Št. 97. V Goriei, v soboto due 3. daeambra 1904. Letnik VI. Izbuja vs:i' tortik in Holioto ob 11. in i pmipoliliir z;t ini'slo Lit (>L .H. uri |)u| . za di'jtHo. Ako pads 11:1 la dneva pnunik i/iilt> dan pn»job l>. /.\ri»ti«»r. Slam; po pnSli prejemaii :ili v (iorin n;i dom poSiljan cololt'tiio H '\, pollelno 4 Kin sietrlU'tun 2 K. I'rodajasi- v (lorici v to- bakarnan Schwur/ v Šolskih ulic.'ih. JfllorsiLz v Nnnskib ulicali in Li1- ban na. Verdijc'vem tck.iliäöu p<> 8 vin. &0RICA iZjutranjr izdanje.) I Hreriništvu in upravnlstvo se nahajata v , iilica Vetlurini It. SI. 9. Dopisi» jt* nasloviti na urcditiätvo, ogltts«* in naročnino pa na upravniSlvo »CJoricf«. Oglasi st> raČunijo po p«»tit- vrslab in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiakajo, rači. '**. nijo tie po pogodbi. I Izdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odn'ov. J. Maruaič). Finančno poročilo o načrtu zakona, zadevajočega uredi- tev pravnih učiteljskih razmer meš- čanskih in ljudskih šol v kronovini g-oriško-gradiški. II. 0 pokojninskih prejemkih. PotrebšČina za pokojnine učiteljev, učiteljic, učiteljskih udov, za odgojnine, miloščino, konktretalne pokojnine in po- smrtne čotrti gre na breme učitoljskega pokojninskega zaloga, ki pokriva svoje polrebščine b äolskimi zapuščinskimi pri- spevki, z 10 in 2% pristojbinami, katere plačajo učitelji od avojih prejemkov, s šolskimi globami, z interkalarji in z do- hodkom, izvirajočim iz prodaje äolskih knjig, dočim gre letni primanjkljej na bremo deželnega zaloga. Da se določijo pokojnine, se vsprej- mejo za podlago vštevni prejemki, ki so: plača, petletnine in opravnine (stanarina ni vštevna v pokojnino). Iz primere veljavnih določb zade- vajočih odmero pokojninskih prejemkov z onimi, ki so obrazložene v deželno- zborskem načrtu, dobi se sledeči razkaz: A. Pokojnine uöiteljev in učiteljic : 1. Za službo do 10 let pristoja učni moči temoljem sedanjega zakona odpravnina v znesku 18-mesečnih rokov od uätevnih plač. Temeljem deželnozborskega načrta za službo do 5 let pristoja učni mcči odpravnina v zneska 12 mesečnih rokov. , in za službo do 10 let v zneska 24- mesečnih rokov od uštevnih plač. Ako postane učna moč po petletnem Blužbovanju brez svoje krivde nespo- aobna, smatrala se bode, kakor bi bila Blužila 10 let. (Načrt nčiteljskega društva navaja kakor najmanjäo pokojnino zne- sek 800 K.) 2. Za nad 10 letno službo pristoja temeljem sedanjega zakona: 7s (to je 333%) plač uštevnih za nad 10—15- letno slažbovanje, ;/ (37 5%) za 15—20- letno službovanje. */H (50%) za 20—26- tetno službovanje, •'•/„ (62-6%) za 25— 30-letno službovanje, % (75%) za 30— 35-letno službovanje, 7« (87 5%) za 35—40 letno službovanje in 8/8 (100%) za 40 ali večletno službovanje ; temeljem deželnozborskega načrta : 40% za 10 let in za vsako nadaljno leto 2% več, toraj za 15 let 50%, za 20 let 60 %, za 26 let 70%, za 30 jet 80%, za 35 let 90% za 40 let 100%. (V načrlu učiteljskega društva Be n&fcjaja določba, da bodo imeli učitelji pravico do popolne ppkojnino po 35-letnem službovanjn ; ker je pa dolo- čeno, da po 10-letnem službovanju bodo imeli pravico do 40% in za vsako na- daljno leto 2% več, imeli bi v 35 Ietih le 90%, kajti ako bi imeli pravico do 100%, bi se moral določiti odstotek na 21 V'/o več za vsako leto po desetletnem službovanjn.) B. Pokojnine učiteljskim udovam: a) Ako ni dokončal soprog 10-letneg& službovanja, pristoja odovi tomeljem se- danjega zakona odpravnina v zneske jedne četrtinke zadnje letne place; b) ako je imel soprog pravico do pokojnine, pristoja udovi sedaj jeden čelrti del vštevnih plač. Ako ni dokončal soprog 10-lelnega službovanja, pristojala bode udovi temeljem deželnozborskega naörta odpravnina v znesku jedne polovice vštevne place, katero je imel soprog; ako je imel soprog pravico do pokojnine, pristojal bode udovi temeljem deželno- zborskega načrta jeden četrti del zadnjih vätevnih plač 40%, vendar ne manj od G00 K, nikdar pa več nego bi znašala soprogova pokojnina. C. Odgojnine: Udovi, ki ima pra- vico do pokojnine, pristoja temoljem se- danjega zakona za vsakega pokojniko- vega otroka pod 20. i1 ^.om odgojninski prispevek, ki se odmeri na naöin, da vsi prispevki skupno s pokojnino udove ne presežejo 50% zadnje vštovne pokojni- kove place. Temeljem dcželnozborskega načrta bode pristojal udovi, ki ima pra- vico do pokojnine, za vsakega pokojni- kovega otroka pod 20. letom odgojninski prispevek, ki se odmeri po 10% od zad- nje place očetove oziroma soprogove ; Bkapna svota prispevkov ne bode pa smela presegati pokojnine udove, niti no bode smela ta pokojnina skupno s pri- spevki presegati 80% zadnje vžtevne po- kojnikove place, in v nikakern slučaju pokojnine pokojnikove. ' D. Könkretalne pokojnine : Sirotam učitelja, ki je imel pravico do pokojnine, pristoja temeljem sedanjega zakona do 20. leta konkretalna pokojnina v znesku y6 dela zadnje očetove place. Temeljem deželnozborskega načrta pa bodo pristo- jala konkretalna pokojnina v znesku x/i i*h vsako siroto od pokojnine udove. Skupni znesek pa no bode smel prese- gati pokojnine udove. K. Posmrtna četrt: Dedičem uöite- lja, ki je imel plačo ne višjo od 1.200 K in ki ni zapuslil nikakega premoženja, pristoja lemoljem sedanjega zakona l/i zadnje letne vätevne place na posmrtni četrti; temeljem dežolnozborakega načrta bode pristojala ',', zadnje letne vštevne place ali zadnje pokojnine na posmrtni četrti. Iz teh preračunov sledi, da donese deželnozborski načrt razun priboljäkov izvirajočih iz plač in ki bodo vplivali tudi na pokojninske prejemke, ie na- slednji povišek: a) za rarnatelje, uöitelje in učiteljice meščanske Sole, za voditelje, učitelje in uciteljice ljudske Sole, v slu- čaju pokojnine: po 11 letnem službova- nju bode znašal poboljäek 26%, po 14- letnem 44% po I (i letnem 38%, po 19-letnem 54%, po 21-letnem 24%, po 24-letnem 36%, po 26-letnem 15%, po 20-letnem 25%, po 31-letnem 9%, po 34-letnem 17%, po 36-letnem 5%, po 39-letnem 12%. (Določba navedena v načrtu učiteljskega društva, da mora namreČ znašati najmanjäa pokojnina 800 K, zamogla bi donesli u^iteljem pobolj- šek od 66% in učiteljicam do 100%) — Za učiteljsko udove brez otrok bode zna- §al pobc^k 20o.':- z enim otpVxom niö 1 's nji / poboljška, z 2 ottv,čoma poboljäek 20%, s 3 otroci 40%, s štirimi ali več otroci 60%, za 1 siroto (konkretalna pokojnina) bode znaSalo znižanje 40%, za 2 siroti bode znaäal poboljšek 20%, za 3 sirote 80%, za 4 ali več sirot 140%. i Preračunov v finančnih poaledicah načrtovane preosnove za pokojninski za- log ni mogoče napraviti, kajti zakon ni- ma moči za preteklo dobo in ostanejo toraj 8edanje pokojnine nespremenjene. Breme pokojninakega zaloga bode toraj le polagoma naraäcalo in sicer tako, ka- kor se bodo nakazovalo nove pokojnine. Potrebäcina prevdarjena za I. 1904 za učiteljski pokojninski zalog znaša: za pokojnine 25 učiteljem K 20.73361, za pokojnine 13 učiteljicam K 7.50932, za pokojnine 27 uöiteljakim udovam K 13.(58543, za dve miloščini K 560—, za odgojnine 13 udovam za 33 maloletnih K 2.59507, za 1 konkretalno pokojnino K 203 33, za odpravnine in ,posmrtne četrti K 5001—, za razne stroäko K 484—, skupaj toraj K 40.27077. Ako se pomisli, da aedanje pokoj- nine izvirajo večinoma izpred 1. 1900 in da se je potem uže zvekšala plača vsa- kemu učitelju za 200 R, sledi, da bodo znašale pokojnine vsled nadaljnega iz tega zakona izvirajočega poviäka in vsled določb, ki so se izboljšale glede pokoj- nin, 50 do 70°/» *eč nego dosedanje po- kojnine, in potrebščina za ta naslov se bode toraj zamogla zvikäati na 70.000 do 80.000 R na leto, ako se postavi za temelj pri tem približnem preračunjeva- nja enako ätevilo upokojencev. Ker je bil uže do sedaj učiteljski pokojninski zalog pasiven in sicer tako, da je moral deželni zalog priskočiti mu na pomoč 1. 1900 z zneskom K 12.768 05, 1, 1901 z zneskom K 13685 19, 1. 1902 z zneakom K 4.54898, 1.1903 z zneskom K 14.118.10 in I. 1904 z zneskom R 12.24822, raz- vidno je uže sedaj, da bode moral de- želni zaklad zalagati pač viSje zneske, kajti poviäek šolakih pristojbin, potrjen v zakonu z dne 3. maja 1903, ät. 8 04 dež. zakonika, je bil določen za pobota- nje aedanjega primanjkljeja pokojninskega zaloga in ne onega, ki se izkaže po uve- ljavljenju tega zakona. (Konec pride.) D o p i s I. Vogersko, dne 1. decembra 1904. — (D T a g r a d o v a.) — Na Vogerskera sta dva starodavna gradova. PreSla sta oba v druge roke. Prri, dosedaj v pose- ati vitezev Boziöev, je preäel v roke tr- govca Josipa Culota v Gorici; drugi, do- sedaj v poseBÜ grofov Coronini-Cronberg, je preäel v roke bivšega oskrbnika Jo- sipa Rubbia. Grad Boziöev je lep, pro- storen, stoji izven vasi na samem, v ni- žavi. Ima kapelico, katera je bila posve- čena odgoriäkega nadSkofa grola Attemsa. Starodavnejši je grad grofov Coroninijev. Stoji v rasi, na hribčku ter je tudi lep in prostoren, ima tudi kapelico. Zidan je kakor trdnjava. Prvi gospodarji sobili LISTEK. Pred cesarjai Srbaki: P. Markoviö-Adaniov. (Dalje.) „Ne vem, v čim sem greäil," reče dalje Mijo, „da mora vsa hiša toliko tr- peti. Tudi sina mi je že odvrnila. Vsega inna neki premalo. Vaakemu dam rad, 8»j ničesar ne ponesem v grob — in oböino. „Edinost" se opetovano poteguje Za osobje, ki je imelo dosedaj zaslužka pri užitnini, kar je samo na sebi jako ePo ; toda mi mislimo, da zakupnik, ka- ^teremu so ti Ijadje slažili zvesto 20, f-* in več let in kateri je imel stotiso- cö.ke dobička od užitnine, bi lahko prd- fnel te |jU(ji ^U(ji gedaj v starosti, ne ^a da jih meče kot izžmete limone na Srnetig(5e. Neumestno je, zahtevati sedaj . občin in dežele, naj jih one sprejmö ln rede. Vsekako čudna je zahteva : Pri- ^tnik naj izkorišča dornačo čile in ^VJi^e moči, a ko jih več ne potre- ÜJe) naj jih občine redo I j. Opozarjamo še jedenkrat naše JUdstvo : Naprosi naj vladne organe, da v>ü pobirajo užitnino mesa, mošla in 8tna Po tarifu brezplačno, kakor so dolžni OrUi. Na ja na^jn pridejo do zanesljivih P dHtkov, koliko nese občinska užitnina, M .oij^ina ne bo trpela nikake izgube. J se ne dajo po nobenem človeku in k» noben način «lepiti ! „Edinosti" pa, naleri s tem ne podtikujemo nikakih zlih nienov, priporočamo previdnost. Jzpred sodišča. — V četrtek je pred tukajänjim okrožnim kot ka- oni i m sodiš<5em) obtožen radi tatvine, 1 Josip Furlan iz Terza v Furlaniji, o stal M a i " *» ****J aukj im um v/ uui m »vv *» ** oni i m sodiš<5om, obtožen radi tatvine, kat JosiP Furlan iz Terza v Furlaniji, o hoMem 8nao 8V0Je^asn0 poročali, da je go °kraBti tukajšnjega trgovca in nje- Ja ga biväega gospodarja Kühnela ter jaln^6 J6 V ta namen s ključem proda- te lc® ter z onimi železue blagajne, ka- prik .nJe Je iznnuznil Kühnelu iz žepa, 2a ravšJ, se v njegovo spalnico, ko je ta nek i r!an dobl1 Je za to '51 Pa k«r je öl ' kl"čmarici Dreossi v Škodovakah u«radel 10 K, 4 mesece ječe. Ta dan zagovarjati seje moral tudi pred istim sodiAcein oni Angelj Peloan iz Fojana, ki je v družbi drugib svojib tovariAev dne 6. oktobra, kakor smo že natanenejSe poročali, ponoči ponovtio na- padel in pretepel Andreja Paborja iz Opatjegasela ter izvrSil nad njirn tudi neko jako gnjusno dejanje. Obtoženec se izgovarja, da je bil tako pijan, da skoro ni vedel, kaj je delal. Pravi pa objednem, da je on s tovariši zaradi tega pretepal Pahorja, ker bi bil ta vpil: „Evviva Ita- lija", „Evviva Napoli", „Trieste e nostra" ! in tudi zaradi tega, da je izvräil nad njim ono dejanje, nikakor pa ne iz po- hotnosti. Predsednik opozori obtoženca, da je pri prvem izpraäevanju gororil dru- gače. Zdravniki so spoznali rane, katere je dobi! Pahor, za lahke in izrekli, da je bil Pahor vsled njih 12 dni nesposoben za delo. Pahor pa j« trdil na kazenski obravnavi, da cut; že dandanes posle- dice onega napada na svojem životu, vsled katerega je še dandanes nespo- soben za delo. Znstopnik državnega pravd- niätva jo predlagal, naj se obravnava pretrga in naj se Pahorja še jedenkrat preišče. Sadni dvor je ugodil ti zahtevi. Poklicana sta bila zdravnika dr. Pitamilz in dr. Luzzato, ki sta Pahorja preiskala 9 dni po napadu ter takrat spoznala, da so bile rane lahke in da je bil Pahor le 12 dni vsled njih nesposoben za delo, dočim je dr. Grešič, ki je Pahorja pre- iskoval dne 28. novembra, äe takrat našel na njem posledice napada. Zdravnika dr. Pitamitz in dr. Luzzato sta v četrtek še jedenkrat preiskala Pahorja ter se- veda tudi takrat potrdita svoje prvo mnenje. Petean bil je valed tega obsojen na trinaj^tmrsečno ječo, poostrono z jednim postom in osamljonjem vsaki mesec. Dalje mora plačati Pahorju 48 K kot odäkodnino za onih 12 dni Pahor- jeve nesposobnosti za delo, 50 K za pre- stane bolečine in 30 K za pravno za- Htopstvo. Zagovornik obtoženca naznanil je ugovor proti obsodbi. Izpred porotnega sodisča. — V torek se je vršila porotna obrav- nava proti 22-letnemu Antonu Dilena iz MnSe, ki je dne 10. oktobra t. 1. v neki krčmi v Muši tako hudo zabodel no?, v glavo občinskemu čuvaju Jožefu Medeot, da je ta v goriški bolnišnici, kamor so ga prepeljali, že v par dneh umrl. Po- rotniki so izrekli, da je Dilena kriv umora in sodišče ga je obsodilo na 3- letno ječo ter na stroške, kr^ip tndi v tr.i,; da mora plačati nedopa^''1' hčerki umorjenega Medeota vsaki mesec 8 K, dokler ne bode drugače preskrbljena, ma- teri pokojnikovi pa po 10 K na mesec. Smrt je rešila ječo Michelinija iz Pozzuola v Italiji, ki je stal te dni, kakor smo poročali, zaradi raznih tatvin pred goriškimi porotniki in so ga ti ob- sodili na 6-letno ječo. Sušica storila je konec temu nesrečnemu življenju. LJmrl je namreč v tukajšnjih zaporih. Pred smrtjo poslali so na nj^govo proi^njo po spovednika. Ko se je spovedal, bil je Michelini previden tudi z drugimi zakra- menli za umirajoče. Oudrl^kov koucert. — V četrtek zbralo se je v goriäki gledaliäki dvorani prav mnogo in prav odličnegB občinstva, da občuduje slavnoznanega umetnika na goslih Frana Ondrička. Ondriček bil je koj pri svojem nastopu burno poz- dravljen. S svojim goslanjem pa je ob- Činstvo kar naravnost očaral, tako d» mu je za vsako točko burno ploskalo in se je moral umetnik konečno udati zah- tevi občinstva ter nadodati še dve točki k vsporedu. Tudi gosp. Famera izkazal se je pravega mojstra na glasovirju. Zaprta hleva. — V sredo so za- prli hlev gostilne Reich in oni v Attem- sovi krčmi na Kornju, ker se je pred dnevi pojavil tarn jeden slučaj neke konjske nalezljive bolezni. Zaradi tega niso smeli vozniki, ki vozijo različni ma- terijal za zgradbo bohinjske železnice v naäe gore, spraviti tarn svojih konj. Bilo je kakih 17 dvovpreinih vozov, ki so se podali vsi na Travnik ter so tarn čakali, dokler si niao preskrbcli drugih hlevov. Gospodarji hlevov jih niso namreč ho- teli vsprejeti, vsaj tako so nam pravili vozniki, dokler se niso izkazali z živi- nozdravniSkim spričevalom, da so njih konji zdravi. Seveda bodeta hleva pri At- temsu in Reichu zopet odprta, ko bodeta po predpisih razkužena. Najdeno truplo. — V četrtek zjutraj naäli so v zatvornici pri podgorski tovarni truplo utopljenca, srednje po- stave, ki je bilo že več dni v vodi. Spoznali so, da je truplo onega Ivana Manfreda od Sv. tucije, o katerem smo svoječasno poročali, da ae je, ko je peljal na vozičku par vreč moke iz mlina, ker vinjen, zvrnil v Sočo in v nji izginil. „Matica Hrvatska". — Kdor želi naroöiti se na „Matico Hrvatako*, lahko to stori pri Alojziju Kraäevec, bogoslovcu v osrednjeim semenišču v Gorici. Na- ročuina zna^a 6 K brez poätnih stroäknv. Oglasiti se je do 2f). decembra t. 1. Vrabilo k veselici, katero priredi „Marijina družba" v Hočinju v proslavo Brezmadežne Device dne 8. decembra v prostorih g. Martina Gerbec. Vspored : 1. Ang. Hribar : „Društvena", pojo^žen- ski zbor; 2. „Luräka pastarica", igrokaz v petih dejanjih ; 3. Fr. Ferjančič : „Ve- nec narodnih pesmi", poje ženski zbor; 4. Umetalni ognji. Začetek točno ob 2. in pol uri popoludne. Vstopnina k vese- lici 30 vin., sedež 20 vin. Čisti dobiček je namenjen za društveno zastavo, ki bo isti dan zjutraj blagoslovljena, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi predstojniätvo. Äirajk kamnarjev v Nabrežiui. — V Nabrežini štrajka blizu 1800 kamnarjev. Razun v takozvanem kamno- lomu ^Cava Romana", ki je prevzel kamnarska dela za železniški most čez Sočo pri Solkanu, ne dela so že nekaj dni v nobenem kamnolomu. Grozua uesreča v predoru v Karavankah. — Poleg štirih Bovčanov, ki so našli smrt pri jjrozni nesreči v pre- doru v Karavankah in katere smo ome- njali v prejšnjih številkah našega lista, zaznamovati nam je äe jednega z Goriä- kega. Anton HožiČ iz Šmartnega pri Kojskem bil je tudi hudo ranjen in je tudi dne 23. m. m. podlegel bolečinam ter umrl. Pogrešajo pa še štiri delavce, ki so najbrže našli smrt v predoru, ka- terih pa niso odkopali, ker niso hoteli delavci v predoru več delati. Samo v petek po nesreči se je oglasilo 740 de- lavcev, ki so zahtovali obračun in knji- žice, ker se ne upajo več delati v predoru. Nad grobom nesrečnih žrtev napravijo spominek. Železniaki minster Wittek je daroval za ostale ponesreöencev 1000 K, stavbinsko podjetje Gross 3000 K. Od de- lavske zavarovalnice za sluöaj nezgod dobe vdove 60 odstotkov letne place po- nesrečenih delavcov. Vinskl semeuj v Vipavi. — Vin- skega semnja v Vipavi se je v nedeljo udeležilo kakih 700 vinogradnikov. Mnogo jih je bilo tudi z Goriäkega, kakor iz Ri- henberga, Šmarij in Brji. Potovalni uöitelj g. Gombač, ki je ob ti priliki predaval o umnem klotarstvu in kupčiji z vinom, je priporočal Vipavcem, naj opustijo več- dnevno kipenj^^ioäta p* tropinah, *^o hočejo, da se bo n}\b~r* pridelek izvažal tudi v tujino. Po predavanju se je pri- čelo s poskuänjo na semenj prinešenih vin. Dotična poskuševalna komisija se je izrekla, da so vsa na trg prinešena vina v obče jako dobre kakovosti. Posebno pohvalno se je izrekla o vinih na nov način napravljenih, ki se dobivajo že v vsaki vasi vipavske doline. Razpi§ natečaja. — Deželni odbor razglaša: Odpre se natečaj mesta kon- ceptnega vajenca pri deželnem odboru v Gorici. Prosilci za to mesto morajo do- kazati, da so dovršili z dobrim uspehom juridične Študije in da posedujejo vse druge kvalilikacije, ki se zahtevajo po pravilniku deželnega odbora in po šta- tutu za osobje deželnih uradov, sprejetim v seji deželnega zbora dne It. julija 1901. Posebno morajo dokazati prosilci svoje avstrijsko državljanstvo, dobro nravno obnašanje in zmožnost deželnih jezikov. Vsa nadaljna podrobna pojasnila podajajo se pri uradih deželnega odbora. Pravilno opremljene proänje se imajo vložiti pri deželnem odboru do 17. de- cembra 1904. Sadjargko društvo za komeiiskl okraj bo imelo v nedeljo, dne 11. de- cembra 1904 ob 3. pop. svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsed- nika; 2. Račun za 1. 1904; 3. Razdelitey dreves; 4. Razni predlogi. K obili ude- ležbi vabi odbor. Iz polltične službe. — Dosedanji voditelj okrajnega glavarstva v Poreöu namestništveni tajnik Friderik Renner je stopil v stalni pokoj. Njegovim nasled- nikom je imenovan Filip baron Reilein pi. Marienburg. Ruski poBlauik na Duuaju umrl. — Včeraj je na Danaju zadet od kapi umrl ruski poslanik grof Peter Kapnist. Zakonska dvojlca Klein. — Za- konska dvojica Klein je v sredo ob 7. uri zjutraj dospela na Dunaj ter je bila izročena deželnemu sodiaču. Policijako ravnateljstvo je izposlovalo, da se je vlak ustavil na postaji Penzing, kjer je zakonska dvojica zapustila vlak. V zadnjih dneh se je namreč ob prihodn vsakega vlaka zbralo pred zapadnim kolodvorom na tisoče ljudi, da bi videli morilca. Listnica urednBtva. — G- dop. iz K. : prihodnjič. ' Poslano.*) Ker sem bil vsled obrekovanja od Btrani g. Audreja Gabračeka, akcijo- narja in nepoklicanega taktorja hötela „Südbabu" v Gorici ožkodovau na uglö- du, naslopil sem zoper imenovanega aadV'Q, pot. — Ker sem pa aijajno doka- zal, ua so krivi tem neredom biväi posli pod vodstvom g. R. Konjedica (kar je tudi sl. sodnija na dan spravila) in ker nisem zakrivil, česar me je g. A. Gab. dolžil, smatram se dolznegä ob- javiti sledečo razpravo : U. G. 48/4 10. Razprava pri c. kr. okrajnem sodiäcu odd. IV. dne 19. novembra 1904 v kazenski pravdi proti Andreju Gabrščeku radi varnosti. ^asti. N a v z o č i: C. kr. tajnik Govacig kot sodnik, c. kr. avskultant Posega kot zapisnikar, tožiteJj Josip Keräevani, kot zagovornik odv. dr. Fran Pavletič, obtoženec Andrej Ga- brSček, zagovornik odv. dr. AI. Franko. Ob 9. nri se otvori razprava t«r se okliče kazenska stvar. Razprava je javna. Stranki skleneti sledeče: Poravnava. Obdolženec gospod Andrej Gabräcek izjavlja, da v dotični seji konsoreija je, poročevaje o svoji reviziji, izrazil 'e svoje osebno mnenje, ne da bi bil hotel osebno žaliti gospoda Kerševanija in da bi ga bil dolžil salsifikacije zglasnic in ga tudi sedaj ne dolži, ker je priälo na dan, da so bili posli krivi ne- redom. — Z ozirom na to izjavo od- stopi zasebno tožitelj od svoje obtožbe. Dr. Pavletič zahteva prepis po- ravnave. Zaključeno ob 10. uri 10 m. Posega, m. p. Covacig, m. p. Z izvirnikom v vpisih enakoglasno. Pisarna c. kr. okrajnega sodišča odd. IV. V Gorici, dne 21. nov. 1904. Iz objavljene poravnave naj si öi- tatelj sam naprari komentar ternaj'pre- Bodi, koliko je vredno blebetanje Gabr- ščekovo. V Gorici, 2. decembra 1904. Josip Kerševani, bivii vodja hAtela „Südbnhn". *) Za vsebinu pod tem naslovom je odgu- vorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva Ui&ovni zakon. Op. ur. 2enitbena M*V*-' ponudba. Mladeniö, dober kamnosek, star 26 let, ki ima nekaj premo- ženja, želi se seznaniti z gospo- dično ali udovo, lepega obna- äanja, ki bi imela vsaj 1000 K premoženja. Resne ponudbe, ako mogoče 8 sliko je poslati pod „Resnost" na apravniätvo „Gorice". Vsaka rodbina Baj bl T avoj prid rabila 1« Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo k*t primes TB*k- 4«a^i kanU pijači. K .. Ionian oku» k<<« aoi.ltl« * pnrn««in|«m Uydrmie žilne tone ^B^ »oiin« 6 kg. aoMika « K iO h Irtnco. K^.DOMACI PRIJATELJ" flnton Krušic hPDjošhi mojster in trgouec Cqpsq Bius. Verdi štev. 33 ooooo izdeluje o o o o o vsahourstne oblehe za vsaki stan oooo kakor tudi o o o o za civilne, vojaske in flrzavne iraiaike. Za vseohlekeje vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo se jesensko in zimsko sezono. I ma . zaloLO gotovili oblek in sukenj za vsaki stan. o o o 1'ene zmerne o o o y: mizar in 4) lesni tryovec v Podpri, oa voglo loveia fttezoiikeia Mia (na cesti, ki peljepruti Grntiiški) ter podružnica za SoškiBi mostom pri Pevmi Tryuje tinli z opeko. inia v»»- liko /alo^o vsakovrstu« ya inle- K'u> in mekbe^a lesa donncey« in tn.jega, veliko zalu^o pobist- va, vinskil) posori. Mtiskahiic itd. flnton Kuštrin v Gosposki ulici St. 25. v Gorici, priporoča častiti duhovžčini in slavnemu občinstvu v inestu in na deželi svojo Irgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KurlVi istersko in dalmalinsko. l'etrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 8, 4, 6. Vei vrst riža. Miljsveäe prve in druge vrste, namreČ od '/» kila in ob »>nega ftinta. Testonine iz tvornice Znideräiö & Valencia v 11. Histrici. Lv<*- plonki' družbe sv. Ciritu in Metoda. Moka i/. Majclisit'vwga mlina v Kranju in z Juchmann-nvega v Ajdov^öini. Vse Llago prve vrste. Ivan Schindler Dunaj lll.|i. Erdbergstrasse 12. poHilju že veliko let dobro ziiane wtroje vsake vrwte «a |»olje| z.a vodnjako irtgnojnicft, voi,)^ />d(Vv?lPzne cevi-, Hvin^enccovi Qd sedaj po zopet zdatno znižanih Cenan. Havno tako vse pripravn za kletarstvo: medeno pipf», sesalke za vino, gumijove in konop- Ijene cevi, gumijeve ploče, stmj za ločenje piva, škrinje za led, slrojo za sladoled, priprave za izdo- lovarje Kodovko in pene^'ih vin, rnline za dišavo, knvo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnic« z;i živino, tohtnic^ na drog, sleberske tehtnice, nainiz- ne tchncp, tU cimalne tehtnice; žoležno pohištvo, želczne blagajne, šivalno stroje vseh sestav, orodia in slroje vsake vrste za kljnčavničarje, kovače, kle- parje, sedlarje pleskarje itd. Vse 8 vecletnim jamstvom f Po najnpänejsih plaiilnih popjil, tnfli na oliroke! ('eniki z vc«' kol 400 slikaini hrc/planio. I*rekupi*i i n agen(j<* v, a ž v 1 j e n i. Dopisuje se (udi v slovenskem jc^iku. Piäo nsij se naravnost: Ivan Scliindlert Dunaj III 11 Erdbergstrasse Štev. 12. Lekarna Cristofoletti, v Gorici na Travniku. ¦ (lrskino (štokfi/evo) Jetrm» oljf Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. I Izvirnasteklenieategaoljanaravno-rmene barne poK l'4O, bele barve K 2 I Trskino železnato jeirno olje. I Raba U'k':i olja jt> sosebno priporoč- I ljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni I in nežne narave. Trskino jetrno olje se zeleznlm Jodecem. S tern uljem se ozdravejo v kratkem času in z gotovostjo vse kostno bolezni, I žlezui otoki, golše, malokrviiost itd. itd. I Vviux cue sieklenice jc 1 krono 40 vlnarjcv. M Ouomba. Olje. katerega narofam diiektno i/ Norvegije, preišče se vedno v inojeiu Äke in. laboratoriju predno se napulnijo steklenice. Z;iti) /aiuorem janiciti svojim «. I "^ odjeiualcem glode čistote in st;)lne spusobnnsti za zdravljenje. ^ €riHiofolettijeva pijaca ix kiiiein železa ^ najboljsi pripomofiek pri zdravljfiiju s trwknim oljein. Jf Ena «teklenica sta e Ion • 60 kr. wj«t. Rojaki! Spoominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma", Anton Ivanov Pecenko. Gorica Veliha zaloqa pristnih belih in črnih vin iß lastnih in drugih prinna- nih vinogradov. DoNtavija na do in in razpo- šilja po žele/iiici na v«e kraje jivMtro-o^^r^kr inonarnij^ vho- dili od ft« luann'.j, Na zaliicvo pošilja tndi,,u/.orce. Zflloüfl piufl „Debits'ke dru&be adrušenih pirovaren Žalec-Laški Trg in pizcnjskega pwa „pra- zdroj" iz sloveče češke„Me- ščanske piT>o7>arne". Zaloga ledu, kali'roga sc od daja U' nadcb^lo od 100 kg. najn-j. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Mihael Ussoi, ^ ključavničarska in kovaška delavnica S Gorica, Ascoli ulica 7 \/r Velika zaloga štedilnikov, pump in vsa- jr kovrstnih cevi za vpeljavo vode. Izvrgi se vsakošno povpravljenje in vpeljava. Pozop! I'rvii krniijska / vodno silno na turltino delujoea tovarna stolov na paro 3FÄ"äUöE" iTIQlI«! rxa JSrcgu, p. J3orovniea, jršene stole, fotelje. gugalnike, naslonjače itd. po kar najbolj nisski ceni. lila^o jc iz trrie.tfa, izbram^a l<-*a, poljnbni» likano jiH v na- ravni l»o.ji imitirano. Najvecja izbira stolov, nnslonjaccy in «umrlni- kov iz trstrniiw. Xa /cljo pošl.jr tvrdki Tiajiiov^jse in olišiine renikc z n-d S00 Nlikami, iz ka'terih st* ra/.vidi oblika lila^a in ci'ii", franko. lm?m tudi stole za krfcmarje po 2 K vedno v zalogi. Bolnim zdravje Slobotnim mač j % l»Hkra(V'k«' fc:>pUi<'(' '" Slav«»nska Itiljevina (/.cliščo) s0 danos naj- W 1 l.olisa zdravil11 "H1>i i«»1«111»1". k('r t;i «'va Ickji gotovo z najboljäj,,, vspohoin f § «Iclni.'ta ter sla si pndobila pol. n:i vs.- strani svela. Pakračke kapl.jiee % \ drlujoio' izvrst ° P" vs<'h 2:*'1<>«1<5¦»»1* in eri'vi-snili boh'/nih, o«lHtranjuji»|o vse i bolpßinß iz želodca' «"'"J0 vetrovu in eislijo kri, pospeäujejo Pri probavljrmjii. f DiMranjiijcjo nirzheo in vse dmjte bolezni od isti» i/.virajoče. Zdravijo vs»' l>nlo/.ni najelrib in Inlvicali. Najbolj«' *>red- slvo proti bolezni ina- Irr ice in madronn, radi 1.' f*:\ no sine inanjkati v nobeni niestni in knie- cxki biži. — Naroči naj vs-kdo in naslovi : Peter 3urešič, lrknrnarv Pflkrn- cii ^v.210,Slnvo- nij». Denar naj se pošiljahi- ili naprej ali proti po- v/.etju. Cena jo slodeča in fianko na vsako po- što in si.pr: 12 stekle- nic (1 ducal K 5, 2i stekliMiic (2 ducata) K 8 60. 36 steklenic(3du- Icate) K 12-40, 48 ste- klenic (i ducate) K lfi. 1 (50 steklenic (5ducalev) K 18. Manj knt 12 ste- klenic se ne pošilja. — Slavonska biljevina (/.elisče) se rabi b sijaj- nim in dobriin vspeboin proti kašlju. prsniin bo- leznin», hripavosti, tež- kemu dihanju. nadubi, zbad»nju, kataru, od- slranjitje gostt; sline ter deluje izvrstno pri vseh tudi najza.Htarelejih prs- nili in pljučnili bolez- ni h. Cena je sledeča in l'ranko'na vsako pošto in sicer : 2 navadni sle- klenici K 3*40; 4 navad- 1 ne steklenice K 580; 6 navadnih steklenic K 8-20. Manj kot 2stekle- nici se ne poäilja. De- 1 nar naprej in po po- ( vzetju. Prosim naroöite vse le pri meni. j Vidmarič razkazuje seljanom nove Pa- krabke kanliice In Slavonske B lievlne. Peter Durcšič lekarnar v Pakracu štev. 210, Slavonija.