išče
Množina
1.	oseba: cerchiamo — iščemo
2.	oseba: cercate — iščete
3.	oseba: cercano — iščejo
Ker bi se c v drugi osebi ednine in prvi osebi množine pred i bral kot č, je vstavljen vmes h. Enako velja za pagare (izgovori pa-gare — plačati).
Ednina
1.	oseba: pago — plačam
2.	oseba: paghi — plačaš Š. oseba: paga — plača
Množina
1.	oseba: paghiamo — plačamo
2.	oseba: pagate — plačate
3.	oseba: p&gano — plačajo
V drugi osebi ednine in v prvi množine spet vidimo h med g in i zavoljo tega, da se črka g izgovarja kot g in ne kot dž.
Prva vrsta glagolov (v nedoločniku na končnico -are) ima tri glagole z nerednim zdajšnim časom. To so: andare (beri and dre — iti), dare (beri d£re — dati), stare (beri st&re — stati). Nepravilno se sprega tudi fare (beri f£re — storiti).
Spregatev glagola andare
Ednina
1.	oseba: v6 ali vado — grem
2.	oseba: vai — greš
3.	oseba: va — gre
Množina
1.	oseba: andiamo — gremo
2.	oseba: andate — greste
3.	oseba: vanno — gredo Spregatev glagola dare
Ednina
1.	oseba: do — dam
2.	oseba: dai — daš
3.	oseba: da — da
Množina
1.	oseba: diamo — damo
2.	oseba: date — daste
3.	oseba: danno — dado Spregatev glagola stare
Ednina
1.	oseba: sto — stojim
2.	oseba: stai — stojiš
3.	oseba: sta — stoji
Množina
1.	oseba-' stiamo — stojimo
2.	oseba: state — stojite
3.	oseba: stanno — stojijo
Spregatev glagola fa-e
Ednina
1.	oseba: fo ali faccio — storim
2.	oseba: fai — storiš
3.	oseba: fa — stori
Množina
1!. oseba: facciamo — storimo
2.	oseba: fate — storite
3.	oseba: fanno — storijo
Ali ste že opazili sličnost s slovenščino pri dare (dati) in stare (stati)? Sličnost je tudi pri končnicah v prvi in drugi osebi množine. Opozarjamo, da se facciamo izgovarja faččamo, ne faččjamo. Kjer sta dva nn, se n bere malo za potegnjeno, kar smo že pisali v začetku italijanskega tečaja.
Glagol stare ima v italijanščini mnogovrstno porabo, kakor bi bil nekak pomožni glagol. Come stai? (izgovori: K6me staj) pomeni dobesedno: Kako stojiš? Toda Italijan te s tem ne vpraša, ali so tvoje noge dovolj trdne, da lahko stojiš, temveč te vprašuje, kako se imaš. Come state, signore? (beri: K6me state, sinjčre) pomeni: Kako se imate, gospod? V starih italijanskih knjigah je navedeno, da so včasih vpraševali Come state di salute, signore? To pomeni: Kako se imate glede zdravja, gospod? Di salute se bere: Di salute. Je to drugi sklon ednine. La salute pomeni zdravje in je, kakor nam določni spolnik la pove, ženskega spola.
Dalje pomeni stare tudi stanovati. Včasih so rekli stare di časa. Kakor se gori izpušča di salute, tako se tudi v tem primeru ne rabi di časa. Dobesedno bi pomenilo stare di časa stati glede hiše. Če te kdo vpraša: Dove stai (di časa)?, kar pomeni: Kje stanuješ?, odgovoriš: Sto (di časa) a Lubia-na, to je: Stanujem v Ljubljani. Glagol stare se prav za prav nikdar ne rabi sam za stati, temveč ima ta pomen v zvezi z »in pie-di«, kar pomeni dobesedno: stati na nogah. II piede (izgovori il p jede — noga).
Včasih se stare uporablja namesto essere. Na primer: Ragazzi, state tranquilli! To pomeni: Dečki, bodite mirni! Namesto siete ' (beri sjete — bodite) rabijo Italijani state j (beri state — stojte). Saj vam je menda i znano, da radi tudi primorski rojaki re-! če jo: Ne stojte biti nemirni!
Kakor pravi naš narod, da mu na primer klobuk ne stoji (pristaja), reče tudi Italijan tako. Na primer: Questo cappello non ti sta bene (beri: Kuesto kappello non ti sta bene). Dobesedno: Ta klobuk ne ti stoji dobro. Tak je vrstni red besed v italijanščini. Po naše bi se reklo prav: Ta klobuk ti ne pristaja dobro.
Stare pomeni tudi nameravati, če ga rabiš v zvezi s per in kakšnim nedoločnikom. Na primer: Sto per partire (beri: Sto per partire). To pomeni dobesedno prevedeno: Stojim za odpotovati. Mi rečemo po naše! Nameravam odpotovati.
Strašen vrtinčastf vihar
je nosil železo po zraku
Silen vihar se je te dni razbesnel po nekaterih krajih Furlanije, zlasti na področju, ki ga zdaj izsušujejo. Posebno hudo je bilo prizadeto neko posestvo, kjer je zračni vrtinec dobesedno odnesel do 60 metrov dolge zidane lope, kamor so shranjevali pridelke, orodje, vozove in stroje. K sreči se je 50 otrok, ki so se malo prej mudili pri tem poslopju, še pravočasno oddajilo. Vihar je odnesel tudi streho z gospodarskega poslopja in poškodoval druge zgradbe.
Žalosten je bil po viharju pogled na polje, 20 hektarov zemljišča, zasajenega s tur-ščico, je bilo razkopano kakor po potresu.
Kmet Giovanni Gasparotto, ki je bil v usodnem trenutku na polju, je hotel uiti silovitemu zračnemu vrtincu. Vrgel se je ob robu gozda v jarek in se krčevito oprijel tanjšega drevesa. Ko je spet dvignil glavo, da bi videl, kaj je z njegovim oslom in vozičkom, ki ju je pripeljal s seboj na polje, je moral na žalost ugotoviti, da ju ni bilo nikjer več. Osla je odneslo na neko drugo posestvo, od vozička pa ni ostalo drugo kakor nekaj razbitih kosov lesa in skrivljenega železnega ogrodja, ki ga je veter odnesel
kakšnih 400 metrov daleč proč. Težak traktor je veter dvignil v zrak ko pero. Nekaj cevi, težkih po 200 kg, je odneslo ko iveri kilometar daleč proč od kraja, kjer so ležale. Nekaj plugov, ki so bili zastavljeni v brazde, je tudi odneslo čisto na drugi konec njiv. Da bi ušel nevarnosti, se je neki delavec zagrabil za žleb ob hiši, toda vihar je odtrgal tudi žleb in je delavca v loku vrglo nekaj metrov proč. K sreči je odnesel le lažje poškodbe, užil pa je mnogo strahu.
Neko dekle, ki je hitelo na prag, da bi zgrabilo kolo, ki ga je bilo prej prislonilo k zidu, je bilo v trenutku brez obleke. Vihar ji je obleko strgal s telesa in jo pustil bogve kje. Nekaj kolesark je vihar pometal s koles in so obležale z manjšimi poškodbami obi cesti. Šestdeset koles, ki so jih delavci pustili ob skednjih zunaj na polju, je vihar razdejal.
Mnogo ljudi je bilo zaradi viharja huje in laže ranjeno. Najhujše poškodbe je dobil Giovanni Andreon, ki so ga morali hitro odpeljati v bolnišnico zaradi njegovih resnih ran po glavi in drugod po životu, ki jih je dobil pri padcu iz gospodarskega poslopja*
Z verigo ie vrag vlekel lovca v prepad
Pripovedka
»Ali bom smel o Sladkem imenu na Ka-lobje z vami?« tako sem še kot majhen deček nekega leta prosil svojega očeta, ko se je bližal praznik Sladkega imena Marije. Na ta dan namreč imajo na Kalobju žegnanje s »ta velko žlico«. Od blizu in od daleč pridejo romarji na prijazni kalobški hribček poklanjat se Mariji. Mene na to božjo pot ni vlekla morda sama pobožnost, temveč tudi velika otroška radovednost.
Kapelica, v kateri je podoba peklenščka
Radoveden sem komaj čakal dneva, da se sam prepričam, ah je resnica, kar mi je pravil sosedov Ivan, ki je bil že leto prej na tej božji poti. Rekel je namreč, da drži pot mimo neke kapelice, kjer je v njej upodobljen sam črni peklenšček. S kako pravico pride peklenšček do bivanja v blagoslovljeni kapelici? Taka in podobna vprašanja so me mučila.
Prišel je zaželeni dan. Po kratkih naukih, kako naj se obnašam, sva šla z očetom na pot. Čim bliže sva prihajala, tem nestrpnejši sem postajal.
Od vseh strani so prihajali romarji posamič in v skupinah. Midva sva se pridružila neki taki skupini romarjev, češ da bo krajša pot. Romarji so med potjo molili, peli ali se pogovarjali o raznih rečeh. Posebno so ugibali, ali jo bodo morali popoldne naglo ubraM proti domu, češ da na ta dan rad dež priganja romarje k odhodu.
Stari romar pripoveduje
Naposled smo prišli do kapelice, ki stoji dobrih dvajset minut pod cerkvijo. Tukaj je bilo že več radovednežev moje vrste, ki so s strahom in molče zrli v kapelico. Pridružil sem se jim. V tronu je stala podoba Matere božje, a na podstavku mi je takoj obstalo oko na podobi črnega škrata, ki se je ostudno režal, kazal svoje rogove in dolgi zviti rep, a v krempljih je držal strgano verigo. Pred njim na tleh je čepel človek, očitno lovec, kajti preko rame mu je visela lovska torba, a na tleh sta ležala njegov klobuk in lovska puška. Na desnici je imel lovec pritrjen drugi konec strgane verige. Tako sem se zagledal v podobo, da nisem videl in ne slišal starega romarja, ki se je ob palici približal in obstal za nami. Zagledali smo ga šele, ko je izpregovoril: »Da, da, tako se je očitno pokazalo, da se Bog ne da zasmehovati.«
Obsuli smo starca s kopico vprašanj, kaj in kako je bilo.
»Čas je že,« je rekel starec, »pojdimo, da ne zamudimo, med potjo pa vam bom povedal zgodbo o divjem lovcu, katerega predstavlja ta podoba.«
Z odprtimi usti sem poslušal to pripovedko in ker je menda ni še nihče objavil, sem sklenil, da jo otmem pozabljivosti in jo po starčevih besedah podam prijaznim čitate-ljem in čitateljicam.
Včasih je trii svet pri Mariji Kalobški čisto drugačen
»V tistih časih, ko se je zgodilo to,« tako je začel starec pripovedovati, »je bil svet tod okrog čisto drugačen, kakor je dandanes. Tam, kjer so zdaj rodovitne njive in lepi travniki, se je razprostiral takrat velikanski bukov in smrekov gozd in dajal zavetje številni divjačini, ki se je skoro nemoteno množila v njem. Na kraju, kjer je danes kapelica, je stal takrat lesen križ in na njem podoba trpečega Zveličarja. Ne daleč od križa v dolinici pa je zijal globok prepad, od katerega pa danes že skoraj ni sledu, kajti v dolgih letih se je zasul in izravnal. Tukaj, kjer je danes vozna pot, je takrat držala I
skozi gozd ozka stezica, po kateri so hodili romarji, ki so se že takrat zatekali k Mariji Kalobški po pomoč.
Nekoliko niže pod cerkvijo je stala hišica ob robu gozda, ki se je tukaj neenakomerno nehal pod hribom. Hišica in vse okoli nje je bilo čisto, da se je poznalo na prvi pogled, da so bile tu na delu pridne roke. Vsakdo bi mislil, da je v hišici vladala zadovoljnost, vendar ni bilo tako.
Mož, ki je zašel na kriva pota
Dva zakonca s hčerko edinko sta bila stanovalca te hiše. Moža, čeprav je bil mlad in krepak, ni veselilo nobeno pošteno delo. Najrajši je pohajkoval in popival z izprijenimi tovariši.
Za pijačo pa je bilo treba denarja, a kje ga dobiti? Posestvece je komaj za silo redilo nekaj ljudi. Edina kravica, ki so jo imeli, ni smela proč, kajti bila jim je nujno potrebna, ker je pomagala s svojim mlekom preživljati njegovo hčerko, katero je pa vzlic svoji pokvarjenosti zelo ljubil. Da bi imel za svoje pijančevanje potrebni denar, se je oprijel nepoštenega in nevarnega posla: postal je strasten lovski tat. To mu je bilo toliko lažje, ker je bilo divjačine dovolj, a gozdovi so pripadali grajskim, ki so zaradi nepristopnega sveta le malokdaj prišli v ta kraj lovit. Grajski lovski paznik je imel sicer ukaz, zasledovati tatinske lovce, toda v te hribe ga ni posebno mikalo. Tako je preteklo včasih leto dni, da je k večjemu dvakrat prišel na to stran. To so tatinski lovci dobro vedeli in so brez skrbi stikali po gozdu. Najljubši čas za to pa jim je bil v nedeljo dopoldne, ko so verniki hiteli v cerkev.
Ni se brigal za ženine opomine
Tako je tudi ta naš znanec šel vsako nedeljo in praznik namesto v cerkev v gozd po svojih nevarnih potih ne oziraje se na prošnje svoje žer.e, ki ga je skušala odvrniti od napačne poti. Toda bilo je vse zaman. Ni ji ostalo drugo, kakor vdati se v svojo usodo. Molila je neprenehoma v prepričanju, da bo vendar Bog enkrat uslišal tudi njeno molitev. Največje veselje ji je bila hčerka, katero je kot prava mati lepo učila, česar ji mož ni oviral, saj je bil malokdaj doma. Njene pridne roke so obdelovale žemljico, čedile hišico in oskrbovale edino kravico. Poleg tega je bila tudi varčna.
Ko je bila še dekle in je služila pri sosedu za deklo, je veljala za najlepšo mladenko daleč naokoli. Njen zdajšni mož je bil sin edinec, katerega je imel oče zelo rad in mu je zavoljo tega mnogokaj spregledal. Tako je imel le od materine strani nekaj prave vzgoje, medtem ko mu je oče iz slepe ljubezni vse dovolil. Tako je zrasel trmast in svojeglav. Večkrat se je ozrl za sosedovo deklo; všeč mu je bila. Ko mu je oče izročil žemljico, je vprašal za roko sosedovo deklo. Tako sta v kratkem postala mož in žena in kmalu jima je Bog poslal dete-hčerko, ki pa je ostala edinka.
Hčerka je bila prijazna deklica in v veselje obeh zakonskih. Kmalu pa je mož pokazal svojo pravo naravo. Na njene opomine in prošnje se ni oziral. »Moliva za očko,« je mati pogosto rekla hčerkici in dete je sklenilo svoje ročice.
Na dan Sladkega imena je šel na lov
Tako je bil nekoč spet praznik Sladkega imena Marije. Od vseh strani so prihajali romarji proti svetišču. Iz naše hišice se je tedaj zaslišal mil ženski glas in rekel: »Lepo te prosim, vsaj danes ne hodi na to pot, danes je praznik Sladkega imena Marije, za-ščitnice naše fare in pomočnice vsakomur, ki
se nanjo ozre. Morda boš še moral klicati
Marijo na pomoč, a te ne bo slišala.«
Trd moški glas ji je odgovoril: »Kdo te ja najel, da mi pridiguješ!« To rekši je vrgel puško čez ramo in se izgubil v gozd.
Žena se je žalostna odpravila v cerkev in skoro jokaje dejala hčerkici: »Dete moje, ko prideva v cerkev, pomagaj prositi Marijo za pomoč, da bo očka prišel iz zmot na pravo pot.« Prav goreče sta molili pri sv. maši. Ko se je bližalo povzdigovanje, se je domislila žena, da je slišala nekoč, kako se izpolni vse, za kar človek prosi med povzdigovanjem prav iz srca. Prijela je hčerkico za roke in ji pokazala navzgor proti Mariji. Oba sta pokleknili in med povzdigovanjem zamaknjeni gledali v Marijo ter jo prosili.
Božja kazen
Ženine besede so blodile lovskemu tatu po glavi, ko ga je vzel v svoje krilo temni gozd. Ni se mogel razvedriti.
»Kaj me danes vse te misli motijo, saj nisem otrok. Dan je lep, in v tem času, ko je maša, tako sem včasih slišal, pride divjačina najrajši pred puško. Kako je to, da danes ne vidim ničesar?«
Močneje je prijel puško in se potapljal vse globlje v gozd.
»Kaj pa je to? Ah ni nalahko zašuštelo po dračju?« Oprezno se je ozrl okoli in kmalu zagledal zajca, sedečega na neki skali in nekako posmehljivo zročega v lovca. Ves razburjen je lovec hitro pritisnil puško k licu, sprožil in hitro skočil, da bi pobral plen.
Kako pa se je začudil, ko je zajec planil po koncu in jo naglih skokov nekoliko krvaveč ubral po gozdu naprej.
Nevoljen ga je začel lovec zasledovati, kar sicer ni bilo težavno, ker mu je krvava sled kazala pot. Čez nekaj časa ga je toliko dohitel, da ga je videl, toda razdalja je bila za ponoven strel prevelika. Kako pa se je začudil, ko je pogledal bolj natančno in videl teči dva zajca tesno skupaj. Bežala sta naravnost v hrib proti kraju, kjer je stal leseni križ. Prostor okoli znamenja je bil nekoliko zravnan in tam je rasla lepa zelena trava.
Ko je prišel po sledi blizu križa, je obstal in od samega presenečenja ni mogel naprej. Kaj, ali sanja? Pomel si je oči. Ne, natančno je videl. Na jasi pred križem je skakljalo in se igralo v njegovo največje začudenje pet zajcev, ki se tudi niso zbali njegove bližine. Roka mu je vztrepetala in spomnil se je stare pravljice, kako se je vrag spremenil v zajca, da se je poigral z lovcem. Toda ta misel je trajala le trenutek, nato pa je njegova lovska strast zmagala. V svesti si plena, je naglo pomeril in sprožil. Toda, kakor bi se bilo vse zarotilo zoper njega, ni zadel ničesar. Zajci so se samo premaknili nekaj više ter porogljivo strigli z ušesi. Zdaj mu je bilo dovolj. Ves razsrjen je stopil nekaj korakov naprej, jezno stisnil puško in še enkrat sprožil. Ko se je dim razkadil, je videl, da je tudi tokrat streljal brez uspeha. V silni jezi je divje zaklel, roke so zgrabile puško, oči se obrnile na križ, en sam pritisk in strel je zletel v podobo trpečega Zveličarja.
Ko se mu je zdaj jeza malo izkadila in se je ozrl na križ, se ga je lotila groza, kajti iz rane, ki jo je napravil na podobi strel, so polzele po truplu navzdol krvave kaplje in padale na tla. V tem trenutku pa mu je zdrknila puška iz rok, na desnici je začutil mrzlo železo, poleg sebe pa zagledal samega črnega peklenščka, ki se mu je divje režal v obraz in ga vlekel za verigo, katere konec je bil pritrjen na njegovi desni"roki.
Marija Kalobška ga je rešila
Škrat ga je vlekel po dolini navzdol proti prepadu, ki je bil spodaj in ki mu skoro ni bilo videti dna. Ubogi lovec je bil od strahu napol v nezavesti in se je predramil šele tedaj, ko ga je peklenšček privlekel že na rob prepada, še en korak, dva, in pošast ga bo potegnila čez rob v brezno, od koder ni več rešitve. Ze je stala pošast na robu prepada. Ostudno in škodoželjno se mu je režala v njegov preplašeni obraz.
Zdaj pa se je lovec, zroč že pred seboj
gmrt, iztreznil In padel na kolena. V smrtnem strahu je vzdignil roke proti nebu in Ustnice so po dolgem času spet prav iz srca govorile: »Marija Kalobška, pomagaj mi!«
Kakor hitro je izgovoril te besede, se je Utrgala veriga in pošast se je pogreznila z groznim ropotom v brezno. Lovec je razločno čul rožljanje odtrgane verige, katere konček je še ostal na njegovi desni roki. JPrav tedaj se je oglasil zvon, zvonilo je k povzdigovanju.
Spet sreča v družini
Ves omamljen je na tleh kleče poslušal lovec glas zvona. O kolikokrat ga je nalašč preslišal. Oči, ki niso poznale solz, so postale rosne, in v duši mu je postalo tako mehko in prijetno. V duhu je obljubil, svoje fcivljenje drugače uravnati. Svojim sklepom je ostal zvest in je skušal zamujeno popraviti.
Kako je bila vesela njegova žena, ko je .videla moževo lepo obnašanje. Ko sta kmalu po tem dogodku šla skupno v cerkev, sta skupaj pokleknila pred podobo Marije. Kako
V krajih, kjer pridobivajo nafto (sirovi petrolej), nastanejo pogosto požari. Včasih so delo zločinske roke, večinoma pa izbruhnejo, ko vrtajo zemljo in iščejo nove vrelce. Med najzanimivejše primere goreče nafte spada tisti v rumunski Moreni, kjer so glavni vrelci rumunske nafte. Ko so v maju 1. 1929. delavci naleteli v globini 1600 m na vrelec nafte, je bljunila ta iz zemlje v obliki mogočnega vodometa. Mogočni curek nafte je vrgel v zrak kamen, ki je padel na kovinasti vrtalni stolp, kjer je nastala iskra. V nasled-nem trenutku se je nafta vnela. Nastal je velik požar, ki ga dolgo niso mogli pogasiti.
Drugi primer požara pri pridobivanju nafte je znan iz leta 1936 iz sovjetske republike Kazakstana. 8000 mož, poslanih gasit požar, je najprej nasulo okrog gorečega žrela štiri metre visok nasip. Potem so pa skušali zadušiti ogenj z velikim kovinastim zvonom, težkim osem ton. To je najnovejši način gašenja požarov v industriji nafte. Doslej je bilo odvisno gašenje takih požarov samo od hladnokrvnosti poedincev, drugih sredstev ni bilo.
Možje, ki v pravem pomenu besede stopajo v ogenj, da bi ga pogasili, se imenujejo v krajih pridobivanja nafte saiamandri. Tak mož obleče azbestno obleko in si natakne na glavo čelado z ozkimi odprtinami za oči, zaščitenimi s selenitom, v roko pa vzame eno ali več bomb, napolnjenih z nitroglicerinom. Okrog pasu mu ovijejo vrv, ki ne more zgo-reti, pritrjeno za motorno navijalo. Ce sala-mander v plamenih omedli, ga hitro potegnejo nazaj. Ce pa tako imenovani salamander pozabi v trenutku, ko ga že obhaja slabost, vreči od sebe bombo, je seveda izgubljen. Ta
srečni in veseli so bili zdaj vsi trije. Spet in spet je moral oče pripovedovati zgodbo o svojem spreobrnjenju. Ko je bil zgodbo prvič povedal, je dejala hčerkica: »Veste, ljubi oče, iz ljubezni do vas sem tako goreče prosila Marijo, da me je uslišala. Kaj ne, da vas je rešila prav med povzdigovanjem, ko ste zaslišali kalobški zvon?« Ves ginjen je objel oče hčerkico.
Dolgo vrsto let po tem dogodku so še vsi trije skupaj v medsebojni ljubezni živeli srečni in veseli. Hčerka je postala med tem zalo in postavno dekle in dobila za moža poštenega mladeniča.«
V teku let se je marsikaj spremenilo. Na kraju, kjer je stal poprej leseni križ, stoji zdaj zidana kapelica s podobo Matere božje. Pri njenih nogah je lesena podoba črnega škrata, ki drži v roki verigo, poleg njega pa kleči lovec z rokami, sklenjenimi k molitvi. Tam, kjer se je poprej vila ozka stezica, drži zdaj vozna pot, a gozd je moral dati prostor
I njivam in travnikom. Prepad pa je skoro čisto zasut. Hiši pri nekdanjem križu in zdajšni kapelici pravijo še danes pri Pri-križnih.	J. R-
čas, ko vrv vleče nesrečneževo telo, se bomba razpoči in od pogumneža, ki je zlezel v ogenj, ne ostane nič. Bomba ga raznese na drobne koščke. Poklic salamandrov so odkrili Američani.
Prav tako nevaren je poklic šoferjev, ki prevažajo nitroglicerin, najnevarnejše razstrelivo na svetu, s katero so napolnjene bombe, ki z njimi gase gorečo nafto. V prej-šnih časih so postali taki šoferji na smrt obsojeni roparski morilci ali samomorilni kandidati. Nihče drugi se ni hotel priglasiti za tako prevažanje, čeprav se zasluži dnevno do 20.000 dolarjev. Zelo dobro so bili plačani v industriji nafte poleg teh šoferjev tudi saiamandri. Zdaj je pa tudi v tem pogledu drugače. Za nekaj sto dolarjev se najde zdaj mnogo ljudi, pripravljenih tvegati življenje. Tako je človeško življenje izgubilo svoj© vrednost.
Nitroglicerin se razpoči pod pritiskom udarcev ali vplivom vročine. Od voza, ki je prevažal nitroglicerin in se razpočil, so našli nekoč čez tri dni le nekaj zveriženih kovi-nastih delov, in sicer štiri kilometre daleč od kraja nesreče. Šoferja niso mogli pokopati, ker niso našli niti najmanjšega koščka njegovega trupla, tako ga ie razneslo. Policija pa napenja seveda vse sile, da bi se podobne nesreče preprečile. Posode z nitroglicerinom morajo imeti gumijaste obode, da se prepreči tresenje. Vozovi so svetlordeči, voziti smejo samo ponoči, in sicer v primerni daljavi od naseljenih krajev. Prebivalstvo se mora zmerom pravočasno opozoriti na nevarnost. Pogosto so cela mesta kakor izumrla, če se vozijo v njihovi bližini taki rdeči vozovi. Prebivalstvo beži iz hiš, da si za-
varuje življenje. Vendar pa ni podobnih nesreč povsem preprečiti. Večkrat zadošča ko-tanjica na cesti in vsi varnostni ukrepi so bili zaman.
Podobno velja za salamandre. Pride dan, ko ga doleti nesreča. Zgodovina nafte ne pozna nobenega salamandra, ki bi bil dočakal upokojitev. Prej ali slej ga doleti smrt v plamenih, ki jih je hotel ukrotiti. Ce bi ne bilo smrtne nevarnosti, bi bilo to delo kaj preprosto. Kadar gori nafta, vise plameni vedno v zraku. Silni pritisk, ki meče pline in curke nafte v zrak, je tako močan, da nastane tik nad zemljo prostor, v katerem ne more nič goreti. Salamandrova naloga je za trenutek odrezati plamen, dvigajoč se nad zemljo, s še večjim pritiskom, in sicer z eksplozijo. Ogenj ne dobi nove hrane in ugasne, tako da res lahko rečemo, da je bil upihnjen kakor sveča.
Preden se pa salamandru to posreči, minejo večkrat tedni in tudi meseci. Salamander se mora pogosto večkrat vrniti, kajti vročina predira tudi skozi azbestno obleko, in človek je v nevarnosti, da se onezavesti. Omedlevica pa pomeni po večini smrtno obsodbo. Ce je salamander pravilno vrgel ni-troglicerinovo bombo v žrelo, je požar poga-šen. Pogosto pa plameni znova švignejo iz zemlje, ker se vnamejo plini od razbeljenega železa ali peska. Življenje v industriji nafte je večna borba s smrtjo. Doslej je bil človek tisti, ki je moral tvegati svoje življenje. Šele v zadnih letih delajo poskuse, kako pogasiti goreče vrelce nafte s tehničnimi pripomočki, torej brez neposrednega sodelovanja človeka. Ti poskusi pa zaenkrat še niso dosegli zaželenega uspeha.
Zanimivosti
X Smrt nemškega stotnika, ki je dosegel 40 zmag v zraku. Iz Berlina poročajo, da je padel v neki bitki nad Rokavskim prelivom nemški stotnik Balthasar, ki je bil nedavno odlikovan od vodje nemške države, ko je slavil svojo 40. zmago v zraku. Rodil se je v Fuldi 1. 1914., kakšnega pol leta pred smrtjo svojega očeta, ki je bil po poklicu gozdar in je kot rezervni stotnik padel v svetovni vojni meseca oktobra 1. 1914. pri Lillleu. L. 1933. je Balthasar končal srednjo šolo ter se je takoj odločil za vojaški stan. Kot prostovoljec se je udeležil španske državljanske vojne.
X V Besarabijo civilno prebivalstvo še ne sme. Rumunska vlada razglar , da je civilni promet z Besarabijo zaenkrat prepovedan. Noben civilist, ki nima posebne izkaznice, ne sme stopiti na besarabsko ozemlje.
X 7000 dolarjev za najboljši nagrobni spomenik. Ameriški milijonar Donald Hunt je razpisal nagrado 7.000 dolarjev za najlepši svoj bodoči nagrobni napis, ki pa ne sme imeti več kakor dva stavka in mora biti napisan v štirih vrstah. Mora pa tudi opisati delovanje 87. letnega Donalda Huta.
X V solnčnicah je važna snov za razstrelivo. Po Nemčiji zadnje čase zelo pospešujejo sajenje solnčnic. Pri raznih poskusih za popolno gospodarsko osamosvojitev so namreč nemški strokovnjaki dognali, da se iz stebel solnčnic dobi razmerno mnogo celuloze, ki jo industrija potrebuje v najrazličnejše s vrhe. V zdajšnem vojnem času predvsem za izdelavo najrazličnejših razstrelilnih snovi.
X Sovjetske čete zapuščajo za seboj sama pogorišča in razvaline. Iz Helsinki ja poročajo: Te dni so finske čete zasedle mestece V£rte-sil& v Kareliji. To mestece je po lanski finsko-sovjetski mirovni pogodbi prešlo v sovjetske roke, zdaj pa so ga finske čete spet osvojile. To mestece, ki je imelo še pred letom dni 10.000 prebivalcev, je padlo finskim vojakom v roke le še kot razvaline. Na povelje svojih komisarjev so pa Rusi zažgali v mestu vsa poslopja. V mestu in okolici ni ostal neporu-šen niti en most. Cerkve in šole so bile prav tako razdejane do temeljev. Isto velja tudi za vsa druga finska naselja, ki so jih Finci v tej ofenzivi spet iztrgali iz sovjetskih rok.
X Eksplozija municijskega vlaka na Švedskem. Iz Stockholma poročajo: Dne 19. t. m. zjutraj je nastala na postaji Kribu iz nepo-
Bela kraljica divjaškega plemena na otoku Tihega morja
Skupina znanstvenikov je nedavno obiskala nekaj otokov v tako imenovani Oceaniji in je v še neraziskanih krajih naletela na nekaj nenavadnega, nekaj takšnega, česar še ni odkrila nobena druga odprava. Učenjaki so se tam srečali z mladim dekletom, ki gotovo ni bila domačinka, kajti njena bela polt jo je izdajala, da se je morala nekoč pripeljati iz prosvetljenega sveta na te otoke. Tamkajšni rod divjakov jo je smatral za svojo kraljico.
Dekle so znanstveniki krstili za gospodično Tarzan, kajti živela je med divjaki res nekako tako kakor Tarzan, kakršnega poznamo iz knjige. Nihče ne ve, kako je to dekle zašlo med divjake, še večja uganka pa je, kako si Je nad njimi pridobila neomejeno oblast.
Gospodična Tarzan pravi, da se prav nič ne spominja, da bi živela kdaj kje drugod. Čudno pa je pri tem, da govori neko angleško narečje. Iz tega bi se morda dalo sklepati, da je ona edina, ki je ostala pri življenju izmed vseh tistih potnikov, ki so se bili leta 1923. mimo tistih otokov vozili z angleškim parnikom »Douglas Mawsonom« in se je potem laldja nekje v bližini potopila.
Člani odprave so vzeli dekle s seboj in ga prepeljali v Manillo. Toda mladenka pravi, da ne spada med prosvetljene ljudi ter vztraja pri tem, da se hoče vrniti nazaj k svojemu ljudstvu. Upajo pa, da si bo le premislila in da jo bo mogoče pridobiti za to, da bi v bodoče kdaj nastopila tudi v kakšnem filmu.
Goreči sirovi petrolej gasijo z najhujšim razstrelivom
jasnjenih vzrokov eksplozija v municijskem vlaku. Posledice so bile strašne. Prav tisti trenutek je prispel na postajo brzi vlak, ki je hitel proti Stockholmu. Oba vlaka sta bila čisto razdejana. Razdejano je bilo tudi postajno poslopje. V vsem okraju ni ostalo celo niti eno steklo. Prvim eksplozijam so naglo sledile druge, dokler ni eksplodiral poslednji vagon z municijo. že po prvi eksplozjii je železniško osebje z vso naglico zapustilo vlak in se delno rešilo. Posamezne granate je pognalo tudi po štiri kilometre daleč od postaje. Na vso srečo ni bilo smrtnih žrtev in je vsem, tudi potnikom brzega vlaka uspelo rešiti se. 244 ljudi je bilo ranjeno, trije izmed njih hudo.
X Aretacije komunistov v Franciji. Iz Vi-
chyja poročajo: Policija je pri preiskavi prostorov sovjetskega poslaništva v Vichyju našla tajno oddajno postajo, ki je bila skrita v kleti. V Franciji je bilo aretirano več tisoč komunističnih agentov. Po zanesljivih vesteh je bilo izvršenih 19.000 aretacij.
X Japonska je stopila v peto leto vojne. Peto obletnico vojne med Japonsko in Kitajsko so na Japonskem proslavili s posebnimi javnimi zborovanji. Govorniki so povsod naglašali odločnost, vztrajati v borbi s Kitajsko do kraja.
X Večje spremembe v poveljstvu ameriške vojske. Med drugimi je poveljnik protiletalske obrambe v Karibskem morju general Andrews imenovan za poveljnika vse ameriške protiletalske obrambe v vojski in mornarici. V njegovo področje spadajo tudi kraji ob Panamskem prekopu.
X Ameriški mornariški rezervisti ne smejo domov. Ameriški mornar, minister Knox je zapovedal, da morajo vsi mornariški rezervisti, 37.000 mož, ostati pod orožjem, dokler bo trajalo stanje splošne pripravljenosti v Zedinjenih državah.
X Leningrad utrjujejo. »Piccolove« »Ulti-me Notizie« objavljajo izpod peresa berlinskega dopisnika Milanesija poročilo o dogodkih na vzhodnem bojišču. Usoda Leningrada in Kijeva je po sodbi dopisnika tržaškega lista že zapečatena. Ruska vojska, ki je branila prvo linijo med Zitomirom in Berdiče-vom, je bila po nemških vesteh uničena v tridnevni borbi. Rusom, pripominja Milanese, se ni skoro nikjer posrečilo uničiti žitno letino zaradi tega, ker žito še ni dozorelo. Vsa letina Zapadne Ukrajine bo torej prišla v dobro nemški vojski. Usoda Leningrada, prestolnice Petra Velikega, je zapečatena. Treba je le še vedeti, kaj namerava maršal Voro-šilov, ki je vrhovni poveljnik sovjetske vojske v tem delu. Če bo skušal braniti Leningrad, bo to mesto zadela usoda Varšave in Rotterdama. Za zdaj se še nič ne ve, kaj bodo storili Nemci. Doslej še niso bombardirali Leningrada in s tem naznačili željo, da ostane mesto, ki ima tri milijone prebivalcev, neprizadeto. Če bodo Rusi, kako navaja dopisnik, hoteli iz Leningrada napraviti trdnjavo, ki se brani, se bodo morali Nemci poslužiti vseh sredstev, da si ga priborijo. Podoba je, da se Rusi pripravljajo na obrambo. Oblastva v Leningradu so izdala povelje, da se morajo vsi prebivalci udeleževati obrambnih del. Prebivalstvo v trumah zapušča svoja bivališča in se skuša ogniti grozotam vojne.
'X Strožji ukrepi proti 2idom na Slovaškem. Slovaški tisk prinaša z velikim poudarkom odloke notranjega ministra zoper Žide. Zidom je odslej prepovedano obiskovati -kopališča in javne nasade, hoditi na trg pred 10. uro, hoditi v javne lokale po 21. uri, obiskovati nežidovske rodbine in vzdrževati z njimi kakršenkoli družabni stik. Uradno se zatrjuje, da so bili ti ukrepi potrebni zaradi obnovitve slovaškega državnega gospodarstva in za preprečeni e židovske p roti državne propagande.
X Obešen angleški industrijec. Iz Lizbona poročajo, da je bil znan angleški industrijeo inž. George Johnson Armstrong obešen. Armstrong je štel šele 38 let. Bil je na smrt obsojen zaradi tega, ker je o priliki svojega potovanja po Zedinjenih državah nekemu tujemu vohunu dal neke vesti. Pri povratku na Angleško ga je policija prijela, zaprla, državni pravdnik ga je obtožil zločina vele-izdaje in zdaj je mož končal na vešalih.
'X Sovjetske čete zažigajo tudi gozdove.
Po neki vesti poročevalca nemške propagandne kompanije so v plamenih obširni gozdovi vzdolž južnovzhodne obale Lado-škega jezera. Pred umikom uničujejo sovjetske čete mesta in vasi.
X Psa je imel naučenega, da je kradel kokoši. Neki starec v Rosariu v Argentini si je hotel pomagati iz bednega položaja na ta način, da je svojega psa naučil izmikati kokoši. Pes je bil bistroumen in se je znal svojim žrtvam približati tako previdno, da se ni ustrašila niti najbojazljivejša kokoška. Svojemu gospodarju je prinesel mnogo plena. Ti pasji obiski kokošnjakom pa so naposled pripravili oškodovane lastnike do tega, da so poklicali policijo na pomoč. Po dolgem oprezovanju podnevi in ponoči so tatinskega psa ujeli v past. Starec je pri zaslišanju takoj priznal, da mu je pes s svojim delovanjem omogočil precej udobno življenje. Marsikatera kokoška se je skuhala v njegovem loncu, marsikatera druga mu je šla v denar. Starca so poslali v zapor.
X Najmlajši otrok je najpopolnejši otrok v družini. Na podlagi najnovejših podatkov so znanstveniki ugotovili, da je najmlajši otrok v družini v večini primerov najpopolnejši član družine. Med 18.000 otroki, ki so jih premerili in preiskali, so našli, da je najmlajši otrok glede lepote, zdravja in duševnih sposobnosti v večini primerov popolnejši od svojih starejših bratov in sester.
X Raj rož za slepce. Mesto Chicago je nedavno odprlo vrata vrta, ki je menda edinstven te vrste na svetu. Namenjen je izključno slepcem. Ves vrt je zasajen z dišečimi rožami. Tako imajo slepci vsaj nekaj užitka in vsaj delno jim je nadomeščeno to, kar jim je vzela narava z vidom.
X Galeb je rešil račke pred kraguljem.
Nad nekim ribnikom v Curihu, v katerem je plavilo devet mladih račk, so opazili te dni velikega kragulja, ki je prežal na živalce. Nenadno pa se je pojavil galeb in se vrgel na rjavo roparico. V strmem poletu je švignil do nje, jo zagrabil za vrat, nato se je spet dvignil in ponovno strmoglavil nanjo. Ujedi je pretila slaba in čedalje bolj se je
umikala proti sredini Curiškega jezera, na da bi prehajala v protinapade. Nekoliko mi« nut pozneje se je na bojišču pojavil drug galeb, a ker se je kragulj čedalje bolj umikal, nazadnje niso mogli več ugotoviti, kakšen je bil izid tega nenavadnega boja. »Neue Ziir« cher Zeitung«, ki piše o tem, dostavlja, da se je »galebje vojno poročilo« glasilo nekaka takole: »Dva galebja bombnika sta poškodovala sovražni kragulji bombnik, ki verjetno ni mogel več doseči svoje izhodišče«.
Gospodarstvo
= Carinske olajšave v prometu med Ljubljansko pokrajino in ostalo državo. »L'Ecco di Roma«, poroča da so oblastva določila izdajanje dovoljenj za izvoz vsake vrste trgovinskega blaga v Ljubljano, tudi onega, ki je podvrženo sistemu posebnih licenc. Odrejeno je bilo tudi, da izdajajo carinarnice neposredno brez licenc dovoljenja za vsake vrste blaga z ozemlja Ljubljanske pokrajine v stare pokrajine Kraljevine.
= Živinski sejem za svinje, goved in konje bo v ponedeljek po sv. Jakobu 28. julija pri Materi božji Dobrega sveta na Slinovcih pri Kostanjevici.
- ZA SMEH IN KRATEK ČAS -
NIČ NE BO
Gospa (kara služkinjo): »Čujte, Marička-vi se zmerom poljubljate z onim fantom, ki prinaša zjutraj k nam mleko. Odslej bom sprejela vsako jutro mleko jaz.«
Služkinja: »Milostiva, saj vas ne bo hotel poljubiti...«
V GOSTILNI
Gost: »Gospod gostilničar, vašo klet pa ja gotovo poplavila zadna povodenj.«
Gostilničar: »Kdo vam je to rekel?«
Gost: »Vaše vino ...«
NE ENO, NE DRUGO
Mož (svoji spogledljivi ženi): »Res, lep osel sem bil, da sem se kdaj s teboj oženil.«
Žena: »Ne, niti kot osel nisi bil nikdar lep.«
DOBRO SRCE
Zora: »Ne verjameš, kako mehkosrčen je moj zaročenec! Niti miške ne bi ubil.«
Vera: »Kakšen pa je njegov poklic?«
Zora: »Lastnik je delavnice za mišje pasti.«
HALI OGLASI
Naslovi inserentov oglasov t šiframi ostanejo strogo tajni.
16 ŠIVALNIH STROJEV — popolnoma novih — in več rabljenih ugodno naprodaj pri —■ »PROMET« (nasproti Križanske cerkve)«
KNETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
zadruga z neomejenim jamstvom
v Ljubljani - Tavčarjeva ulica 1
Žiro račun pri Narodni banki. — Račun poštne hranilnice 14.257 Brzojav: »Kmetskidom«. — Telefon št. 28-47
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Daje kratkoročna posoiila — Eskon-tuje menice.— Izvršuje ostale denarne posle. Nove vloge na knjižice in na tekoči račun
vsaJ* Ml m»ol°: a do 6<r
žljive obrestuje po 4 UW J/O
Za vse vloge nudi popolno varnost! Zaupajte domačemu denarnemu zavodu t