Uradni vestnik
		
[Leto: XXXI	Ptuj, 25. maja 1995	Številka: 12
VSEBINA
MESTNA OBČINA PTUJ
28.	Odlok o gospodarskih javnih službah na območju Mestne občine Ptuj
29.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ko munalnem prispevku v občini
30.	Odlok o spremembah Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ptuj
31.	Odlok o ustanovitvi in imenovanju članov Komisije za določitev mestnih in primestnih četrti v Mestni občini Ptuj
OBČINA ORMOŽ
32.	Statut občine Ormož
OBČINA JURŠINCI
33.	Statut občine Juršinci
34.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Juršinci
35.	Odlok o gospodarskih javnih službah na območju občine Juršinci
OBČINA GORIŠNICA
36.	Statut občine Gorišnica
37.	Odlok o gospodarskih javnih službah na območju občine Gorišnica
OBČINA DESTRNIK-TRNOVSKA VAS
38.	Odlok o gospodarskih javnih službah na območju občine Destrnik-IVnovska vas
OBČINA VIDEM
39.	Odlok o gospodarskih javnih službah na območju občine Videm
OBČINA ZAVRČ
40.	Odlok o gospodarskih javnih službah na območju občine Zavrč
28.
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93),
2.	člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93) in 4. člena Statutarnega sklepa Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/95 in 5/95), je Občinski svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 15. maja 1995, sprejel
ODLOK
O GOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŽBAH NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ
I.	Splošne določbe
1.	člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) na območju Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: občina) in ureja način njihovega opravljanja.
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom.
2.	člen
Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov.
Pri predlaganju odločitev na področju javnih služb, ki jih sprejema Mestni svet občine, ter pri sprejemanju odločitev, ki so v njihovi pristojnosti, so dolžni zagotavljati, da se javne službe opravljajo v okviru
racionalno funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemih.
II.	Način upravljanja javnih služb
3.	člen
Občina z odloki in sklepi podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).
Kadar standardi in normativi iz prvega odstavka prejšnjega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z akti iz prejšnjega odstavka.
III.	Javne službe
4.	člen
Na območju Mestne občine Ptuj se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo
2.	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
3.	ravnanje s komunalnimi odpadki
4.	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
5.	javna snaga in čiščenje javnih površin
6.	urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
7.	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter druge naloge zaradi varstva zraka in varstvo pred požarom
8.	gasilska služba
9.	izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti
10.	urejanje in vzdrževanje pokopališč
11.	pogrebne storitve
12.	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste
13.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, tehtnic, sanitarij in plakatnih mest
14.	oskrba s toplotno energijo
15.	oskrba s plinom
16.	urejanje javnih parkirišč
17.	javna razsvetljava v naseljih
18.	javni potniški promet
19.	upravljanje javnih stanovanj.
Javne službe iz prejšnjega odstavka se opravljajo na celotnem območju občine. Glede na prostorske razporeditve javnih dobrin in potreb po izvajanju javnih služb se lahko z odloki in sklepi iz 3. člena določijo drugače.
Dejavnosti iz 1., 2., 3., 4., 5., 6„ 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejavnosti iz 9. do 19. točke prvega odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe.
5.	člen
Kot izbirne javne službe se lahko izva-jajoa tudi druge dejavnosti, ki jih kasneje določi Mestni svet občine.
6.	člen
Z akti iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb, določijo objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo pogoji in način rabe objektov in naprav ter uredijo druga vpraša-
nja, ki jih določa 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah.
IV.	Način izvajanja gospodarskih javnih služb
7.	člen
Izvajanje gospodarskih javnih služb zagotavlja občina neposredno z javnim podjetjem z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnsot oseb zasebnega prava.
8.	člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občina preko svojih organov.
9.	člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina na podlagi javnega razpisa in izbora da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi Mestni svet občine s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Z izbranim izvajalcem (koncesionarjem) sklene pogodbo o koncesiji župan občine v imenu in za račun občine pred pogoji iz 1. in 2. odstavka tega člena.
10.	člen
Na podlagi odločitve Mestnega sveta občine se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v zasebnopravne subjekte (podjetja, obratovalnice, posamezniki, idr.).
V.	Organizacija izvajanja gospodarskih javnih služb
11.	člen
Dejavnosti iz 4. člena tega odloka opravlja javno podjetje, ali se zagotavljajo z dejanjem koncesij osebam zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
V javnem podjetju se zagotavlja dejavnosti:
—	oskrba s pitno vodo
—	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
—	javna snaga in čiščenje javnih površin
—	urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
—	urejanje in vzdrževanje pokopališč
—	oskrba s toplotno energijo
—	javna razsvetljava v naseljih
—	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste.
Ostale dejavnosti iz 4. člena se zagotavljajo z dajanjem koncesij ali z vlagan-
jem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
12.	člen
Vprašanja, povezana s položajem in poslovanjem izvajalskih podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe, in druga vprašanja se uredijo s posebnimi odloki.
VI.	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge
13.	člen
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava.
14.	člen
Občinska uprava opravlja:
1.	strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge v zvezi z upravljanjem, načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, če z aktom o ustanovitvi režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja oziroma s koncesijsko pogodbo ali pogodbo o vlaganju te naloge niso prenešene na režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesionarja ali osebo v dejavnosti, katere občina vlaga kapital zaradi zagotavljanja javnih dobrin
2.	investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in napravami gospodarske infrastrukture in javnimi površinami, vodenje investicij, gradbeni nadzor
3.	določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov cen in predlogov za prispevke
4.	nadzor nad kakovostjo in ekonomičnostjo poslovanja gospodarskih javnih služb
5.	naloge strokovnega nadzora nad izvajalci javnih služb in osebami, na katere so prenešene posamezne naloge iz tega člena, v zadevah izvajanja teh nalog
6.	naloge v zvezi z informatizacijo in informacijsko bazo za potrebe javnih služb
7.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesionirane javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb
8.	strokovne tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem javnih služb
9.	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, če ni to kot javno pooblastilo prenešeno na izvajalce javnih služb
10.	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za izvajanje javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo prenešeno na izvajalce javnih služb
11.	administrativna opravila za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
12.	druge naloge, določene z zakoni in predpisi občine
13.	lahko opravlja strokovne naloge za potrebe občinskega stanovanjskega sklada in Sklada stavbnih zemljišč.
V skladu z zakonom in sklepom Mestnega sveta občine lahko občinska uprava s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registirani organizaciji ali posamezniku.
VII.	Varstvo uporabnikov
15.	člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se v roku 3 mesecev oblikuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki ga imenuje Mestni svet občine.
Mestni svet občine sprejema tudi pravilnik o sestavi, pristojnostih in funkcioniranju sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
VIII.	Financiranje javnih služb
16.	člen
Storitve javnih služb, ki so individualno določljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve gospodarskih javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika, ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.
Javne službe se tako financirajo:
—	s cen proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila
—	iz sredstev proračuna
—	iz davka lokalne skupnosti
—	iz prihodkov izvajalcev javnih služb
—	iz posojil in
—	iz ostalih virov.
IX.	Prehodne in končne določbe
17.	člen
Do sprejetja aktov iz 3. člena tega odloka se za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, uporabljajo določbe predpisov, izdanih na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) oziroma določbe drugih predpisov, če niso v nasprotju s tem odlokom.
Akte iz 3. člena tega odloka pripravi občinski urad Mestne občine Ptuj in jih predloži v sprejem Mestnemu svetu občine.
18.	člen
Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi in pogodbe.
19.	člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/83).
20.	člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 353—19/94—1
Datum: 15/5—1995
Predsednik
Občinskega sveta Mestne občine Ptuj Milan Čuček, s.r.
29.
Na podlagi 61. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), L, 3. in 5. odstavka 80. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) ter 4. člena Statutarnega sklepa Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1 in 5/95) je Občinski svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 15. maja 1995, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KOMUNALNEM PRISPEVKU V OBČINI
1.	člen
V odloku o komunalnem prispevku v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/94) se spremeni in dopolni:
Naslov in 1. člen odloka tako, da se zadnji dve besedi: "... v občini Ptuj" nadomestita z besedami "v Mestni občini Ptuj".
2.	člen
2.	točka 2. člena odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
"2. odvoza komunalnih odpadkov (obremenitev okolja):
—	za gospodinjstva 283,30 SIT/mes, od tega 183,30 SIT/mes. za sanacijo in širitev komunalne deponije ter 100,00 SIT/mes. za obratovanje in vzdrževanje komunalne deponije v Brstju
—	za podjetja in ostale (direkten dovoz) 1.402,20 SIT/m3, od tega 985,20 SIT/m2 za sanacijo in širitev komunalne deponije, 417,00 SIT/m3 za obratovanje in vzdrževanje komunalne deponije v Brstju".
3.	člen
Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se besede: "... v proračun občine Ptuj" ... nadomestijo z besedami: "... na redni račun pri Mestni občini Ptuj..."
4.	člen
Zadnji stavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi: "Zbrana sredstva so namenska. Sredstva se zbirajo ločeno na računu podjetja Čisto mesto Ptuj d.o.o. za sanacijo in širitev komunalne deponije v Brstju, ter za vzdrževanje in obratovanje komunalne deponije v Brstju. Sredstva za sanacijo in širitev komunalne deponije v Brstju se do 20. v mesecu odvajajo na redni račun Mestne občine Ptuj.
5.	člen
Besedilo 6. člena se spremeni tako, da • se glasi:
"Pristojna služba občinske uprave Mestne občine Ptuj izdela in predloži ob sprejemu proračuna v občini občinskemu svetu občine program porabe sredstev,
ob sprejemu zaključnega računa pa obračun porabe sredstev.
Za porabo dela sredstev, ki se zbirajo in ostajajo na računu Čistega mesta Ptuj za potrebe vzdrževanja in obratovanja komunalne deponije v Brstju je odgovorno Čisto mesto Ptuj, ki je dolžno predložiti občinskemu svetu občine program porabe za tekoče leto in obračun porabe sredstev za preteklo leto ob sprejemu zaključnega rčauna oziroma sprejemu proračuna občine."
6.	člen
V 8. členu se besedi "Izvršni svet ..." nadomestita z besedami "Občinski svet Mestne občine Ptuj".
7.	člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in prične veljati 8 dan po objavi.
Številka: 417-10/94-1
Datum: 15/5-1995
Predsednik Občinskega sveta občine Ptuj Milan Čuček, s.r
30.
Na podlagi 9. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84 in 29/86) in 4. člena Statutarnega sklepa Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1/95, 5/951 je Občinski svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 15. maja 1995, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O UREDITVI CESTNEGA PROMETA NA OBMOČJU OBČINE PTUJ
1.	člen
V odloku o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/83, 38/86, 24/87, 20/88, 13/89 in 17/89) se spremeni 7. člen tako, da se glasi:
"Promet z vozili na posebnih prometnih površinah za pešce je dovoljen samo za stanovalce s tega območja, za vozila Pošte Slovenije, Telekoma, Elektro Ptuj, komunalnih služb za vozila intervencijsih služb in blaga večjih dimenzij ali potrebne službe".
2.	člen
2.	odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Stanovalci iz 1. odstavka 7. člena tega odloka morajo imeti na vetrobranskem steklu vozila nalepko, ki jo izda za promet pristojni upravni organ".
Črta se 3. odstavek 8. člena.
3.	člen
V 40. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
"Stanovalec, ki ravna v nasprotju z 8. členom odloka".
4.	člen
Dovoljenja in posebne nalepke za promet na posebnih površinah za pešce, ki so jih pridobili drugi uporabniki, prenehajo veljati z uveljavitvijo tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 341—7/76
Datum: 15.5. 1995
Predsednik
Občinskega sveta Mestne občine Ptuj Milan Čuček, s.r.
31.
MESTNA OBČINA PTUJ
Na podlagi drugega odstavka 101. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 15. maja 1995, sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI IN IMENOVANJU ČLANOV KOMISIJE ZA DOLOČITEV MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTI V MESTNI OBČINI PTUJ
1.	člen
Ustanovi se Komisija za določitev mestnih in primestnih četrti v Mestni občini Ptuj.
Komisija ima predsednika in 7 članov.
2.	člen
V komisijo se imenujejo:
za predsednika: Rajko Fajt
za člane: Karel Majcen, Emil Mesarič, Franc Obran, Silva Rogina, Jože Maučec, Stane Napast, Boris Premzl.
3.	člen
Naloga komisije je, da na podlagi strokovnih podlag in izraženih interesov občanov na zborih krajanov pripravi predlog za določitev območij mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj, ki jih bo Mestni svet določil s posebnim odlokom.
4.	člen
Ih odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 013—3/95—1
Datum: 15/5—1995
Predsednik
Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Čuček, s.r.
32.
Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Ormož na seji dne 05. 05. 1995 sprejel
STATUT
OBČINE ORMOŽ
1.	SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1.	člen
Ih statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Ormož (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2.	člen
Območje Občine Ormož obsega območja naslednjih naselij: Bratonečice, Bres-nica, Cerovec Stanka Vraza, Cvetkovci, Dobrava, Dobrovščak, Drakšl, Frankovci, Godeninci, Gomila pri Kogu, Gornji Ključarovci, Grabe, Gradišče pri Ormožu, Hajndl, Hardek, Hermanci, Hranjigovci, Hujbar, Hum pri Ormožu, Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Ko-račice, Krčevina, Lahonci, Lačaves, Lešnica, Lešniški Vrh, Libanja, Litmerk, Loperšice, Lunovec, Mala vas pri Ormožu, Mali Brebrovnik, Mezgovci, Mi-halovc, Mihovci pri Veliki Nedelji, Miklavž pri Ormožu, Obrež, Ormož, Oslu-ševci, Pavlovci, Pavlovski Vrh, Podgorci, Predava, Pršetinci, Pušenci, Rakovci, Ritmerk, Rucmanci, Runeč, Savci, Se-janci, Senešci, Senik, Senčak, Sodinci, Spodnji Ključarovci, Središče ob Dravi, Stanovno, Strjanci, Strezetjna, Strmec pri Ormožu, Sveti Tomaž, Šalovci, Šar-dinje, Trgovišče, Trnovci, Velika Nedelja, Veliki Brebrovnik, Veličane, Vinski Vrh, Vitan, Vičanci, Vodranci, Vuzmetinci, Zagorje, Zasavci, Žerovinci, Žvab.
3.	člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost države.
4.	člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine in v okviru prenesenih pristojnosti preko organov krajevnih skupnosti.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
5.	člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na kateri koli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
6.	člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Ormož je v Ormožu.
Občina ima svoj grb, zastavo in pečat.
Grb je baročne oblike stilizirana podoba narobe obrnjene francoske lilije. Glavno polje je modre barve. V njem je pocinkan, srebrn stolp z dvema oknoma i eno pod drugim). Stolp obseva z desne strani zlato sončno kolo in z leve strani levo mesečev srp. Stolp stoji na zeleni podlagi.
Zastava je sinje modre barve, z grbom v sredini zgornje polovice, v velikosti ene osmine zastave. Grb ima črno obrobo. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena:dve.
Pečat je v obliki kroga, s premerom 32 mm. V sredini je grb Ormoža, ob robu pa napis Občina Ormož.
Uporaba grba, zastave in pečata se določi z občinskim odlokom.
7.	člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti, ki so nastale zaradi prostorskih, zgodovinskih, upravno-gospodar-skih in kulturnih potreb na določenem zaokroženem območju občine. Nanje prenaša občina pistojnosti za zadovoljevanje neposrednih individualnih in skupnih potreb občanov:
1.	Krajevna skupnost Ivanjkovci, ki obsega območja naslednjih naselij: Cerovec Stanka Vraza, Dobrovščak, Hujbar, Ivanjkovci, Lahonci, Libanja, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Pavlovski Vrh, Runeč, Stanovno, Strezetina, Veličane, Žerovinci in Žvab.
2.	Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu, ki obsega območja naslednjih naselij: Hermanci, Kajžar, Krčevina, Miklavž pri Ormožu, Veliki Brebrovnik, Vinski Vrh, Vuzmetinci in Zasavci.
3.	Krajevna skupnost Kog, ki obsega območja naslednjih naselij: Gomila pri Kogu, Jastrebci, Kog, Lačaves, Vitan in Vodranci.
4.	Krajevna skupnost Ormož, ki obsega območja naslednjih naselij: Dobrava, Frankovci, Hardek, Hum pri Ormožu, Lešnica, Lešniški Vrh, Litmerk, Loperšice, Ormož, Pavlovci, Pušenci in Spodnji Ključarovci.
5.	Krajevna skupnost Podgorci, ki obsega območja naslednjih naselij: Bres-nica, Cvetkovci, Osluševci, Podgorci, Predava, Ritmerk in Strjanci.
6.	Krajevna skupnost Središče ob Dravi, ki obsega območja naslednjih naselij: Godeninci, Grabe, Obrež, Središče ob Dravi in Šalovci.
7.	Krajevna skupnost Sv.Tomaž , ki obsega območja naslednjih naselij: Bratonečice, Gradišče pri Ormožu, Gornji Ključarovci, Hranjigovci, Koračice, Mala vas pri Ormožu, Mezgovci, Pršetinci, Rakovci, Rucmanci, Savci, Sejanci, Senčak, Senik, Sv. Tomaž, Trnovci in Zagorje.
8.	Krajevna skupnost Velika Nedelja, ki obsega območja naslednjih naselij: Drakšl, Hajndl, Lunovec, Mihovci pri Veliki Nedelji, Senešci, Sodinci, Strmec
pri Ormožu, Šardinje, Trgovišče, Velika Nedelja in Vičanci.
Krajevna skupnost je pravna oseba. Premoženjsko — pravna razmerja med občino in krajevnimi skupnostmi se uredijo s posebno pogodbo.
O preoblikovanju sedanjih in ustanavljanju novih krajevnih skupnosti odloča občinski svet s statutarnim odlokom na podlagi referenduma, po predhodnem ugotavljanju interesa na zborih krajanov.
8.	člen
Če občinski svet prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti, določi v ta namen ustrezna sredstva.
9.	člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
10.	člen
Občina Ormož se lahko povezuje v pokrajino.
Občina Ormož sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
2.	NALOGE OBČINE
11.	člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena določene s tem statutom in zakonom
1)	na področju normativnega urejanja:
—	sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
—	sprejema občinski proračun in zaključni račun;
—	sprejema načrt razvoja občine;
—	sprejema prostorske plane v mejah svojih pristojnosti;
—	ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in komunalnim objekti;
—	ureja javne ceste, javne poti, rek-reaeijske ter druge javne površine;
—	ureja javni red v občini;
—	ureja delovanje občinske uprave;
—	ureja občinske javne službe;
—	ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
—	določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
—	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
—	predpisuje lokalne davke;
—	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
—	sprejema načrt varstva pred požarom.
2)	s svojimi ukrepi pospešuje:
—	gospodarsko dejavnost in enakomeren gospodarski razvoj;
—	službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok
in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
—	vzgojno izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
—	razvoj kulture,športa in rekreacije;
—razvoj požarne varnosti, gasilstva in organizira reševalno pomoč;
—	ukrepe za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter urejeno zbiranje odpadkov;
3)	na področju upravljanja:
—	upravlja občinsko premoženje;
—	upravlja lokalne javne službe;
—	izvaja ustanoviteljske pravice v javnih podjetjih in zavodih;
—	upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
—	upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4)	s svojimi sredstvi:
—	gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
—	pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
—	gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in komunalne objekte in naprave;
—	gradi stanovanja za socialno ogrožene;
—	zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
—	zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
—	zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, ekologije in drugih dejavnosti;
—	zagotavlja subvencije za gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
—	zagotavlja sredstva za požarno varnost in gasilstvo;
—	zagotavlja sredstva za opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško-ogledne službe;
—	zagotavlja financiranje krajevnih skupnosti v okviru prenešenih nalog;
5)	zagotavlja in organizira:
—	pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
—	nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
—	izvensodno poravnavo sporov;
6)	pridobiva in razpolaga:
—	z vsemi vrstami premoženja,
—	pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
7)	sklepa:
—	pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah
12.	člen
Občina opravlja v mejah svojih pristojnosti tudi zadeve, ki se nanašajo na:
—	vodenje evidence volilne pravice,
—	razgrinjanje volilnih imenikov,
—	volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
—	občinsko upravno nadzorstvo,
—	nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
—	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
—	ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
—	določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
—	odločanje o rabi prostora,
—	gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
—	civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
—	varstvo naravne in kulturne dediščine,
—	ukrepe in zaščito okolja,
—	sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
—	odločanje o namembnosti urbanega prostora,
—	odločanje o rabi prostora v občini, ki vključuje tudi pripravo in sprejem prostorskih planskih ktov;
—	odločanje o posegih v prostor lokalnega pomena;
—	javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
—	mrliško ogledno službo,
—	določanje komunalnih dejavnosti,
—	organizacijo dimnikarske službe,
—	oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
—	odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
—	graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
—	graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
—	vzdrževanje gozdnih cest,
—	pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
—	varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
—	urejanje lokalnega prometa,
—	določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
—	odločanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina prepovedi parkiranja,
—	predpisovanje prometne ureditve,
—	urejanje lokalnega potniškega prometa,
—	ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
—	zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
—	upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
—	upravne naloge s področja urejanja prostora in urbanizma ter vodnega gospodarstva,
—	upravne in druge naloge s področja varstva okolja,
—* oskrba naselij s plinom in toplotno energijo,
—	izvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem del pri agro in hidro operacijah,
—	izvajanje vzdrževalnih del na objektih in napravah izvedenih melioracijskih sistemov,
—	postopek v zvezi z najdenimi stvarmi,
—	izvensodno poravnavo sporov,
—	nudi pravno pomoč občanom.
13.	člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
—	davek od premoženja,
—	davek od dediščine in darila,
—	davek na dobitke od iger na srečo,
—	davek na promet nepremičnin,
—	določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
—	določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;
—	določa višino prispevka za povračilo pri opravljanju koncesij,
—	določa druge dajatve na podlagi zakona.
3.	ORGANI OBČINE
1.	Skupne določbe
14.	člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
15.	člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
16.	člen
Delo občinskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
17.	člen
Občinski organi so sklepčni, če je na 'njihovih sejah navzoča najmanj večina njihovih članov.
2. Občinski svet
2.1. Pristojnost in organizacija
18.	člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
—	sprejema statut občine,
—	sprejema odloke in druge občinske akte,
—	sprejema poslovnik za svoje delo,
—	sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
—	potrjuje začasne nujne ukrepe,
—	sprejema občinski proračun in zaključni'račun,
—	ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
—	ustanavlja komisije in druga delovna telesa občinskega sveta ter voli in razrešuje njihove člane,
—	imenuje člane nadzornega odbora,
—	imenuje volilne komisije za občinske volitve,
—	voli in razrešuje podžupana,
—	nadzoruje delo odborov, župana in podžupana,
—	določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana ter nadzoruje njeno delo,
—	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če o tem, v skladu s tem statutom, ne odloča župan,
—	odloča o najemu občinskega posojila,
—	razpisuje referndum v skladu z zakonom,
—	daje pobudo za sklice zborov občanov,
—	določa nadomestilo oziroma plačo župana, tajnika občinske uprave ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
—	ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
—	v skladu z zakonom odloča o podelitvi koncesij,
—	določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
—	daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
—	podeljuje občinska priznanja in nagrade,
—	daje soglasje k statutom krajevnih skupnosti,
—	odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
19.	člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnika upravne enote pristojne za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
20.	člen
Občinski svet ima 26 članov.
Župan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občini ne morejo biti člani občinskega sveta.
21.	člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in s tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli na način, določen v zakonu.
22.	člen
Za volitve v občinski svet se lahko občina razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
23.	člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
24.	člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem poblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko tehničnih nalog, v zvezi z delovanjem občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter občinskih odborov, ima občinski svet sekretarja občinskega sveta, ki ga imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja za štiri leta. Sekretar pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
25.	člen
Kandididature za predsednika in podpredsednika občinskega sveta lahko vloži, v pisni obliki, skupina najmanj četrtine članov sveta. Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta, če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika.
‘	26. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu, ter za odgovore nanje.
27.	člen
Seje občinskega sveta so praviloma javne.
Občinski funkcionarji in člani občinskih odborov imajo pravico prisostovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
Sejam občinskega sveta prisostvujejo tudi delavci občinske uprave, ko občinski svet obravnava zadeve z njihovega področja.
28.	člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
29.	člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
2.2. Delovna telega
30.	člen
Občinski svet ima naslednje odbore kot strokovno — posvetovalna telesa:
—	odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja,
—	odbor za varstvo okolja in urbanizem,
—	odbor za družbene dejavnosti,
—	odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
—	odbor za razvoj malega gospodarstva.
Občinski svet ima tudi svet krajevnih skupnosti.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore.
Člane odborov izvoli občinski svet izmed članov sveta in občanov.
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskim odborom.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli novi odbor.
31.	člen
Odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja opravlja naslednje naloge:
—	obravnava proračun in zaključni račun občine,
—	spremlja in po potrebi daje mnenje k izvršitvi proračuna,
—	obravnava letni gospodarski načrt občine in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem,
—	obravnava vprašanja o upravljanj in urejanja lokalnih gospodarskih javnih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarja,
—	na zahtevo sveta daje mnenje o vprašanjih s področja gospodarstva in financ iz pristojnosti občine,
—	spremlja izvajanje gospodarskih javnih služb,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
32.	člen
Odbor za varstvo okolja in urbanizem opravlja naslednje naloge:
—	obravnava prostorske plane občine,
—	pripravlja politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvrševanje,
—	obravnava vprašanja ureditve mestnega prometa,
—	obravnava druga vprašanja s področja urbanizma,
—	obravnava problematiko v zvezi z varstvom okolja v občini,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
33.	člen
Odbor za družbene dejavnosti opravlja naslednje naloge:
—	obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko dejavnostjo in športom ter rekreacijo,
—	daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
—	oblikuje socialno politiko občine in jo predlaga svetu v sprejem,
—	skrbi za smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v občini,
—	opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
34.	člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja naslednje naloge:
—	spremlja stanje na področju kmetijstva,
—	usmerja pospeševanje kmetijske proizvodnje in daje mnenje k porabi sredstev za tovrstne namene,
—	sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov občine in prostorskih izvedenih aktov za posege v kmetijski prostor,
—	predlaga ukrepe za spodbujanje kmetijstva,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
35.	člen
Odbor za razvoj malega gospodarstva opravlja naslednje naloge:
—	spremlja stanje na področju malega gospodarstva,
—	skrbi za izgradnjo podjetniške infrastrukture s:
—	spodbujanjem ustvarjalnosti, pospeševanjem, preverjanjem novih in obstoječih idej med obstoječimi in potencialnimi podjetniki,
—	z izborom podjetnikov z najbolj kvalitetnimi idejami in nudi pomoč pri uresničevanju njihovih idej,
—	z izgradnjo prostorsko-informacij-skega sistema,
—	organiziranjem oddaje neizkoriščenih poslovnih in proizvodnih
prostorov,
—	zagotavljanjem dostopa do mednarodno informacijskih baz novim in obstoječim podjetnikom,
—	davčnim in poslovnim svetovanjem,
—	s promocijo podjetništva,
—	s povezovanjem z raznimi ministrstvi,
—	predlaga ukrepe občinskim organom za spodbujanje malega gospodarstva,
—	usmerja porabo sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva,
—	daje mnenje k posameznim projektom za področje malega gospodarstva, za katere se to mnenje zahteva,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
3.	Nadzorni odbor
36.	člen
Nadzorni odbor:
—	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
—	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
—	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Odbor sestavljajo trije člani.
37.	člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega
sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
4.	Svet krajevnih skupnosti
38.	člen
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini in lahko daje pobude za sprejem občinskih splošnih aktov.
Svet sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
39.	člen
Svet daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se na-našajop na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Svet lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet poda najkasneje v 15 dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z večino vseh članov sveta.
5.	Župan
40.	člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet na predlog župana z večino glasov vseh članov.
Župan opravlja svojo funckijo praviloma poklicno. Odločitev o tem potrdi občinski svet.
41.	člen
Župan opravlja naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa občino,
—	skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
—	vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volilcev v občini.
42.	člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje, če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
43.	člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
44.	člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz tretje in četrte alinee 41. člena tega statuta.
6.	Pristojnosti in organizacija krajevnih skupnosti
45.	člen
Pristojnosti krajevnih skupnosti so naslednje:
1.	Na področju normativnega urejanja:
—	sprejema statut krajevne skupnosti,
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
—	lahko razpisuje samoprispevke,
—	določa najemnine za premoženje v lasti krajevne skupnosti,
—	ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem v lasti krajevne skupnosti,
—	ureja druge zadeve krajevnega pomena.
2.	Na svojem območju pospešuje :
—	razvoj turistične dejavnosti,
—	razvoj kulture, športa, društvene in rekreativne dejavnosti.
3.	Na področju upravljanja:
—	upravlja s krajevnimi potmi in cestami,
—	upravlja z odprtimi športnimi površinami,
—	upravlja s prostori, namenjenimi za opravljanje kulturne dejavnosti, ki niso v upravljanju občine,
—	upravlja z ostalimi večnamenskimi prostori, ki niso v upravljanju občine,
—	upravlja s pokopališči in z mrliškimi vežami.
4.	S svojimi sredstvi:
—	gradi in vzdržuje krajevne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
—	pospešuje kulturno, društveno in drugo dejavnost,
—	pospešuje razvoj kumunalne infrastrukture,
—	zagotavlja delovanje organov krajevne skupnosti.
5.	Pridobiva in razpolaga:
—	s sredstvi za razvoj in delovanje krajevne skupnosti,
—	z vsemi vrstami premoženja,
46.	člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet volijo voiilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
47.	člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Pristojnosti in način dela sveta se uredijo v statutu krajevne skupnosti.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet lahko podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
48.	člen
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
7.	Neposredne oblike odločanja občanov
49.	člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
50.	člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno krajevno skupnost ali več ali za eno naselje ali več naselij.
51.	člen Zbor občanov v občini:
—	razpravlja o spremembah statuta občine,
—	razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
—	razpravlja o lokalni problematiki,
—	razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
—	razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
—	razpravlja o spremembah območja občine,
—	daje mnenja o zadevah iz prejšnih alinej.
52.	člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti ali v naselju :
—	razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
—	razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
—	razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti,
—	razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
—	daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
53.	člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volil-cev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti, pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
54.	člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
55.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
56.	člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volicev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 54. in 55. člena tega statuta.
57.	člen ,
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Te urejajo ljudsko iniciativo.
4.	OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
58.	člen
Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena s tem statutom. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s stem statutom. Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
59.	člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
60.	člen
Naloge občinske uprave opravljata:
—	urad župana, v okviru katerega se opravljajo zadeve protokolarnega in drugostopenjskega značaja,
—	občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Občinski urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki in urad župana.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
61.	člen
Za delo občinskega urada je tajnik odgovoren županu.
62.	člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest občinske uprave višje upravne, upravne in strokovno tehnične delavce.
63.	člen
Delavci v občinski upravi so upravičeni do plače, v skladu z zakonom in pravilnikom o nagrajevanju.
64.	člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
65.	člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
66.	člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
67.	člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
68.	člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
69.	člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.
70.	člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
71.	člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
72.	člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi. Če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, s statutom in z drugimi zakonitimi predpisi
5.	OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
73.	člen
Občina Ormož organizira obvezne in izbirne gospodarske javne službe, določene v zakonu.
74.	člen
Občinski svet določi z odlokom o gospodarskih javnih službah vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
75.	člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
6.	PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
76.	člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
77.	člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
78.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi odhodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V	računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
79.	člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
80.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
81.	člen
Sredstva rezerve se oblikujejo in izločajo na način, določen v zakonu.
82.	člen
O uporabi sredstev iz rezerve odloča župan v skladu z zakonom.
83.	člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet pro račun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katero se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
84.	člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
85.	člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi obvesti občina Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
86.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
87.	člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
—	davek na dediščine in darila,
—	davek na dobitke iger na srečo,
—	davek-na promet nepremičnin,
—	upravne takse,
—	posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
—	določa druge dajatve na podlagi zakona.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
88.	člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
—	davek od premoženja,
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
—	krajevne takse,
—	komunalne takse,
—	pristojbine,
—	odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
—	prihodki uprave,
—	drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu v njihovi uvedbi.
89.	člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo Se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
90.	člen
Finančno poslovanje izvršuje upravni organ za finance.
7.	SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1.	Splošni akti občine
91.	člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejme odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet v skladu z zakonom sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
92.	člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
93.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
94.	člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
95.	člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
96.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
97.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
98.	člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina članov občinskega sveta.
99.	člen
Splošni in posamični akti občine so sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih članov občinskega sveta oziroma občinskih odborov, razen če zakon ali ta statut ne določata drugače.
2.	Postopek za sprejem odloka
100.	člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
101.	člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
102.	člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Zupan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
103.	člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
104.	člen
V	prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V	drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
105.	člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet z dvotretinjsko večino prisotnih članov na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
106.	člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
107.	člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj večina članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
108.	člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna , razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
109.	člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu .in pričnejo veljati 15. dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
3.	Posamični akti občine
110.	člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti — sklepom ali z odločbo — odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
111.	člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
8.	VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
112. člen
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
- 113. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
114.	člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
115.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski in-terveniet, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
116.	člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje o pripravljajočih se predpisih, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikujejo občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
—	o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
—	o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
—	o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
9.	POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
117.	člen
Občina Ormož se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občin-
ski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
118.	člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
—	določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
—	gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
—	gradnja in financiranje medobčinskih cest,
—	in ostale zadeve, ki so v skupnem interesu.
119.	člen
♦
člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
120.	člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino, če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
10.	SPREMEMBE IN RAZLAGA STATUTA OBČINE
121.	člen
Obvezno razlago statuta Občine Ormož daje občinski svet na zahtevo četrtine svetnikov, organov občine, krajevnih skupnosti ter javnih zavodov in občanov.
122.	člen
Statut občine se lahko dopolni s statutarnim odlokom.
Statut občine se sprejme in spremeni le na način, določen v zakonu.
11.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
123.	člen
Odloki in drugi splošni akti občine morajo biti usklajeni s tem statutom najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve.
124.	člen
Prve volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše občinski svet z odlokom, v katerem opredeli postopek za izvedbo teh volitev. Prve volitve se opravijo v enem letu po uveljavitvi statuta občine.
Ta statut začne veljati trideset dni po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati začasni statutarni sklep občine Ormož (Uradni list RS 10/95).
Številka: 01300—0002/95
Datum: 05. 05.1995
Občinski svet Ormož predsednik Alojz Sok
33.
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 — odločba US, RS št. U-M3/94-95, 45/94 — odločba US, RS št. U-I 144/94-18; Uradni list RS, št. 57/94 in Uradni list RS, št. 14/9) je Občinski svet občine Juršinci (v nadaljnem besedilu: občina) na svoji seji dne 18. 05. 1995 sprejel naslednji
STATUT
OBČINE JURŠINCI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Juršinci je temeljna samoupravna lokalna skupnost
ustanovljena z zakonom.
Območje občine je določeno z zakonom in obsega naselja: Bodkovci, Dra-govič, Gabrnik, Gradiščak, Grlinci, Hla-ponci, Juršinci, Kukava, Mostje, Rot-man, Sakušak, Senčak pri Juršincih in Zagorci.
2.	člen
Občina Juršinci je pravna oseba. Sedež občine Juršinci je v Juršincih 3/b.
Občina ima pečat okrogle oblike, na katerem je v sredini občinski grb, na obodu pa napis "Občina Juršinci".
Občina ima grb. Grb ima obliko ...
Občina ima zastavo. Zastava je ...
Praznik občine je...
3.	člen
Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4.	člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine. Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
II.	NALOGE OBČINE
5.	člen
Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene z ustavo, zakoni in statutom.
6.	čleh
Naloge občine so zlasti naslednje:
—	upravljanje občinskega premoženja,
—	pospeševanje gospodarskega razvoja (kmetijstva, drobnega gospodarstva, turizma itd.),
—	pospeševanje stanovanjske gradnje,
—	zagotavljanje javnih služb in drugih gospodarskih služb,
—	urejanje javnega reda in miru ter mirujočega prometa, nadzor nad javnim redom in mirom, mirujočim prometom,
komunalno urejenostjo in lokalnimi prireditvami,
—	opravljanje statistične evidenčne in analitične funkcije za potrebe občine, vodenje zbirke osebnih podatkov prebivalcev, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v občini ter tistih prebivalcev, ki imajo nepremičnine v tej občini,
—	izvedba lokalnih volitev,
—	gasilska služba in druge zadeve požarne varnosti lokalnega pomena,
—	organizacija civilne zaščite v občini in druge zadeve na po člročju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
—	zagotavljanje osnovnega šolstva in predšolskega varstva in vzgoje, — zagotavljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstveni dom, ambulante, lekarne),
—	skrb za razvoj kulture in za javne kulturne ustanove, ter dejavnosti lokalnega pomena, kakor tudi za kulturno dediščino lokalnega pomena,
—	organiziranje in pospeševanje informacijske in dokumentacijske dejavnosti; izdajanje javnih glasil,
—	urejanje občinskega prostostora, načrtovanje naselij in drugih posegov v prostor lokalnega pomena, izdajanje dovoljenj za posege v prostor lokalnega pomena,
—	urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč,
—	urejanje lokalnih zadev varstva okolja (pospeševanje okoljevarstvenih dejavnosti, ukrepi varstva okolja, sanacijski ukrepi, itd.),
—	zagotavljanje lokalnih javnih služb varstva okolja; oskrba s pitno vodo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov, odlaganje odpadkov, javna snaga, urejanje javnih površin,
—	zagotavljanje pokopališke in pogrebne službe,
—	gradnja, vzdrževanje in upravljanje lokalnih javnih cest in javnih poti,
—	skrb za razvoj športa in rekreacije,
—	zagotavljanje socialnega varstva,
—	druge naloge, določene z zakonom in podzakonskimi akti.
7.	člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
—	davek od premoženja,
—	davek na dediščine in darila,
—	davek na dobitke od iger na srečo,
—	davek na promet nepremičnin,
—	določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokalne in druge občinske objekte,
—	določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
III.	ORGANI OBČINE
8.	člen
Organi občine so:
—	občinski svet,
—	župan,
—	nadzorni odbor,
—	volilna komisija.
Organi občine se volijo za 4 leta.
9.	člen
Delo občinskih organov je praviloma javno.
Javnost dela se zagotavlja z objektivnim obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in delovnih teles ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Seja občinskega sveta in delovnih teles sveta so odprte za javnost, razen, kadar svet ali delovno telo zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu odloči, da se javnost izključi. Kaj se šteje za uradno tajnost, določi pristojni organ občine.
10.	člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah prisotna večina njihovih članov.
11.	člen
Vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v Občini Juršinci imajo pravico nasloviti peticijo na katerikoli organ občine Juršinci. Organ na katerega je naslovljena peticija, mora nanjo odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
1.	Občinski svet
12.	člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
a)	sprejema:
—	statut občine,
—	odloke in druge akte občine (odredbe, pravilnike, navodila)
—	poslovnik za svoje delo,
—	prostorske plane in druge plane razvoja občine
—	občinski proračun in zaključni račun,
—	premoženjsko in delitveno bilanco občine.
b)	odloča:
—	o finančnem zadolževanju občine
—	o izbiri sopogodbenika in sklenitvi pravnega posla, kadar skupna vrednost presega 1 mio SIT,
—	o izdaji vrednostnih papirjev,
—	o prevzemu nalog iz državne pristojnosti,
—	o povezovanju občine v pokrajino,
—	o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kadar s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
—	o drugih zadevah, ki jih določa zakon.
c)	določa:
—	obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov
—	višino najemnin in zakupnin za objekte, ki so v lasti občine,
—	pogoje in načine opravljanja občinskih javnih služb,
—	plačo oziroma nadomestilo župana, podžupana, občinskega sveta, pri občinskem svetu,
d)	daje:
—	pobude za sklic zborov občanov,
—* soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij,
—	pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine,
—	soglasje k predlogu župana za organizacijo in delovno področje občinske uprave,
—	soglasje k cenam komunalnih storitev,
—	mnenja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje občine.
e)	imenuje ali voli in razrešuje:
—	predsednika in podpredsednika občinskega sveta,
—	podžupana na predlog župana,
—	tajnika na predlog župana,
—	člane nadzornega odbora ter člane delovnih teles občinskega sveta,
—	nadzoruje delo župana, podžupana, občinske uprave in delovnih teles občinskega sveta glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
—	občinsko volilno komisijo za občinske volitve,
—	razpisuje referendum,
—	komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
—	druge komisije,
—	ustanavlja občinske odbore in pododbore ter voli in razrešuje njihove člane, — ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter gospodarske javne službe,
—	druge pristojnosti, določene z zakonom in podzakonskimi akti.
13.	člen
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drugi občinski organ.
14.	člen
Občinski svet Občine Juršinci ima 9 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta. Član občinskega sveta ne more biti župan, podžupan, član nadzornega odbora ali delavec v občinski upravi.
Član občinskega sveta tudi ne more biti načelnik upravne enote, vodja notranje organizacijske enote v upravni enoti ali delavec v državni upravi, ki ima pooblastila za opravljanje nalog v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostmi oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
15.	člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po večinskem načelu. Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi občinski svet z odlokom.
16.	člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
17.	člen
Občinski svet ima poslovnik, s katerim se uredijo način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov.
1.1. Delovna telesa občinskega sveta
18.	člen
Za obravnavo zadev iz pristojnosti občinskega sveta ter za oblikovanje mnenj in predlogov svetu, se lahko ustanovijo odbori, pododbori in komisije, kot delovna telesa občinskega sveta.
Člane odborov, pododborov in komisij imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
Odbori imajo od 5 do 7 članov.
Poleg stalnih odborov ustanovljenih s statutom Občine Juršinci, ustanavlja občinski svet druga delovna telesa s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
Predsednika in člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Župan ima pravico prisostvovati sejam delovnih teles in sodelovati v razpravi na seji.
19.	člen
Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
— Odbor za izobraževanje, šport, kulturo in religijo — Odbor za zdravstvo in otroško varstvo — Odbor za socialno varstvo — Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in zadružništvo.
— Odbor za podjetništvo, obrtništvo, gostinstvo in turizem — Odbor za požarno varnost — Odbor za komunalno infrastrukturo, varstvo okolja in urejanje prostora
—	Odbor za promet in zveze
—	Odbor za javni red in mir.
20.	člen
Občinski odbori opravljajo naslednje naloge:
—	obravnavajo predloge župana, članov sveta, občinske uprave in občanov s svojega delovnega področja, preden o njih odloča občinski svet in dajejo občinskemu svetu mnenje o teh predlogih,
—	razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu, županu in občinski upravi mnenja o teh vprašanjih,
—	predlagajo občinskemu svetu in županu odločitve s svojega po dročja.
21.	člen
V okviru pooblastil iz prejšnjega člena opravljajo posamezni odbori naslednje naloge:
Odbor za izobraževanje, šport, kulturo in religijo:
—	obravnava vprašanja in daje mnenja v zvezi v izobraževanjem, kulturo, športom,
—	opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za zdravstvo in otroško varstvo:
—	obravnava vprašanja in daje mnenja v zvezi z zdravstvom in otroškim varstvom,
—	opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za socialno varstvo;
—	obravnava vprašanja in daje mnenje v zvezi s socialnim varstvom,
—	opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo:
—	obravnava stanje na področju kmetijstva in gozdarstva v občini,
—	obravnava usmerjanje in pospeševanje kmetijske proizvodnje in daje mnenje k porabi sredstev za tovrstne namene,
—	obravnava in sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov občine in prostorskih izvedbenih aktov za posege v kmetijski in gozdarski prostor,
—	obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za podjetništvo, obrtništvo, gostinstvo in turizem:
—	obravnava sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti,
—	obravnava problematiko zaposlovanja,
—	obravnava pogoje za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključno z malim gospodarstvom in turizmom, katerih razvoj je v interesu občine,
—	obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za požarno varnost:
—	obravnava problematiko požarne varnosti in civilne zaščite v občini,
—	obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za komunalno infrastrukturo, varstvo okolja in urejanje prostora:
—	obravnava problematiko komunalnih javnih služb, javnih cest in poti, stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanja prostora in načrtovanja ter varstva okolja občine,
—	obravnava in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za promet in zveze:
—	obravnava problematiko in daje mnenje s področja prometa in zvez v občini,
—	opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za javni red in mir:
—	obravnava problematiko in daje mnenje s področja javnega reda
2.	Župan
22.	člen
Občina ima župana in enega podžupana. Zupan je izvoljen na neposrednih tajnih volitvah.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno.
O njegovih funkcionarskih pravicah in pravicah' iz delovnega razmerja odloča občinski svet.
Župana nadomešča v odsotnosti ali zadržanosti podžupan.
Podžupan opravlja naloge določene z zakonom in naloge za katere ga pooblasti župan.
23.	člen
Župan opravlja naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa občino
—	skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
—	imenuje in sklepa delovno razmerje z zaposlenimi v občinski upravi
—	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave,
—	izvršuje proračun občine in odgovarja za njegovo izvrševanje
—	predlaga splošne akte, proračun, zaključni račun občine in zaključni račun proračuna ter druge odločitve občinskemu svetu,
—	sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji, določenimi z zakonom,
—	sklicuje zbore občanov,
—	odloča o porabi sredstev rezerv proračuna za kritje blagajniškega primanjkljaja in za kritje izdatkov, nastalih zaradi izrednih razmer,
—	predlaga sklic izredne ali redne seje občinskega sveta in obravnavanje določenih zadev na seji,
—	skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih občinskih splošnih aktov,
—	predlaga kandidata za podžupana,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
24.	člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vzstraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
25.	člen
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora in z delom v občinski upravi.
3.	Nadzorni odbor
26.	člen
Nadzorni odbor:
—	nadzira zakonitost,namenskost in smotrnost porabe sredstev proračuna občine,
—	nadzira finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
—	nadzira razpolaganje s premoženjem občine.
Nadzorni odbor opozarja uporabnike proračunskih sredstev na nepravilnosti, ki jih izsledi in obvešča o teh nepravilnostih župana in občinski svet.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Nadzorni odbor izmed svojih članov z večino glasov izvoli predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor in vodi njegovo delo.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
27.	člen
Nadzorni odbor ima 5 članov. Način imenovanja ureja poslovnik občinskega sveta.
IV.	NEPOSREDNO ODLOČANJE OBČANOV
28.	člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
29.	člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del.
30.	člen
Zbor občanov v občini razpravlja in daje mnenja:
—	o spremembah statuta občine,
—	o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
—	o lokalni problematiki,
—	o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
—	o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
—	o spremembah območja občine
—	o uvedbi samoprispevka.
31.	člen
Zbor občanov v volilni enoti ali naselju razpravlja:
—	o problematiki v svoji skupnosti,
—	o delu svojega predstavnika v občinskem svetu,
—	o delu organov občine iz vidika interesov svoje skupnosti,
—	daje mnenja in predloge o zadevah iz prejšnjih alinej.
32.	člen.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volilcev v občini, zbor občanov v volilni enoti pa tudi na pobudo najmanj 5% v tej skupnosti.
33.	člen
Besedilo o sklicu zbora občanov se objavi v uradnem glasilu, v lokalnih sredstvih javnega obveščanja in na javnih mestih na običajen način. Zbor občanov se praviloma skliče na nedeljo, vendar ne na državni praznik.
Med objavo in dnem na katerega je sklican zbor občanov, mora preteči vsaj 8 dni.
34.	člen
V razpravi in pri odločanju na zborih občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico pri volitvah članov občinskega sveta in županov.
Delo zbora vodita župan in predsednik vaškega odbora pri občinskem svetu.
Mnenja in priporočila sprejema zbor občanov z večino glasov navzočih volilcev.
35.	člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi iz svoje pristojnosti razpiše referendum, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10% volilcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
36.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena v tem statutu veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
37.	člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, iz pristojnosti občine, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 25% volilcev v občini oziroma volilni enoti.
Svetovalni referendum ne zavezuje organov občine.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 32. in 33. člena tega statuta.
38.	člen
Najmanj 5% volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se odločitev nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahtev uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve organov občine, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski
iniciativi, ki ureja ljudsko iniciativo.
V.	OBČINSKA UPRAVA
39.	člen
Upravne naloge v občini opravlja občinska uprava.
Občinsko upravo praviloma vodi župan.
Občinsko upravo lahko vodi tajnik, ki ga imenuje občinski svet na predlog župana.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
O pravicah delavcev v upravi iz delovnega razmerja, ter o imenovanju, razrešitvi in napredovanju upravnih delavcev in višjih upravnih delavcev odloča župan.
Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
40.	člen
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi župan. Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja. ,
41.	člen
O upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti občine odloča na prvi stopnji tajnik, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
Tajnik lahko za vodenje upravnega postopka oziroma za odločanje o vseh upravnih stvareh ali o določeni vrsti upravnih stvari pooblasti delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
Župan lahko za vodenje upravnega postopka pooblasti delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
42.	člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo oziroma njegov organ v njem.
43.	člen
O izločitvi delavca v upravi in tajnika odloča župan.
O izločitvi župana odloča občinski svet.
VI.	PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
44.	člen
Občina gospodari s premoženjem v skladu s predpisi.
Premoženje v občini sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
45.	člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
46.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
47.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V	računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
48.	člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom .
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
49.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerv občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačan do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
50.	člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v kater izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj o,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
51.	člen
Rezerva se uporablja:
—	za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
—	za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
—	za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. alineje prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. alineje morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. alineje prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. alineje prvega odstavka do zneska določenega v proračunu za tekoče leto.
52.	člen
Po preteku leta za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi pre-
moženjsko bilanco občine na dan 31. december leta, za katere ga se sprejme zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
53.	člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
54.	člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadevi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
55.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
56.	člen
Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini naslednji prihodki:
—	davek od premoženja,
—	davek na dediščine in darila,
—	davek na dobitke iger na srečo,
—	davek na promet nepremičnin,
—	prihodki iz dohodnine,
—	upravne takse,
—	posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
57.	člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
—	krajevne takse,
—	komunalne takse,
—	pristojbine
—	odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
—	prihodki uprave,
—	drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se
davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
58.	člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
VII.	AKTI OBČINE
1.	Splošni akti občine
59.	člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
60.	člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
61.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
62.	člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
63.	člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
64.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
65.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
66.	člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Proračun občine se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Osnutek proračuna občine mora biti predložen občinskemu svetu najkasneje do 31. 12. oziroma najkasneje mesec dni po sprejemu državnega proračuna.
Proračun občine je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
Predpisi in drugi splošni akti Občine Juršinci morajo biti objavljeni preden začnejo veljati.
2.	Posamični akti občine
67.	člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti, s sklepom ali odločbo, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
68.	člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII.	VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
69.	člen
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s spredpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
70.	člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
71.	člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
72.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski in-terveniet, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, dolo-čenae z ustavo in zakoni.
73.	člen
Odbori občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
—	o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
—	o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX.	POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
74.	člen
Občina Juršinci se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino.
S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določuj prenesene pristojnosti pokrajine.
75.	člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
—	določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
—	gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
—	gradnja in financiranje medobčinskih cest,
—	druge zadeve širšega pomena.
76.	člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
77.	člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X.	VAŠKI ODBORI PRI OBČINSKEM SVETU
78.	člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov, naselij in zaradi zadovoljevanja lokalnih interesov se za področje volilnih enot ali naselij v Občini Juršinci kot organi občinskega sveta ustanovijo vaški odbori.
Vaške odbore ustanavlja občinski svet s sklepom, v katerem določi tudi njihovo sestavo.
Vaški odbori so sestavni del oblike organiziranosti dela občinskega sveta. Po-
drobnejša opredelitev vaških odborov bo določena s poslovnikom Občine Juršinci.
Občina Juršinci deluje na svojem območju brez krajevnih skupnosti
od sprejema tega statuta.
79.	člen
Vaški odbori zlasti dajejo mnenja o zadevah lokalnega pomena, ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena, izdelujejo programe dela, ki se nanaša na zadeve lokalnega pomena in opravljajo druge naloge.
Občinski svet lahko s sklepom prenese na vaški odbor opravljanje določenih zadev iz pristojnosti občine. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
Sklep o prenosu zadev in sklep o zagotovitvi sredstev sprejme občinski svet z večino vseh svetnikov.
80.	člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje vaškega odbora, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese lokalne skupnosti, za katero je ustanovljen vaški odbor.
81.	člen
Vaški odbori pri občinskem svetu štejejo od 3, 5 ali 7 članov, svetniki občinskega sveta so po položaju, glede na njihovo stalno prebivališče, člani vaških odborov. Ostale člane imenuje občinski svet izmed občanov, na predlog skupine najmanj desetih volilcev.
Delo vaškega odbora vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani vaškega odbora na svoji prvi seji. Predsednik je za svoje delo in za delo vaškega odbora odgovoren občinskemu svetu.
Delo vaških odborov pri občinskem svetu vodi in usklajuje sekretar občinskega sveta.
Z dnem uveljavitve tega statuta postane premoženje bivših krajevnih skupnosti na območju Občine Juršinci, last Občine Juršinci.
V primeru reorganizacije postane premoženje bivših krajevnih skupnosti ponovno njihova last.
XI.	OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
82.	člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe).
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih gospopdar-skih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih družb, z dajanjem koncesij in z vlaganjem letnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
83.	člen
Obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom ustanavlja občina na področjih oskrbe s pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, ravnanjem s komunalnimi odpadki in odlaganjem ostankov
komunalnih odpadkov, na področju javne snage in čiščenja javnih površin, urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, na področju pregledovanja in nadzorovanja ter čiščenja kurilnih naprav zaradi varstva zraka in na drugih področjih, določenih z zakonom.
84.	člen
Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z zakonom za področja oskrbe industrijskih porabnikov z vodo, oskrbe naselij s požarno vodo v javni rabi, oskrba naselij s plinom, urejanja pokopališč in pogrebne službe, javne razsvetljave, urejanje javnih parkirišč, lokalnih cest, urejanje prometne in neprometne signalizacije, prometnih režimov, plaketiranje in obveščanje ter na drugih področjih.
85.	člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
86.	člen
Občinski svet z odlokom ustanavlja javna podjetja, javne zavode in sklade.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
87.	člen
Do izdaje ustreznih predpisov Občine Juršinci se v Občini Juršinci uporabljajo tisti predpisi in drugi splošni akti prejšnje občine Ptuj, ki so veljali na dan sprejetja statutarnega sklepa (16. 02.1995).
Predpise in druge akte, ki niso v skladu z zakonom o lokalni samoupravi in s tem statutom je potrebno uskladiti najkasneje do 31.12.1996.
88.	člen
Gospodarske javne službe in javni zavodi, ustanovljeni z akti prejšnje občine Ptuj se financirajo le na osnovi opravljenega dela in obnovljenih pogodb.
Nadzor nad opravljenim delom vršijo organi Občine Juršinci.
89.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku, ki je določen za sprejem statuta.
90.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep Občine Juršinci, sprejet 16.02.1995.
91.	člen
Ih statut začne veljati petnajsti dan po objavi in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 012—05/95
Juršinci, dne 18.05 1995
Predsednik Občinskega sveta občine Juršinci Simon TOPIAK
34.
Na podlagi 61. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.
32/93), 1., 3. in 5. odstavka 80. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93) ter 4. člena Statutarnega sklepa občine Juršinci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4/95) je Občinski svet občine Juršinci na seji dne 18. 5. sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KOMUNALNEM PRISPEVKU V OBČINI
1.	člen
V Odloku o komunalnem prispevku v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 13/94) se spremeni in dopolni:
Naslov in 1. člen odloka tako, da se zadnji dve besedi "... v občini Ptuj" nadomestita z besedami "v občini Juršinci".
2.	člen
2.	točka 3. člena odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi "2. odvoza komunalnih odpadkov (obremenitev okolja):
— za gospodinjstva 283,30 SIT/mes. od tega 183,30 SIT/mes. za sanacijo in širitev komunalne deponije ter 100,00 SIT/mes. za obratovanje in vzdrževanje komunalne deponije v Brstju
—• za podjetja in ostale (direkten dovoz) 1,402,20 SIT/m3, od tega 985,210 SIT/m2 za sanacijo in širitev komunalne deponije, 417,99 SIT/m3 za obratovanje in vzdrževanje komunalne deponije v Brstju".
3.	člen
Drugi odstavek 4. člena sc spremeni tkao, da se besede: "... v proračun občine Ptuj"... nadomestijo z besedami: "... na redni račun pri Mestni občini Ptuj..."
4.	člen
Zadnji stavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi: "Zbrana sredstva so namenska. Sredstva se zbirajo ločeno na računu podjetja Čisto mesto Ptuj d.o.o. za sanacijo in širitev komunalne deponije v Brstju, ter za vzdrževanje in obratovanje komunalne deponije v Brstju. Sredstva za sanacijo in širitev komunalne deponije v Brstju se do 20. v mesecu odvajajo na redni račun Mestne občine Ptuj.
5.	člen
Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Pristojna služba občinske uprave Mestne občine Ptuj izdela in predloži ob sprejemu proračuna v občini občinskemu svetu občine program porabe sredstev, ob sprejemu zaključnega računa pa obračun porabe sredstev.
Za porabo dela sredstev, ki se zbirajo in ostajajo na računu Čistega mesta Ptuj za potrebe vzdrževanja in obratovanja komunalne deponije v Brstju je odgovorno Čisto mesto Ptuj, ki je dolžno predložiti občinskemu svetu občine program porabe za tekoče leto in obračun porabe sredstev za preteklo leto ob sprejemu zaključnega računa oziroma sprejemu proračuna občine".
6.	člen
V 8. členu se besedi "Izvršni svet ..." nadomesti z besedami "Občinski svet občine Juršinci".
7.	člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in prične veljati 15 dan po objavi.
Številka: 353—02/95
Datum: 18. 5.1995
Predsednik Občinskega sveta občine Juršinci Alojz Kaučič, s.r.
35.
Na podlagi 3.in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) 26. in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93),
2.	člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS 71/93) in 4. člena Statutarnega sklepa Občine Juršinci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj) je Občinski svet na seji dne 18. 05.1995 sprejel
ODLOK
O GOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŽBAH NA OBMOČJU OBČINE JURŠINCI
L Splošne določbe
L člen
Ta odlok določa dejavnosti,ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) na območju Občine Juršinci in ureja način njihovega opravljanja.
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti,ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom.
2.	člen
Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnik, organizacijskih in drugih standardov in normativov.
Pri predlaganju odločitev na področju javnih služb, ki jih sprejema Občinski svet občine oziroma širše lokalne skupnosti ter pri sprejemanju odločitev,ki so v njihovi pristojnosti,so dolžni zagotavljati,da se javne službe opravljajo v okviru racionalno funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemih.
II.	Način opravljanja javnih služb
3.	člen
Občina z odloki in sklepi podrobneje uredi način upravljanja posamezne ali več javnih služb oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93). Kadar standardi in normativi iz prvega odstavka prejšnega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z akti iz prejšnega odstavka.
UL Javne službe
4.	člen
Na območju Občine Juršinci se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo
2.	ravnanje s kumonalnimi odpadki
3.	odlaganje ostankov kumonalnih odpadkov
4.	javna snaga in čiščenje javnih površin
5.	gasilska služba
6.	izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti
7.	urejanje in vzdrževanje pokopališč
8.	pogrebne storitve
9.	javna razsvetljava v naseljih
10.	javni potniški promet
11.	upravljanje javnih stanovanj
Javne službe iz prejšnega odstavka se opravljajo na celotnem območju občine. Glede na prostorske razporeditve javnih dobrin in potreb po izvajanju javnih služb se lahko z odloki in sklepi iz 3. člena določijo drugače.
Dejavnosti iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejavnosti iz 6. do 11. točke prvega odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe.
5.	člen
Kot izbirne javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih kasneje določi občinski svet ali organ širše lokalne skupnosti.
6.	člen
Z akti iz 3.člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb, določijo objekti in naprave, ki so javno dobro,uredijo pogoji in način rabe objektov in naprav ter uredijo druga vprašanja, ki jih določa 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah.
JV. Način izvajanja gospodarskih javnih služb
7.	člen
Izvajanje gospodarskih javnih služb zagotavlja občina neposredno z javnim podjetjem, z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
8.	člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v mešani lasti v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občina, preko svojih organov oziroma pristojnih organov širše lokalne skupnosti.
9.	člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina na podlagi javnega razpisa in izbora da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi občinski svet občine oziroma organ širše lokalne skupnosti s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Z izbranim izvajalcem (koncesionarjem) sklene pogodbo o koncesiji župan občine v imenu in na račun občine pod pogoji prvega in drugega odstavka tega člena.
10.	člen
Na podlagi odločitve občinskega sveta oziroma pristojnega organa širše lokalne skupnosti, se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v zasebno-pravne subjekte (podjetja, obratovalnice, posamezniki, idr.).
V.	Organizacija izvajanja gospodarskih javnih služb
11.	člen
Dejavnosti iz 4. člena tega odloka opravlja javno podjetje, ali se zagotavljajo z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte:
V javnem podjetju se zagotavljajo dejavnosti:
—	oskrba s pitno vodo
—	javna snaga in čiščenje javnih površin
—	urejanje in vzdrževanje pokopališč
—	javna razsvetljava v naseljih
Ostale dejavnosti iz 4. člena se zagotavljajo z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno—pravne subjekte.
12.	člen
Vprašanja povezana s položajem in poslovanjem izvajalskih podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe in druga vprašanja se uredijo s posebnimi odloki.
VI.	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge
13.	člen
Strokovno-tehnične,organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava (v nadaljevanju: Direkcija).
14.	člen
Direkcija opravlja:
1.	strokovnotehnične,organizacijske in razvojne naloge v zvezi z upravljanjem, vzdrževanjem, načrtovanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, če z aktom o ustanovitvi režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja oziroma koncesijskopogodbo ali pogodbo o vlaganju te naloge niso prenešene na režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesionarja ali osebo v dejavnosti, katere občina vlaga kapital zaradi zagotavljanja javnih dobrin
2.	investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in napravami gospodarske
infrastrukture in javnimi površinami, vodenje investicij, gradbeni nadzor
3.	določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov cen in predlogov za prispevke
4.	nadzor nad kakovostjo in ekonomičnostjo poslovanja gospodarskih javnih služb
5.	naloge strokovnega nadzora nad izvajalci javnih služb in osebami, na katere so prenešene posamezne naloge iz tega člena, v zadevah izvajanja teh nalog
6.	naloge v zvezi z informatizacijo in informacijsko bazo za potrbe javnih služb
7.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesionirane javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb
8.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem javnih služb
9.	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, če ni to kot javno pooblastilo prenešeno na izvajalce javnih služb
10.	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za izvajanje javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce javnih služb
11.	administrativna opravila za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
12.	druge naloge določene z zakoni in predpisi občine
13.	lahko opravlja strokovne naloge za potrebe občinskega stanovanjskega sklada in Sklada stavbnih zemljišč
V skladu z Zakonom in sklepom občinskega sveta oziroma pristojnim organom širše lokalne skupnosti,lahko občinska uprava s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz 1. in 2. tč. prejšnega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registrirani organizaciji ali posamezniku.
VII.	Varstvo uporabnikov
15.	člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se oblikuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki ga imenuje občinski svet občine oziroma pristojni organ širše lokalne skupnosti.
Občinski svet oziroma pristojni organ širše lokalne skupnosti sprejme tudi pravilnik o sestavi, pristojnostih in funkcioniranju sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
VIII.	Financiranje javnih služb
16.	člen
Storitve javnih služb,ki so individualno določljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve gospodarskih javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika, ali je to povezano z neso-
razmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.
Javne službe se tako financirajo:
—	s ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila
—	iz sredstev proračuna
—	iz davka lokalne skupnosti
—	iz prihodkov izvajalcev javnih služb
—	iz posojila in
—	iz ostalih virov.
IX.	Predhodne in končne določbe
17.	člen
Do sprejetja aktov iz 3. člena tega odloka, se za ureditev zadev,ki niso urejene s tem odlokom, uporabljajo določbe predpisov izdanih na podlagi 41. člena Zakona o kumonalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) oziroma določbe drugih predpisov, če niso v nasprotju s tem odlokom.
Akte iz 3. člena tega odloka pripravi občinska uprava občine Juršinci in jih predloži v sprejem občinskemu svetu oziroma ustreznemu organu širše lokalne skupnosti.
18.	člen
Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom se uporabljajo veljavni predpisi in pogodbe.
19.	člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9/83).
20.	člen
Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 353-01/95
Datum: 18. 05. 1995
Predsednik Občinskega sveta Simon Toplak, s.r.
36.
Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93 in 57/94) je občinski svet občine Gorišnica na seji dne, 28. 4.1995 sprejel
STATUT
OBČINE GORIŠNICA
1.	SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1.	člen
Ta statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine Gorišnica (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih skupnosti
ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2.	člen
Območje občine GORIŠNICA obsega območja naslednjih naselij:
Brezovec, Cirkulane, Cunkovci, Dolane, Formin, Gajevci, Gorišnica, Gradišča, Gruškovec, Mala vas, Mali Okič, Medribnik, Meje, Moškanjci, Muretinci, Paradiž, Placerovci, Pohorje, Pristava, Slatina, Tibolci, Veliki Vrh, Zagojiči, Zamušani.
3.	člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4.	člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
5.	člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
6.	člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine GORIŠNICA je v GORIŠNICI 54. Občina ima svoj grb, zastavo, himno in pečat, ki jih sprejme občinski svet z odlokom.
7.	člen
V občini so ustanovljene vaške skupnosti v 2. členu statuta imenovanih naselij, ki niso pravne osebe.
8.	člen
Vaške skupnosti ustanovi občinski svet s statutarnim odlokom na podlagi predhodnega ugotavljanja interesa na zborih občanov. Vaško skupnost predstavlja vaški odbor, ki ga predstavlja 3—5 članov, izmed katerih izvolijo predsednika.
Občinski svet z odlokom določi naloge, organiziranost in druge zadeve, pomembne za delovanje vaških skupnosti.
9.	člen
Vaške skupnosti se povezujejo v odbor vaških skupnosti na nivoju občine. Če obstaja interes širšega pomena, ki zadeva več vaških skupnosti, se le-te lahko povezujejo.
10.	člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje odbora vaških skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev te skupnosti.
11.	člen
Občina GORIŠNICA se lahko povezuje v pokrajino.
Občina GORIŠNICA sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
2.	NALOGE OBČINE
12.	člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1) na področju normativnega urejanja:
—	sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
—	sprejema občinski proračun in zaključni račun;
—	sprejema načrt razvoja občine;
—	sprejema prostorske plane;
—	predpisuje lokalne davke;
—	ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
—	ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
—	ureja javni red v občini;
—	ureja delovanje občinske uprave;
—	ureja občinske javne službe;
—	ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
—	določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
—	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
—	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2.	pospešuje:
—	službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
—	vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
—	razvoj športa in rekreacije.
3)	na področju upravljanja:
—	upravlja občinsko premoženje;
—	upravlja lokalne javne službe;
—	vodi javna in druga podjetja;
—	upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
—	upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi.
4)	s svojimi sredstvi:
—	gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
—	pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost; •
—	gradi komunalne objekte in naprave;
—	gradi stanovanja za socialno ogrožene;
—	zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
—	zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
—	sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
—	subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
—	sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
5)	vzdržuje:
—	lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
—	vodovodne in energetske komunalne objekte.
6)	s svojimi ukrepi:
—	spodbuja gospodarski razvoj občine;
—	pospešuje razvoj športa in rekreacije;
—	skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
—	skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.
7)	zagotavlja in organizira:
—	pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
—	nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
—	izvensodno poravnavo sporov.
9
8)	pridobiva in razpolaga:
—	z vsemi vrstami premoženja;
—	pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9)	sklepa:
—	pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katera stopa občina).
13.	člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
—	volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
—	občinsko upravno nadzorstvo,
—	nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
—	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
—	ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
—	določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
—	odločanje o rabi prostora,
—	gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
—	civilno zaščito, opazovanje in obveščanje.
—	varstvo naravne in kulturne dediščine,
—	ukrepe za zaščito okolja,
—	sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
—	odločanje o namembnosti urbanega prostora,
—	javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
—	mrliško ogledno službo,
—	določanje komunalnih dejavnosti,
—	organizacijo dimnikarske službe,
—	oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
—	odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
—	graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
—	graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
—	vzdrževanje gozdnih cest,
—	pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
—	varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
—	urejanje lokalnega prometa,
—	določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
—	predpisovanje prometne ureditve,
—	urejanje lokalnega potniškega prometa,
—	ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
—	zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
—	upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov
—	upravne naloge s področja urejanja prostora in urbanizma ter vodnega gospodarstva,
—	upravne in druge naloge s področja varstva okolja,
—	oskrba naselij s plinom in toplotno energijo,
—	izvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem del pri agro in hidro operacijah,
—	izvajanje vzdrževalnih del na objektih in napravah izvedenih melioracijskih sistemov,
—	upravljanje z deponijo gramoza, postopek v zvezi z najdenimi stvarmi,
—	izvensodno poravnavo sporov,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
14. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
—	davek od premoženja,
—	davek na dediščine in darila,
—	davek na dobitke od iger na srečo,
—	davek na promet nepremičnin,
—	določa najemnine in kupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokalne in druge občinske objekte,
—	določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
3.	ORGANI OBČINE
1.	Skupne določbe
15.	člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
16.	člen
Organi občien se volijo za štiri leta.
17.	člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta, občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določata ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
18.	člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzočih večina članov.
2.	Občinski svet
19.	člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije kot svoja delovna telesa.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
—	sprejema statut občine,
—	sprejema odloke in druge občinske akte,
—	sprejema poslovnik za svoje delo,
—	sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
—	potrjuje začasne nujne ukrepe,
—	sprejema občinski proračun in zaključni račun,
—	ustanavlja občinske odbore ter imenuje in razrešuje njihove člane,
—	imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
—	imenuje volilne komisije za občinske volitve,
—	na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
—	nadzoruje delo, župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
—	določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
—	imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
—	odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
—	odloča o najemu občinskega posojila,
—	razpisuje referendum,
—	daje pobudo za sklice zborov občanov,
—	določa nadomestilo oziroma plačo župana, tajnika ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
—	ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
—	daje koncesije,
—	določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
—	daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
—	odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
20.	člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, pristojne za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz države pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
21.	člen
Občinski svet ima 16 članov.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki na morejo biti člani občinskega sveta.
22.	člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli na način, določen z zakonom.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
23.	člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
24.	člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu
opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku in podpredsedniku pri pripravljanju in vodenju sej občinskega sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Sekretarja imenuje občinski svet.
25.	člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Ce pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevne večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
26.	člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih 'sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, občinskega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v dveh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vši tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov, komisij in županu, ter za odgovore nanje.
27.	člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov, komisij in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
28.	člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, z dvotretjinsko večino pa pri sprejemanju proračuna in razvojnih planov občine oziroma, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut,
in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
29.	člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do odborov in komisij in drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
2.1. Občinski odbori
30.	člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
—	odbor za družbene dejavnosti,
—	odbor za gospodarstvo in kmetijstvo,
—	odbor za prostorsko planiranje in razvoj,
—	odbor za premoženje občine,
—	odbor za finance in
—	odbor vaških skupnosti.
Občinski svet lahko ustanovi tudi
druge odbore kot svoja delovna telesa.
Pristojnosti in naloge odborov se opredelijo v poslovniku in z odlokom.
31.	člen
Odbor vaških skupnosti predstavlja interese vaških skupnosti v občini.
Odbor vaških skupnosti sestavljajo predsedniki vaških odborov in predsednik in podpredsednik, ki ju imenuje občinski svet.
32.	člen
Odbor vaških skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese vaških skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Odbor vaških skupnosti lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko odbor vaških skupnosti poda najkasneje v 7 dneh od sprejma takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z večino vseh članov sveta.
33.	člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja in predloge.
34.	člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet razreši člane občinskih odborov in komisij.
Razreši jih tako, da občinski svet imenuje novi odbor ali komisijo.
35.	člen
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov.
Predsednika občinskega odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
O izvolitvi članov odbora se glasuje po poslovniku. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
36.	člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora. •
3.	Nadzorni odbor
37.	člen
Nadzorni odbor:
—	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
—	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
—	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Nadzorni odbor ima pet članov.
38.	člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
4.	Župan
39.	člen
Občina ima župana in lahko tudi enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov.
40.	člen
Župan opravlja naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa občino,
—	skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
—	vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volilcev v občini.
41.	člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega sektorja. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma občinskega sektorja.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
42.	člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta, odborov in komisij, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
43.	člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz tretje in četrte alinee 40. člena tega statuta.
Župana, v primeru njegove odsotnosti ali zadržansoti, po pooblastilu lahko nadomešča tajnik občinske uprave. Pooblastilo je časovno omejeno.
5.	Neposredne oblike odločanja občanov
44.	člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
45.	člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več vaških skupnosti.
46.	člen
Zbor občanov v občini:
—	razpravlja o spremembah statuta občine,
—	razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
—	razpravlja o lokalni problematiki,
—	razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
—	razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
—	razpravlja o spremembah območja občine, daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
47.	člen
Zbor občanov v vaški skupnosti:
—	razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
—	razpravlja o delu svojega odbora oziroma o njegovem poročilu,
—	razpravlja o delu svojega predstavnika v odboru vaških skupnosti,
—	razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
—	daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
48.	člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo vaškega odbora.
49.	člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
50.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski incintivi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
51.	člen
Občinski svet razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini oziroma vaški skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 49. in 50. člena tega statuta.
52.	člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinsekga sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referen-
STRAN 69|
dumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
4. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
53.	člen
Organizacijo občinske uprave na predlog župana sprejema občinski svet. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
54.	člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
55.	člen
Naloge občinske uprave opravlja:
— občinski urad v okviru katerega se organizira izpostava v Cirkulanah.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
56.	člen
Za delo občinskega urada je tajnik odgovoren županu.
57.	člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno—tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest občinske uprave, višje uprave, upravne in strokovno-tehnične delavnice.
58.	člen
Višji upravni, upravni in strokovno-te-hnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju.
59.	člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
60.	člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
61.	člen
V	upravnem postopku o pravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem uprvnem postopku in po posebni postopkih določenih z zakonom.
62.	člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
63.	člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
64.	člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Žoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
65.	člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
66.	člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprve.
V	zadeveh, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih
ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
67.	člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
5.	OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
68.	člen
Občina GORIŠNICA organizira obvezne gospodarske javne službe v skladu z zakonom.
69.	člen
Občina GORIŠNICA z odlokom določi vrsto, način opravljanja in izvajanja izbirnih gospodarskih javnih služb.
70.	člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
71.	člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
6.	PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
72.	člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
73.	člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
74.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V	računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
75.	člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za nemene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sred-
stev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
76.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
77.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan do višine, ki jo določi občinski svet.
78.	člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
79.	člen
Rezerva se uporablja:
1.	Za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci:
2.	za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3.	za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo pravilom brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
80.	člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
81.	člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
82.	člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
83.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
84.	člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
—	davek na dediščine in danila,
—	davek za dobitke iger na srečo,
—	davek na promet nepremičnin,
—	upravne takse,
—	posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
85.	člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
—	davek od premoženja,
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
—	krajevne takse,
—	komunalne takse,
—	pristojbine,
—	odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
—	prihodki uprave,
—	drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini.
ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
86.	člen
Sredstava za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
87.	člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
7.	SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1.	Splošni akti občine
88.	člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
89.	člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
90.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in doložnosti članov občinskega sveta.
91.	člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
92.	člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerh.
93.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
94.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
95.	člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov občinskega sveta.
2.	Postopek za sprejem odloka
96.	člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
97.	člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
98.	člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Zupan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
99.	člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
100.	člen
V	prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V	drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o prelogu odloka v celoti.
101.	člen
Kadar to zahtevjo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
102.	člen
V	drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
103.	člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
104.	člen
O predlogu drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
105.	člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
3.	Posamični akti občine
106.	člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamični akti — sklepom ali odločbo — odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
107.	člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh in prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
8.	VARSTVO OBČINE V RAZMERIU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
108.	člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
109.	člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi
in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
110.	člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnim upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
111.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski in-tervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
112.	člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
—	o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
—	o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
—	o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
9.	POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
113.	člen
Občina GORIŠNICA se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o. vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
114.	člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
—	določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
—	gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
—	gradnja in financiranje medobčinskih cest.
115.	člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti pred-
lagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
116.	člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnosti ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
10.	SPREMEMBE IN RAZLAGA STATUTA
117.	člen
Občinski svet daje obvezno razlago statuta občine Gorišnica na zahtevo četrtine svetnikov, organov občine, vaških skupnosti in javni zavodov.
118.	člen
Statut občine se sprejme in spremeni v skladu z zakonom.
11.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
119.	člen
Odloki in drugi splošni akti občine morajo biti usklajeni s tem statutom najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve.
120.	člen
Ta statut začne veljati petnajst dni po objavi v Tednikovem uradnem vestniku.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljat^ začasni statutarni sklep občine Gorišnica.
Številka: 012-2-8/95
Datum: 28. 4. 1995
Občinski svet Gorišnica Predsednik Stanislav Vojsk, s.r.
37.
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS št. 32/93), 26. in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/93), 2. člena Zakona o gasilstvu (Ur. list RS 71/93 in 4. člena Statutarnega sklepa občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1/95) je Občinski svet občine Gorišnica na svoji seji dne 4. 5. 1995 sprejel
ODLOK
O GOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŽBAH NA OBMOČJU OBČINE GORIŠNICA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) na območju občine Gorišnica (v nadaljevanju: občina) in ureja način njihovega opravljanja.
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe
in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom.
2.	člen
Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov.
Pri predlaganju odločitev na področju javnih služb, ki jih sprejema svet občine, ter pri sprejemanju odločitev, ki so v njihovi pristojnosti, so dolžni zagotavljati, da se javne službe opravljajo v okviru racionalno funkcionalno in prostorsko zao-xkroženih oskrbovalnih sistemih.
II.	NAČIN OPRAVLJANJA JAVNIH SLUŽB
3.	člen
Občina z odloki in sklepi podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 52/93).
Kadar standardi in normativi iz prvega odstavka prejšnjega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z akti iz prejšnjega odstavka.
III.	JAVNE SLUŽBE
4.	člen
Na območju občine Gorišnica se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo
2.	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
3.	ravnanje s komunalnimi odpadki
4.	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
5.	javna snaga in čiščenje javnih površin
6.	urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
7.	pregledovanje, nadzorstvo in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter druge naloge zaradi varstva zraka in varstvo pred požarom
8.	gasilska služba
9.	izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti
10.	urejanje in vzdrževanje pokopališča
11.	pogrebne storitve
12.	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, ki niso razvrščena med magistralne, regionalne in lokalne ceste
13.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, tehtnic, sanitarij in plakatnih mest
14.	oskrba s toplotno energijo
15.	oskrba s plinom
16.	urejanje javnih parkirišč
17.	javna razsvetljava v naseljih
18.	javni potniški promet
19.	upravljanje javnih stanovanj
Javne službe iz prejšnjega odstavka se opravljajo na celotnem območju občine, glede na prostorske razporeditve javnih
dobrin in potreb po spremljanju javnih služb in se lahko z odloki in sklepi iz 3. člena določijo drugače
Dejavnosti iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejavnosti iz 9. do 19. točke prvega odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe.
5.	člen
Kot izbirne javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih kasneje določi občinski svet.
6.	člen
Z akti iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb, določijo objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo pogoji in način rabe objektov in naprav ter uredijo druga vprašanja, ki jih določa 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah.
IV NAČIN IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
7.	člen
Izvajanje gospodarskih javnih služb zagotavlja občina neposredno z javnim podjetjem, z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
8.	člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občina, preko svojih organov.
9.	člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina na podlagi javnega razpisa in izbora da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki registrira in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi svet občine s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Z izbranim izvajalcem (koncesionarjem) sklene pogodbo o koncesiji župan občine v imenu in za račun občine, pod pogoji prvega in drugega odstavka tega člena.
10.	člen
Na podlagi določitve občinskega sveta, se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v zasebno pravne subjekte (podjetja, obratovalnice, posamezniki idr.)
V.	ORGANIZACIJA IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
11.	člen
Dejavnosti iz 4. člena tega odloka opravlja javno podjetje, ali se zagotavljajo z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
V javnem podjetju se zagotavlja dejavnost:
— oskrba s pitno vodo
Ostale dejavnosti iz 4. člena se zagotavljajo z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne, subjekte.
12.	člen
Vprašanja, povezana s položajem in poslovanjem izvajalskih podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe, in druga vprašanja se uredijo s posebnimi odloki.
VI.	STROKOVNO TEHNIČNE, ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE
J.
13.	člen
Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava.
14.	člen
Občinska uprava oziroma občinska uprava mestne občine opravlja:
1.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z upravljanjem, načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, če z aktom o ustanovitvi režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja oziroma koncesijsko pogodbo ali pogodbo o vlaganju te naloge niso prenešene na režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesionarja ali osebo v dejavnosti, katere občina vlaga kapital zaradi zagotavljanja javnih dobrin.
2.	investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in napravami gospodarske infrastrukture in javnimi površinami,, vodenje investicij, gradbeni nadzor
3.	določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov cen in predlogov za prispevke
4.	nadzor nad kakovostjo in ekono-. mičnostjo poslovanja gospodarskih javnih služb
5.	naloge strokovnega nadzora nad iz-,, vajalci javnih služb in osebami, na katere , so prenešene posamezne naloge iz tega člena, v zadevah izvajanja teh nalog
6.	naloge v zvezi z informatizacijo in informacijsko bazo za potrebe javnih služb
7.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesionarje javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb
8.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem javnih služb
9.	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor,1 če ti zadevajo infrastrukturne objekte in' naprave, če ni to kot javno pooblastilo prenešeno na izvajalce javnih služb
10.	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastukturne objekte in naprave, namenjene za izvajanje javnih
služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno za izvajalce javnih služb
11.	administrativna opravila za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
12.	druge naloge določene z zakonom, predpisom občine
13.	lahko opravlja strokovne naloge za potrebe občinskega stanovanjskega sklada in Sklada stavbnih zemljišč.
V skladu z Zakonom in sklepom občinskega sveta lahko pristojni organ občinske uprave s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registrirani organizaciji ali posamezniku.
VII.	VARSTVO UPORABNIKOV
15.	člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se v roku 3. mesecev oblikuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki ga imenuje občinski svet občine.
Občinski svet sprejme tudi pravilnik o sestavi, pristojnostih in funkcioniranju sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
VIII.	FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
16.	člen
Storitve javnih služb, ki so individualno določljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve gospodarskih javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.
Javne službe se tako financirajo:
—	s ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila
—	iz sredstev proračuna
—	iz davka lokalne skupnosti
—	iz prihodkov izvajalcev javnih služb
—	iz posojil in
—	iz ostalih virov.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Do sprejetja aktov iz 3. člena tega odloka, se za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, uporabljajo določbe predpisov, izdanih na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnosti (Ur. list RS, št. 8/82) oziroma določbe drugih predpisov, če niso v nasprotju s tem odlokom.
Akte iz 3. člena tega odloka pripravi občinska uprava in jih predloži v sprejem občinskemu svetu.
18.	člen
Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi in pogodbe.
19.	člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnih
dejavnostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9/83).
20.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 012-2-12/95
Datum: 19.05.1995
Predsednik občinskega sveta: Stanislav Vojsk, s.r.
38.
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93),
2.	člena Zakona o gasilstvu (Uradni list
RS 71/93) in_____člena Statutarnega
sklepa občine Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št.
____), je občinski svet občine Destrnik-
Trnovska vas na izredni seji dne: 20. 5. 1995 sprejel
ODLOK
O GOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŽBAH NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIK-TRNOVSKA VAS
L Splošne določbe
1.	člen
Th odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) na območju občine Destrnik-Trnovska vas (v nadaljevanju: občina) in ureja način njihovega opravljanja.
Kot javna službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom.
2.	člen
Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov.
Pri predlaganju odločitev na področju javnih služb, ki jih sprejema svet občine, ter pri sprejemanju odločitev, ki so v njihovi pristojnosti, so dolžni zagotavljati, da se javne službe opravljajo v okviru racionalno funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemih.
II. Način opravljanja javnih služb
3.	člen
Občina z odloki in sklepi podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).
Kadar standardi in normativi iz prvega odstavka prejšnjega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z akti iz prejšnjega odstavka.
III.	Javne službe
4.	člen
Na območju občine Destrnik-Trnovska vas se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo
2.	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
3.	ravnanje s komunalnimi odpadki
4.	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
5.	javna snaga in čiščenje javnih površin
6.	urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
7.	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter druge naloge zaradi varstva zraka in varstvo pred požarom
8.	gasilska služba
9.	izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti
10.	urejanje in vzdrževanje pokopališč
11.	pogrebne storitve
12.	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste
13.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, tehtnic, sanitarij in plakatnih mest
14.	oskrba s toplotno energijo
15.	oskrba s plinom
16.	urejanje javnih parkirišč
17.	javna razsvetljava v naseljih
18.	javni potniški promet
19.	upravljanje javnih stanovanj
Javne službe iz prejšnjega odstavka se opravljajo na celotnem območju občine, glede na prostorske razporeditve javnih dobrin in potreb po izvajanju javnih služb in se lahko z odloki in sklepi iz 3. člena določijo drugače.
Dejavnosti iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejavnosti iz 9. do 19. točke prvega odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe.
5.	člen
Kot izbirne javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih kasneje določi svet občine.
6.	člen
Z akti iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb, določijo objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo pogoji in način rabe objektov in naprav ter uredijo druga vprašanja, ki jih določi 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah.
IV.	Način izvajanja gospodarskih javnih služb
7.	člen
Izvajanje gospodarskih javnih služb zagotavlja občina neposredno z javnim podjetjem, z dajanjem koncesij ali z via-
ganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
8.	člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občina, preko svojih organov.
9.	člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina na podlagi javnega razpisa in izbora da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi občinski svet občine s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Z izbranim izvajalcem (koncesionarjem) sklene pogodbo o koncesiji župan občine v imenu in na račun občine pod pogoji prvega in drugega odstavka tega člena.
10.	člen
Na podlagi odločitve občinskega sveta se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v zaseb-no-pravne subjekte (podjetja, obratovalnice, posamezniki idr.).
V.	Organizacija izvajanja gospodarskih javnih služb
11.	člen
Dejavnosti iz 4. člena tega odloka opravlja javno podjetje, ali se zagotavljajo z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
V javnem podjetju se zagotavlja dejavnost:
— oskrba s pitno vodo
Ostale dejavnosti iz 4. člena se zagotavljajo z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
12.	člen
Vprašanja povezana s položajem in poslovanjem izvajalskih podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe, in druga vprašanja se uredijo s posebnimi odloki.
VI.	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge
13.	člen
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava ali občinska uprava mestne občine.
14.	člen
Občinska uprava ali občinska uprava mestne občine opravlja:
1.	strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge v zvezi z upravljan-
jem, načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, če z aktom o ustanovitvi režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja oziroma s koncesijsko pogodbo ali pogodbo o vlaganju te naloge niso prenešene na režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesionarja ali osebo v dejavnosti, katere občina vlaga kapital zaradi zagotavljanja javnih dobrin.
2.	investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in napravami gospodarske infrastrukture in javnimi površinami, vodenje investicij, gradbeni nadzor.
3.	določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov cen in predlogov za prispevke
4.	nadzor nad kakovostjo in ekonomičnostjo poslovanja gospodarskih javnih služb
5.	naloge strokovnega nadzora nad izvajalci javnih služb in osebami, na katere so prenešene posamezne naloge iz tega člena, v zadevah izvajanja teh nalog
6.	naloge v zvezi z informatizacijo in informacijsko borzo za potrebe javnih služb
7.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesionirane javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb
8.	strokovne tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem javnih služb
9.	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, če ni to kot javno pooblastilo prenešeno na izvajalce javnih služb
10.	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za izvajanje javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce javnih služb
11.	administrativna opravila za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
12.	druge naloge, določene z zakonom in predpisi občine
13.	lahko opravlja strokovne naloge za potrebe občinskega stanovanjskega sklada in Sklada stavbnih zemljišč.
V skladu z Zakonom in sklepom občinskega sveta občine, lahko občinska uprava s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registriranih organzaciji ali posamezniku.
VII.	Varstvo uporabnikov
15.	člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se v roku 3. mesecev oblikuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki ga imenuje občinski svet.
Občinski svet občine sprejme tudi pravilnik o sestavi, pristojnostih in funkcioniranju sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
VIII.	Financiranje javnih služb
16.	člen
Storitve javnih služb, ki so individualno določljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve gospodarskih javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika, ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.
Javne službe se tako financirajo:
—	s cen proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila
—	iz sredstev proračuna
—	iz davka lokalne skupnosti
—	iz prihodkov izvajalcev javnih služb
—	iz posojil in
—	iz ostalih virov.
IX.	Prehodne in končne določbe
17.	člen
Do sprejetja aktov iz 3. člena tega odloka, se za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, uporabljajo določbe predpisov, izdanih na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) oziroma določbe drugih predpisov, če niso v nasprotju s tem odlokom.
Akte iz 3. člena tega odloka pripravi občinski urad občine Destrnik-Trnovska vas in jih predloži v sprejem občinskemu svetu.
18.	člen
Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi in pogodbe.
19.	člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9/83).
20.	člen
Th odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka:
Datum: 20.05.1995
Predsednik občinskega sveta občine Destrnik-Trnovska vas Ivan Lovrenčič, s.r.
39. .
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) 26. in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 2. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS 71/93) in 4. člena Statutarnega sklepa občine Videm (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1/95, je občinski svet občine Videm svoji seji dne: 19.5.1995 sprejel
ODLOK
O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH NA OBMOČJU OBČINE VIDEM
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) na območju občine Videm (v nadaljevanju: občina) in ureja način njihovega opravljanja.
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom.
2.	člen
Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov.
Pri predlaganju odločitev na področju javnih služb, ki jih sprejema občincki svet občine ter pri sprejemanju odločitev, ki so v njihovi pristojnosti, so dolžni zagotavljati, da se javne službe opravljajo v okviru racionalno funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemih.
II.	NAČIN OPRAVLJANJA JAVNIH SLUŽB
3.	člen
Občina z odloki in sklepi podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).
Kadar standardi in normativi iz prvega odstavka prejšnjega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z akti iz prejšnjega odstavka.
III.	JAVNE SLUŽBE
4.	člen
Na območju občine Videm se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo
2.	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
3.	ravnanje s komunalnimi odpadki
4.	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
5.	javna snaga in čiščenje javnih površin
6.	urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
7.	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter druge naloge zaradi varstva zraka in varstvo pred požarom
8.	gasilska služba
9.	izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti
10.	urejanje in vzdrževanje pokopališč
11.	pogrebne storitve
12.	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, ki niso raz-
vrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste
13.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, tehtnic, sanitarij in plakatnih mest
14.	oskrba s toplotno energijo
15.	oskrba s plinom
16.	urejanje javnih parkirišč
17.	javna razsvetljava v naseljih
18.	javni potniški promet
19.	upravljanje javnih stanovanj
Javne službe iz prejšnjega odstavka se opravljajo na celotnem območju občine, glede na prostorske razporeditve javnih dobrin in potreb po izvajanju javnih služb in se lahko z odloki in sklepi iz 3. člena določijo drugače.
5.	člen
Kot izbirne javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih kasneje določi občinski svet ali organ širše lokalne skupnosti.
6.	člen
Z akti iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb, določijo objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo pogoji in način rabe objektov in naprav ter uredijo druga vprašanja, ki jih določi 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah.
IV NAČIN IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
7.	člen
Izvajanje gospodarskih javnih služb zagotavlja občina neposredno z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
8.	člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občina, preko svojih organov oz. pristojnih organov.
9.	člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina na podlagi javnega razpisa in izbora da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi občinski svet občine s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Z izbranim izvajalcem (koncesionarjem) sklene pogodbo o koncesiji župan v imenu in za račun občine pod pogoji prvega in drugega odstavka.
10.	člen
Na podlagi odločitve občinskega sveta se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v zase-bno-pravne subjekte (podjetja, obratovalnice, posamezniki, idr.).
V.	ORGANIZACIJA IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
11.	člen
Dejavnosti iz 4. člena tega odloka opravlja javno podjetje, ali se zagotavljajo z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
V javnem podjetju se zagotavlja dejavnost:
— oskrba s pitno vodo Ostale dejavnosti iz 4. člena se zagotavljajo z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
12.	člen
Vprašanja, povezana s položajem in poslovanjem izvajalskih podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe, in druga vprašanja se uredijo s posebnimi odloki.
VI.	STROKOVNO-TEHNIČNE, ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE
13.	člen
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava ali po sklepu svetu mestna uprava, ki je notranja organizacijska enota v okviru oddelka, pristojnega za okolje in prostor.
14.	člen
Občinska uprava opravlja:
1.	strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge v zvezi z upravljanjem, načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, če z aktom o ustanovitvi režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja oziroma s koncesijsko pogodbo ali pogodbo o vlaganju te naloge niso prenešene na režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesionarja ali osebo v dejavnosti, katere občina vlaga kapital zaradi zagotavljanja javnih dobrin.
2.	investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in napravami gospodarske infrastrukture in javnimi površinami, vodenje investicij, gradbeni nadzor.
3.	določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov in cen in predlogov za prispevke
4.	nadzor nad kakovostjo in ekonomičnostjo poslovanja gospodarskih javnih služb
5.	naloge strokovnega nadzora nad izvajalci javnih služb in osebami, na katere so prenešene posamezne naloge iz tega člena, v zadevah izvajanja teh nalog
6.	naloge v zvezi z informatizacijo in informacijsko bazo za potrebe javnih služb
7.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesionirane javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb
8.	strokovne tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem javnih služb
9.	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce javnih služb
10.	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za izvajanje javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce javnih služb
11.	administrativna opravila za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
12.	druge naloge določene z zakonom in predpisi občine
13.	lahko opravlja strokovne naloge za potrebe občinskega stanovanjskega sklada in Sklada stavbnih zemljišč.
V skladu z Zakonom in sklepom občinskega sveta občine, lahko občinska uprava s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registriranih organzaciji ali posamezniku.
VII.	VARSTVO UPORABNIKOV
15.	člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se v roku 3. mesecev oblikuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki ga imenuje občinski svet.
Občinski svet oziroma pristojni organi širše lokalne skupnosti sprejme tudi pravilnik o sestavi, pristojnostih in funkcioniranju sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
VIII.	FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
16.	člen
Storitve javnih služb, ki so individualno določljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve gospodarskih javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika, ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.
Javne službe se tako financirajo:
—	s cen proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila
—	iz sredstev proračuna
—	iz davka lokalne skupnosti
—	iz prihodkov izvajalcev javnih služb
—	iz posojil in
—	iz ostalih virov.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Do sprejetja aktov iz 3. člena tega odloka se za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, uporabljajo določbe predpisov, izdanih na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), oziroma določbe drugih predpisov, če niso v nasprotju s tem odlokom.
Akte iz 3. člena tega odloka pripravi občinski urad mestne občine Ptuj in jih
predloži v sprejem občinskemu svetu oz. ustreznemu organu širše lokalne skupnosti.
18.	člen
Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi in pogodbe.
19.	člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9/83).
20.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 499/95
Datum: 18.05.1995
Predsednik občinskega sveta občine Videm Friderik Bračič, s.r.
40.
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 2. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS 71/93) in 4. člena Statutarnega sklepa občine Zavrč (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 3/95) je občinski svet občine Zavrč na seji dne: 19.5.1995 sprejel
ODLOK
O GOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŽBAH NA OBMOČJU OBČINE
ZAVRČ
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: 'javne službe) na območju občine Zavrč (v nadaljevanju: občina) in ureja način njihovega opravljanja.
Kot javna službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom.
2.	člen
Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov.
Pri predlaganju odločitev na področju javnih služb, kijih sprejema občinski svet občine ter pri sprejemanju odločitev, ki so v njihovi pristojnosti, so dolžni zagotavljati, da se javne službe opravljajo v okviru racionalno funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemih.
II. NAČIN OPRAVLJANJA JAVNIH SLUŽB
3.	člen
Občina z odloki in sklepi podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali
več javnih služb oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).
Kadar standardi in normativi iz prvega odstavka prejšnjega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z akti iz prejšnjega odstavka.
III.	JAVNE SLUŽBE
4.	člen
Na območju občine Zavrč se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo
2.	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda
3.	ravnanje s komunalnimi odpadki
4.	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
5.	javna snaga in čiščenje javnih površin
6.	urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
7.	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter druge naloge zaradi varstva zraka in varstvo pred požarom
8.	gasilska služba
9.	izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti
10.	urejanje in vzdrževanje pokopališč
11.	pogrebne storitve
12.	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste
13.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, tehtnic, sanitarij in plakatnih' mest
14.	oskrba s toplotno energijo
15.	oskrba s plinom
16.	urejanje javnih parkirišč
17.	javna razsvetljava v naseljih
18.	javni potniški promet
19.	upravljanje javnih stanovanj
Javne službe iz prejšnjega odstavka se
opravljajo na celotnem območju občine, glede na prostorske razporeditve javnih dobrin in potreb po spremljanju javnih služb in se lahko z odloki in sklepi iz 3. člena določijo drugače.
Dejavnosti iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejavnosti iz 9. do 19. točke prvega odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe.
5.	člen
Kot izbirne javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih kačsneje določi občinski svet.
6.	člen
Z akti iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služba, določijo objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo pogoji in način rabe objektov in naprav ter uredijo druga vprašanja, ki jih določi 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah.
IV.	NAČIN IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
7.	člen
Izvajanje gospodarskih javnih služb zagotavlja občina neposredno z javnim podjetjem, z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
8.	člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občina, preko svojih organov.
9.	člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina na podlagi javnega razpisa in izbora da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi občinski svet občine s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Z izbirnim izvajalcem (koncesionarjem) sklene pogodbe o koncesiji župan občine v imenu in na račun občine pod pogoji prvega in drugega odstavka tega člena.
10.	člen
Na podlagi določitve občinskega sveta oz. pristojnega organa, se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb ter z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v zasebnopravne subjekte (podjetja, obratovalnice, posamezniki, idr.).
V.	ORGANIZACIJA IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
11.	člen
Dejavnosti iz 4. člena tega odloka opravlja javno podjetje, ali se zagotavljajo z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
V javnem podjetju se zagotavlja dejavnost:
— oskrba s pitno vodo
Ostale dejavnosti iz 4. člena se zagotavljajo z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
12.	člen
Vprašanja povezana s položajem in poslovanjem izvajalskih podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe in druga vprašanja se uredijo s posebnimi odloki.
VI.	STROKOVNO-TEHNIČNE, ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE
13.	člen
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodar-
skih javnih služb v občini opravlja občinska uprava.
14.	člen
OBČINSKA UPRAVA opravlja:
1.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z upravljanjem, načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, če z aktom o ustanovitvi režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja oziroma koncesijsko pogodbo ali pogodbo o vlaganju te naloge niso prenešene na režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesionarja ali osebo v dejavnosti, katere občina vlaga kapital zaradi zagotavljanja javnih dobrin.
2.	investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in napravami gospodarske infrastrukture in javnimi površinami, vodenje investicij, gradbeni nadzor.
3.	določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov cen in predlogov za prispevke
4.	nadzor nad kakovostjo in ekonomičnostjo poslovanja gospodarskih javnih služb
5.	naloge strokovnega nadzora nad izvajalci javnih služb in osebami, na katere so prenešene posamezne naloge iz tega člena, v zadevah izvajanja teh nalog
6.	naloge v zvezi z informatizacijo in informacijsko borzo za potrebe javnih služb
7.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesioniranje javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb
8.	strokovne tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem javnih služb
9.	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, če ni to kot javno pooblastilo prenešeno na izvajalce javnih služb
10.	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za izvajanje javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno za izvajalce javnih služb
11.	administrativna opravila za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
12.	druge naloge določene z zakonom, predpisom občine in programom dela občine
13.	lahko opravlja strokovne naloge za potrebe občinskega stanovanjskega sklada in Sklada stavbnih zemljišč.
V skladu z Zakonom in sklepom občinskega sveta, lahko pristojni organi občinske uprave s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registrirani organizaciji ali posamezniku, oziroma občinski upravi Mestne občine Ptuj.
VII.	VARSTVO UPORABNIKOV
15.	člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se v roku 3. mesecev oblikuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki ga imenuje občinski svet občine Zavrč.
Občinski svet sprejme tudi pravilnik o sestavi, pristojnostih in funkcioniranju sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
VIII.	FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
16.	člen
Storitve javnih služb, ki so individualno določljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve gospodarskih javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika, ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.
Javne službe se tako financirajo:
—	s ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila
—	iz sredstev proračuna
—	iz davka lokalne skupnosti
—	iz prihodkov izvajalcev javnih služb
—	iz posojila in
—	iz ostalih virov.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Do sprejetja aktov iz 3. člena tega odloka, se za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, uporabljajo določbe predpisov, izdanih na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) oziroma določbe drugih predpisov, če niso v nasprotju s tem odlokom.
Akte iz 3. člena tega odloka pripravi občinska uprava in jih predloži v sprejem občinskemu svetu.
18.	člen
Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi in pogodbe.
19.	člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9/83).
20.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 140/95
Datum: 19.05.1995
Predsednik občinskega sveta občine Zavrč: Ivan Pongrac, s.r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih Številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Zavod Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6. Ureja uredniški odbor odgovorni urednik Franc Potočnik. Sedež uredništva: Ptuj, Mestni trgi. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.