Štev. 13. V Mariboru 1. aprila 1886. Tečaj XX. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 60 Itr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina so pošilja upraralštru v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Iiokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat S kr , dvakrat 12 kr., trikrat 10 kr. Vabilo k narotbi. ft^> (23 Z mesecem aprilom poteče naročnikom otfgt letnikom naročilo. Prosimo torej, naj se podvi nadalešnjo naročnino doposlati, da se jim ne pf» ^ r zbero tako'bolj sami med seboj, tudi ne kažejo trga ali pa ustavi dopošiljanje lista. rSlov. Gospodar" stane do 1. julija 80 kr., do 1. oktobra 1 jI 60 kr. in do konca leta 2 jI. 20 kr. Naročnina, nove in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah, ker so take posiljatve najbolj ročne. UpravniŠtvo. Od roke do roke! Naša zemlja nosi čudne ljudi na sebi. Ni- ■ koli jih sicer ni na njej manjkalo, ali v naših, dneh jih prav le mrgoli po njej. Med njimi pa stojč gotovo v prvi vrsti možje, ki so nemškemu bauernvereinu na čelu. Kdo so namreč ti ljudje? — Liberalci, to pa od pet do glave, tedaj prav taki, katerim gre sumljiva hvala, da so pod pretvezo: Vsak državljan ima pravico do popolne prostosti, kovali na vse pretege nove postave, stare pa so poderali ne meneč se za to, ali so one res bile slabe in ali so nove bolje od njih. „Tako", pravijo sedaj ti možje sami, „so se sklenile postave, ki tlačijo posestnika, po-morejo mu v škodo in ga obsodijo — prav kakor pri kaki pravdi, kjer izgubi tožnik, ako ni bil o pravem času navzoč pri sodniji —- bodi-si kriv ali nekriv." Resnica, v tem damo radi oklicu prav, katerega vsiljuje bauernverein sedaj tudi slov. kmetom. „Dajte ta list od roke do roke!" stoji na čelu tega čudnega oklica; kar pa stoji v listu samem, to je huda obtožba liberalizma in bauernverein bije s tem, seveda zoper voljo, sam sebe po zobčh. Vseh unih postav namreč, ki leže sedaj, kakor težka mora na kmečkem in tudi več manj na vseh drugih stanovih, ni nihče drug kriv, kakor liberalci in toraj prav tudi možje, ki so sedaj smuknili v kmečke jope ter love pod to izposojeno krinko še naših kmetov v luknjasto joslopje bauernvereina. Za drugo tem možem ni in kjerkoli se druga, kakor to, da jim naj kmet sedaj zopet pomaga do vlade ter tako pozadela luknje v poslopju liberalizma. Društvo, čegar prva in poglavitna nakana je nemščina kot držayni jezik, in druga carinska zveza z Nemčijo *), nima srca za Avstrijo in se samo hlini, če se dela, kakor da mara za avstrijsko kmečko ljudstvo. Potreba je v resnici, nujna potreba je, da se stori kaj izdatnega za kmeta, toda liberalna gospoda bauernvereina nima volje in manjka ji moči to storiti. Njemu, ki mi je po sili topli jop strgal z života, gotovo ne verujem, ako mi tudi zatrjuje, da mi hoče napraviti novega. In prav tak je položaj, v katerem se kmečki stan nahaja nasproti liberalizmu. Dokler je bil on na vrhu. tuškal je kmeta na tla. da so temu že vse kosti pokale, sedaj pa, ko imajo bolj konservativni možje vlado v rokah ter jemljejo, čeprav le po času, liberalizmu ono raz-derajočo moč, drzne se isti liberalizem kmeta in še huje, slov. kmeta vabiti, naj se vrže na novo njemu pod pesti: To je v resnici drzno, čudno in ne moremo reči drugače, nesramno. Gotovo bi ti možje ne storili tega, ko bi ne menili, da je kmet. posebej pa še slovenski kmet, lak neumnež, kakor ga mala ta čudni oklic bauernvereina. Vendar to vemo. da so se, vsaj pri slov. kmetih, popolnem ukanili ti čudni vitezi v svojih izposojenih kmečkih jopih in njib oklic bode šel pri njih v resnici od roke do roke, toda le, naj bi hitreje prišel, kamor gre, — v peč ali če jih je več skupaj, na gnojišče. Tam še prinese more biti kaj koristi za slov. kmeta. <*) Glej sklepa „bauernv." zadruge na Dnnajn 7. dne 25. marcija i.. 1. Ured. Govor g. Bož. Raiča v državnem zbora dne 19. marcija t. 1. (Dalje.) Silno mučno je toraj, glasovati za podrobno debato v nasvetovanem državnem proračunu, in le tista malenkost upanja, da bode slavno ministerstvo v svojem daljnjem postopanju po- Sravilo ravnanje do Slovencev, napotuje me, a hočem glasovati za državni proračun. Vendar pa moram slavno vlado vnovič opozoriti na stare in nove nepravilnosti in krivice, ki nas Slovence občutljivo, da smrtno težč, naj slavna vlada to nepriličnost odpravi. Slavno ministerstvo nam je že mnogokrat obetalo (čujte! čujte! na levi) a besede ni držalo, (veselost na levi) marveč dela po svojih organih na iznarodjenje slovenskega naroda. (Čujte! čujte! na desnici.) Pred dvema letoma, ko so slovenski po slanci iz Štajerskega izročili spomenico, zagotavljali so nam, da slavna vlada ne bode več nameščevala v ozemlji slovenskega jezika uradnikov, ki bi ne znali slovenščine v besedi in v pismu. (Čujte 1 na desni.) A to ni tako! Pri okrajnih glavarstvih nas počastč z grofi in baroni (živahna veselost), ki znajo za silo ali pa še ne pravilno slovenskega jezikoslovja in so toraj slovenščine nezmožni. (Čujte! na desni.) Jaz sam sem videl in slišal obravnavo, katero je imel izvršiti komisar plemič s slovenskim kmetom. Bilo je to v Ptuju. Komisar ni raz umel slovenski, a kmet ne nemški in pri ti priliki tudi mimika ni dosti pomagala. (Živahna veselost.) Tako z nami ravnajo vladni organi. (Posmeh na levi.) Slovenskim občinam se navadno nemški dopisuje (Čujte! na desni), ako gre tukaj za blagor vlade ali s posebnim povdarkom za blagor države, tudi slovensko tu in tam; pri tem pa gre opomniti, da so taki dopisi dostikrat v nasprotji z jezikovnimi pravili, in so prava slovniška mešanica. Dušni pastir je prosil, opirajoč se na mi-nisterski odlok dne 6. avgusta 1876, okrajnega glavarja v Ptuju, da naj slovenski dopisuje, to bi bil imel slišati okrajni glavar, a tega ni storil. Dopisovalo se je na dalje nemško; dopisi so se vračali s prošnjo, naj se vendar slovenski dopisuje. Nasledek je bil, da je berič (živahna veselost), spremljan po srenjskem predstojniku. v župnijsko hišo prišel in vročenje po sili izvršil, to se je ponavljalo večkrat, vselej je bilo plačati fl 1.68.(Veselost se živahno ponavlja.) Poziv na namestništvo ni pomagal nič, po slovenskem pregovoru: „Vrana vrani oči ne izkoplje." Nedavno okrajna sodnija v Arnežu ni rešila dopisa v slovenskem jeziku, dasiravno v tem kraji živi Slovenci, in je župnija Arnež še deloma slovenska. Davkarija v Cmureku ni hotela ljudskemu učitelju izplačati pobotnice, ker je bila v slovenščini pisana, dasiravno ima okraj Cmurek tudi Slovence. Na tak način ravnajo s členom XIX in tako ravnajo državni uradniki s Slovenci pod sedanjo vlado. ' Dne 18. februvarja 1884 je volil okrajni zastop v Ormužu in 15. aprila istega leta oni v Ptuju. prvomestnika. Dne 20. maja sem prašal zarad potrjenja prvomestnika okrajnega zastopa iz Ormuža pri slavnem ministerstvu in dobil sem v odgovor: Sedaj še ni nič tukaj, pač pa je včeraj — namreč 19. maja 1884 — prišlo od ministerstva najvišje potrjenje (za dru-zega prvomestnika?) Drugi prvomestnik je prišel iz Moravskega in slovenščine ni zmožen. Kar se prvega prvomestnika za okrajni zastop v Ormožu na spodnjem Štajerskem tiče, je prišlo uradno pismo še le potem, ko se je o tem po-praševalo in se še enkrat zahtevalo od mini sterstva notranjih zadev; ne vem, kje se je stvar toliko časa mudila, ali v Ptuju pri okr. glavarstvi! ali v Gradcu pri c kr. namestništvu, a to vem, da je prvomestnik Slovenec po rojstvu in mišljenju, drugi tujec in nezmožen slovenskega jezika. Pravo sodbo o pravicoljubji dotičnih političnih uradnikov v Ptuju in v Gradcu si iz tega lahko posnamemo. Dne 8. maja 1884 se je stavila interpelacija do slavnega ministerstva notranjih zadev in za deželno brambo, kar se tiče obnašanja žandarjev do črno-rumene zastave, katero so odtrgali s poslopja, kjer je zborovalo slovensko politično društvo v Slovenski Bistrici. Na to vprašanje niso niti odgovorili. Leta I«83 so hodili žandarji v okraji Ptuj skem — se vč, da po naročilu okrajnega glavarstva — po gostilnah in drugih hišah v določenem kraji, v rokah so nosili listek s 17 vprašanji, ki so zadevala zadržanje in besede nekega učitelja. Zoper tega učitelja so začeli disciplinarno preiskavo in izročena je bila okrajnemu šolskemu nadzorniku, ki ga je bil poprej zatožil pri deželnem šolskem svetu. Ta učitelj, katerega prištevamo najsposobnejšim učiteljem na spodnjem Štajerskem je moral v sredi polletja odlaziti preko mej Ptujskega okraja, poglavitno zarad tega, ker si je največ prizadejal za to, da je okrajna učiteljska konferenca sklenila, naj se drugi deželni jezik odpravi iz ljudske šole. Ta učitelj je prosil pri c. kr. deželnem šolskem svetu za službeno doklado, niso mu je dali, dasiravno dekret, s katerim je bil prestavljen, nima besedice o tem, da bi bil prestavljen, ker bi se ni korektno obnašal. Meseca marcija preteklega leta poslal sem dotično pismo najvišji učilniški oblasti, zagovarjal petletno doklado, a kljubu temu, da sem prašal, nisem dosihmal ne pisem (aktov) nazaj dobil, niti kacega (lruzega odgovora. Tako v ustavni Avstriji. (Dalje prih.) Gospodarske stvari. Nevolje vinogradnikov. Iz Ljutomerskih goric, kouec marcija 1880. Na nekaterih vrhih, kjer ležijo gorice proti opoldanski strani, so že obrezali, v bolj peščenih zemljah začenjajo tudi kopati, nasproti pa na severni strani nahaja se še obilo snega in se nobeno delo še ne more začeti, le tu in tam zavoljo predolgega čakanja gazijo po snegu in režejo, a še bolj pa zato, ker zavoljo dolge zime in zavoljo lanske suše krma za živino zlo po-manjkuje tako, da se more rožje živini po-kladati. Vsakdo si lahko misli, kako da se uboga živina pri tako slabi krmi drži, pa da se še le preživi! Celo nekateri konji imajo takove gospodarje, ki jim strežejo z rožjem, pa menda zato, ker je ubogi konj zvozil premalo sladkega mošta v jeseni, da bi si za spomlad boljše krme prislužil. Razmere so različne Vreme imamo zdaj prav lepo in Bog daj, da bi nam ugajalo, da se vsaj zakasnjena opravila nekoliko odrinejo, po travnikih in kraj potokov prikazali pa so se že v obilnem številu spomladanski zvončeki. Neka sorta miši, ki so sicer veliko večje od navadnih miši, prav tako velike so, kakor podgane, mi jim tukaj pravimo krtice, kako se že prav imenujejo, pa ne vem — le ti požeruhi delajo grozno veliko škode po vinogradih. Najbolj v slast so jim neki mladi trsi. večkrat po cele vrste samo mladega trsja izpodgrizejo, da se kar z roko lehko izpiplje, tudi v drevesnicah in na njivi se prehitro ovadi njih gospodarstvo, kajti je na površju, kjer one v zemlji rijejo, hitro za njimi vse venjeno, bodi si krompir, šalata ali kakov koli sadež, še celo fižol podgrizejo. Nekateri pravijo, da se mora med trsjem fižol saditi, ker ta rastlina mišim zlo smrdi, ali nekako nasprotuje, da blizu ne g rej o. Tega pa sem prepričan iz lastne skušnje, da je ta bosa: lansko leto so mi skoraj do ma lega fižol uničile, ki je bil nasajen med krompirjem najuspešnejše se dajo pregnati, ako jih zaslediš in izkopaš, to pa se da le tam, kjer se s kopanjem trsi, oziroma drugi sadeži ne uničijo. Večkrat mora se kopati na široko in celo po 4 (evlje globoko. Še boljše je, ako se luknja s paličico ali zinotiko poišče; čakaj potlej s puško tako dolgo, kajti pride za gotovo ven pogledat in ustreli jo! K temu ni treba nobenega špriha (šretljev). usmrti jo že samo strelni prah. Ali bi nam ne mogel kdo v „Slov. Gosp." priporočati še kakega bolj priličnega sredstva zoper te požeruhe? V, H. Sejinovi. Dne 5. aprila v Mariboru, Voj-niku, pri sv. Lenartu, v Središču in v Cerko-vicah, dne 6. aprila v Ljubnu, dne 7. aprila na Vranskem in Rodnjah. dne 9. aprila v Do-bovi in dne 10. aprila v Koprivnici. Dopisi. Iz Vuhreda. (Občni zbor) podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je v nedeljo 15. t. m. prav sijajno in veselo obhajal. O polu treh popoldne se je okoli 200 ljudi zbralo v Neuvvirtovi (Pahernik) hiši, ki je bila z venci, podobami in s slovensko zastavo lepo okinčana. Vrli in pošteni narodnjaki so prišli od dalnjega Remšnika, nizke Brezne, poštene Ribnice in visocega sv. Antona; iz Vuzenice in Marenberga, ter se je njim še pridružilo 6 duhovnov in trije učitelji. — Okoli treh je predsednik osnoval-nega odbora č. g. A. Jazbec, Marenberški dekan, z veselim in mikavnim nagovorom pričel zborovanje, ter je končavši dal besedo g. tajniku A. Kocuvanu. Ta je v daljšem govoru na drobno razjasnil namen podružnice, podpirati in pospeševati slovensko šolo na katoliški in narodni podlagi, ter je vplel v govor marsiktero šaljivo, da ga je vse veselo in rado poslušalo. Končal je imenitno besedo z navdušenim klicom: Katoliški možje, predragi in mili Slovenci! Delajmo krepko za vero, za milo domovino in za presvitlega cesarja, ki z jednako ljubeznijo skrbijo za vse svoje narode! Prekrasna slava in navdušeni živio klici so doneli po napolnjeni sobi. Po prebranih in razloženih pravilih so bili, kakor je „SI. Gosp " že poročal, v odbor izvoljeni: g. Janez Pahernik, predsednik, č. g. Auton Jazbec, dekan, namestnik; č. g. Anton Kocuvan, župnik, tajnik; g. J. Mejavšek, nad-učitelj Marenberški, namestnik; Juri Osrajnik, denarničar in Alojzij Grobelnik namestnik. — Pristopilo je potem 12 narodnjakov k podružnici, katera sedaj uže 60 udov šteje, to je lepo število za Marenberški okraj, gotovo pa bo se še boli pomnožilo. Konečno se zahvali g. predsednik vsem, ki so se vdeležili prvega občnega zborovanja, posebno vrlim možem iz Remšnika in junaškim korenjakom Janževskega vrha, ter sklene zborovanje. Navdušeni in veseli smo se podali v pošteno in narodno Pahernikovo hišo pod bregom na kapljico žlahtnega vinca in k prijaznemu pogovoru z resnično željo: Na snidenje v kratkem! Vse za vero, dom in cesarja! — Od sv. Križa nad Mariborom. (Slaba zapuščina. Izid volitve. Svet županu.) Naša fara je bila nekdaj med Slovenci po pravici prav na slabem glasu. To je bilo takrat, ko je bil rajni Seidl (naj v miru počiva!) še —• križanski bog. Pravi Bog seveda ni bil, pa čuden malik, da se je nekaj Križaučauov koj v prahu valjalo pred njim. Tisti pa, ki se niso v prahu valjal', storili so krivo, da so tiho od strani gledali, koliko časa da bo to malikovanje trpelo. Ali kakor vsaka slaba reč, si je tudi Seidlovo gospodarstvo skopalo jamo, iz katere ni več ustalo. L. 1878 pri volitvah propadel je tako sramotno, da smo se ga za vselej iznebili. Od takrat naprej do lanskega leta volil je sv. Križ same narodne volilne može, in si je tako opral stari nemčurski madež pred vsem slovenskim svetom, sebi na čast in Slovencem na korist. Vendar Seidl zapustil nam je nekaj dedščine na Sobru, kmeta Ba-željna, enega izmed svojih najzvestejših privržencev. Ta je pri lanskih in predlanskih volitvah zopet vzdigoval glavo, rogovilil in pihal proti Slovencem, pa obekrati mu je popolnoma izpodletelo, vjel je prav siromaško število glasov. Mislili smo tedaj, da ga je to dovolj zbi-čilo ter da v trdo slovenski fari, kakoršna je sv. Križ, vendar ne bo več vsiljeval svojega nemčurskega evangelija. Toda v tem smo se zmotili. Skušnjavec nikdar ne miruje in tudi slabo blago najde kupcev, ki se v slepi nevednosti ali goli zagrizenosti postavijo za pomočnike naših nasprotnikov. Med temi pomaga B...U eden, s katerim skoro ni mogoče spregovoriti pametne besede. Ce je trezen, ne govori nič, sicer pa tako zine, da se koj „kugle" kotajo po bregu dol. Drugi, ki je očitno stopil na B...ovo stran, je župan sam. Lani je ta kot volilni mož volil na slovensko stran, ker je videl, da je taka volja volilcev, ki so mu dali zaupanje. Pri letošnjih srenjskih volitvah pa smo spoznali vso njegovo neza nesljivost. Pokazal je, da ni mož stanovit nega prepričanja in da mora tako plesati, kakor mu piska njegov sorodnik B. Ko je videl, da še dalje ostane na županskem stolu, obrnil je naenkrat plašč in pokazal Slovencem kosmato stran. Strmeli smo in se čudili, da se možje, ki hočejo biti glave v srenji, ne sramujejo takih razžaljivih besedi, kakor smo jih pri srenjski volitvi dne 7. sušca slišali iz ust nem-čurskih odpadnikov. Tega neotesanega obnašanja križanski narodnjaki ne bodo lehko pozabili. Odpadniki so žalibog vsi eduaki. Svojo slabo reč menijo najbolj braniti s tem, da psu-jejo na poštene narodnjake, kateri se pogumno potegujejo za našo pravico. Ker srenjska volitev ni bila vsa v redu, vložila je narodna stranka protest in c. kr. namestnija bo imela priložnost, naše nemčurje podučiti o tistem paragrafu ki pravi, da v srenjskem svetovalstvu ne smeta sedeti dva iz ene žlahte. — Poročati pa imam tudi veselo znamenje. Narodna zavest se je pri nas že tako utrdila, da je nekaj za vednih kmetov tirjalo, naj župan slovenski ura-duje. Radovedni smo, bo-li župan trdovraten ostal, ali pa se spomnil, da ni srenja zavoljo župana na svetu, ampak narobe. Ce hoče, da ga čislajo vsi srenjčani, naj ne pozabi krepkih besedi vrlega narodnjaka: „Mi Križančanju ne pojdemo v nemški žakelj!" Iz Pobrežja pri Ptuji (Pozor!) Pri nas bode v kratkem volitev za občinski odbor. Tukaj je krvava potreba, da si takega župana zvolimo.. kateri tudi slovenski pisati zna, ker kakega — drugega jezika govorečih prebivalcev mi nimamo. Na Vidmu so vendar trije posestniki, katerim se je na pust senjalo, da nemški znajo, ali mi mislimo, da nismo za to na svet prišli, da bi nemškutarskim senjam ugajali. Na Vidmu imamo enega „purgarja", katerega se ne moremo iz občinskega odbora iznebiti. Ta človek je sladek, kakor strd, če kje za njegovo korist gre ; ali on zgine vsikdar, kakor kafra, če bi kako besedico za nas Slovence spregovoriti moral. Ako svoje sloke be-drice „v mesto" nese, ne pozna tam nobenega nas kmetov in če tam kakega duhovnika vidi, ga pisano pogleduje, kakor ščuk z bednja. Na Jožefovo je tudi enkrat v Ptuji nemškutarske kosti glodal in močno-osoljeni gulaš žvekal. Ta možek tudi rad pogosto v farovž smukne in tam po litru segne, ali mi mislimo, da tam za naprej za njega ne bode več prostora, kakor tudi v občinskem odboru ne. Mi smo sami Slovenci in zvesti katoličani in bomo v občinski odbor volili Slovence in katoličane, ne nemšku-terjev in laži liberalcev. Videli bodemo tedaj. M. 0(1 sv. Mohorja pri Slatini. (P o n u j a n o blago za smeh.) Naša občina je popolnem slovenska, toraj tudi, kakor se za tako spodobi, uraduje slovenski. Tukaj na Slatini imamo tudi politično društvo, ki se je s početkom zvalo „kmetsko društvo". A sedaj smo ga prekrstili v „kat. polit, društvo." Mogoče, da to naše poprej „kmetsko društvo" zasledil je nemški „bauernverein" Mariborske okolice, ter je tudi sem poslal svoja vabila, češ, da bi mu lepo pod roko segli, se lepo sporazumeli ter vsi vkup srečno smuknili v nemčurski koš. Toda tukaj se je „bauernverein" dobro opekel. Njegovih listin še za naše klobase nočemo porabiti, toraj mu jih pošljemo nazaj. Že v svojem oklicu udriha po naših poslancih, kakor bi bili slepci in le slepce volili. Ali pa bo le menda on ustvaril može, ki bojo osrečili naše kraje? Ali kje so tisti, to je danes prašanje. Trdno upamo, da za take lisičje zvijače je malo mesta na slovenskih tleh, in da nas s svojim vabilom le pripravi v smeh. Vedno bolj se vresničuje, da Slovan gre na dan. Tema, ki je naše stariše krila, vedno bolj se je zgubila. Nastopil davno je že beli dan, v njem bo živel Slovenec spoštovan. To piše pa tisti, ki res tudi kakor „bauernverein" zahteva, sam oskrbuje svoje posestvo. Martin Debelak, župan. Iz Gornjega gr«ada (Šolsko društvo. Dolga zima.) Zborovanja dne 25. t. m. o zadevi volitve stalnega odbora podružnice sv. Cirila in Metoda za tukajšnji okraj se je vde-ležilo prav lepo število družnikov, od katerih so bili izvoljeni v načelništvo: C. gosp. dekan L. Potočnik za prvomestnika, gosp J. Detiček, c. kr. notar za blagajnika in gosp. M. Spende, učitelj, za tajnika; za namestnika pa: g. Anton Goričar, veleposestnik v Mozirji, gosp. Matija Krtna, župnik na Rečici in g. Miloš Schmid, kaplan na Ljubnem. Pohvalno se mora še omeniti, da blizo tretjina članov, ki so že k naši podružnici pristopili, spada v vrsto ustanov-nikov, ostali pa so letniki in le dva podpornika.-Imamo veselo upanje, da se jih v kratkem še mnogo oglasi. — V gospodarskem oziru pa Vam poročam le žalostne novice iz našega okraja, po gorah namreč leži še debelo snega, mnogim kmetom pa že ,pomanjkuje potrebne mrve, živine ne morajo prodati, in tudi lesna trgovina se noče oživiti, tega pa so krive negotove razmere na Balkanskem poluotoku. Politični ogled. Avstrijske dežele. Nadvojvoda Karol Štefan potuje po Dalmaciji in je obiskal šolo v Malem Lošinu. Zavzel se je pa v njej, ko je videl, da je šola italijanska, otroci pa — hrvaški. Tako pa je tudi sem ter tje pri nas za Dravo in še huje na Koroškem Otroci so trdi Slovenci, a uči jih v trdi nemščini. — V drž. zboru so po hudi vojski (v besedah) vzpre-jeli proračunske predloge ministerstev ter se zdaj že razpravlja o proračunih posameznih ministerstev. Tudi sedaj se hudo tepö; najhuji so ultranemški petelinje; zoper grofa Taaffeja so tiskar Strache. dr. Knotz in v obče potem ne-bodi - ga - treba „kralj bauernvereina", vitez Schönerer le kar besneli. Minister je odgovoril, toda škoda, taci ljudje niso vredni takih mirnih besed. — V seji v ponedeljek imeli so proračun poučnega ministerstva v delu, levičar dr. Fuss je ostro prijel ministra dr. pl. Gautscha zavoljo ukaza gledi šolskih knjižic. Minister mu je takoj odgovoril pikro pa točno. Njegov govor je desnica vzprejela z burno pohvalo. Profesor Šuklje povdarjal je potrebo slov. šol na Koroškem in pa slov. gimnazij po slov. pokrajinah; „bogu nemšk. šulvereina", dr. Weitlofu ta govor ni dal miru ter se je takoj vzdignil zoper slov. šole. — Odsek za dež brambo vzprejel je načrt postave o črni vojski in minister grofWelsers-heimb predložil je osnovo izvrševalnih uredeb gledi te postave. — Društvo poljedelcev in gozdnarjev vložilo je pri drž. zboru prošnjo, naj vzame država žganjarstvo v svoje roke. — Proti dež. glavarju, borlskemu grofu Wurm-brandu se posebno agituje, ker je rekel, da Nemci ne nameravajo avstrijskega cesarstva prestrojiti v nemško. Ta agitacija je pomenljiva. — V Ljubljani se dela sedaj za dopolnilne volitve v mestni zastop, iz večine se bodo volili gospodje, ki so bili že sedaj v zastopu. Nemci in nemčurji so tihi. — Prof. velike realke v Ljubljani, g. Fr. Leveč imenovan je za okr. šolsk. nadzornika v Radoliškem okraju. — Na Koroškem zavedajo se Slovenci čedalje bolj svoje narodnosti, ter podpisujejo marljivo prošnje za slov. verske šole in za nedeljsko praznovanje; nemški juristi pa plešejo v postu, stari v Celovcu, mladi pa v Beču — Čez Predil je cesta, ki pelje iz Koroške na Primorsko, bila nad teden dni zaprta, ker se je nad Rabeljskim jezerom bil udri velik plaz. Vrh Predila pa je snega nad poldrug seženj na debelo, bati se je povodnji. — V Bosno in Hercegovino pojde te dni nadvojvoda Albreht, maršal c. kr. vojske, skozi Dalmacijo, pravijo, da je temu povod zgola vojašk namen. — Hrvaška regnikolarna deputacija se vendar že nekaj bolj ohrabruje zoper madjarski napuh ter terja, da se vrši za naprej vse dopisovanje med ogersko in hrvaško vlado samo hrvaški. Vnanje države. Meja med Srbijo in Bolgarijo se je vsled mladega miru odprla a nihče ne dvomi, da tam doli ne bo dolgo miru Srbija množi svoje vojaštvo ter tišči tisto na turške meje. — Bolgarski knez se noče udati ter terja, da se imenuje za vse življenje guvernerjem Vzhodnje Rumelije, veleylasti pa niso volje dopustiti tega dalje, kakor na pet let. — Zoper kneza Aleksandra se neki snuje upor in na čelu je bojda minister (Jankov sam, preveč jim pre cika na Nemško. — Grška vlada je sklicala nova dva razreda reservistov pod orožje in bode pomnožila papirnati denar, se ve, da je ta po ceni ali kdo ga bo vzprejel? — Rusi in Angležani so si pa zopet v lasih zavoljo afgan-skih mej. Rusi bojda preveč zemlje terjajo. — Car in carica gresta sedaj za kacih 14 dni doli v K rimejo. Dela se za nju slovesni vzpre-jem. — V nemškem dež. zboru izvršilo se je sedaj drugo branje monopola za žganje. Knez Bismarck ga je zagovarjal češ, da je državi treba denarja, kljubu milemu glasu, ki ga je knez takrat izvolil, pa se je predlog nazadnje vendar zavrgel z veliko večino. — V Belgiji se je celo zimo trdo godilo delalcem, ker jim je zaslužka manjkalo, sedaj pa so sklenili, da si bodo sami pomagali in so res že tudi na večih krajih začeli razsajati. Redarji jih že ne ukroti več, treba je vojakov, toda mi menimo, da jih tudi ti ne ukrote. Ako se jim ne poskrbi dela, kam bodo reve si šli po kruha za žene in otroke? Kar so si morebiti bili prihranili, to so dolgo zimo lekho potrošili. — Na Angleškem se sedaj najbolj ugiblje, je-li bo Gladstone dosegel, kar je namenil Ircem podati. Nasprot nikov ima obilo, dva ministra Chamberlain pa Trevelyan, sta že stopila iz ministerstva, ker se nista z njim strinjala Gladstone ostane pa vse eno pri svoji misli in je bojda tudi kraljica zanj. Za poduk in kratek čas. Par nobile fratrum ali dva zrela ptiča. V majhnem primorskem mestu sta živela dva stara ribiča; Jaka in Miha sta se imenovala. Bila sta si od mladih nog prijatelja, in vecjidel sta skupaj živela, skupaj gospodarila in ko sta ribila skupno, eno mrežo in eno ladjo rabila. Oba, Jaka in Miha, sta si bila po životu in značaju jako podobna; bila sta močna, ogo-rela, osorna starca, ki sta nad vse ljubila žganje, v drugih lastnostih pa se tudi nobeden ni drugemu vdal. „Jaz vem izvrstno ribe kuhati, slanike soliti in morske rake snažiti", pravil je Jaka. „To jaz tudi vem; a jaz jih vem tudi dobro prodajati", odvrne mu Miha. „To jaz tudi vem", pravi Jaka; „a jaz še jih vem tudi izvrstno loviti." „To jaz tudi vem", odgovori Miha; „a vse to nama malo pomaga ker imava tako slabe vrvi pri najini mreži." „Ko bi vtegnila, lehko bi si nekatere vrvi splela", meni Jaka. „Ko bi denar imela, lehko bi si nekatere kupila", misli Miha. „Ko bi vedela, kde, lehko bi si nekatere na posodo vzela", pravi Jaka. „Ko bi vedela, kde, lehko bi si nekatere ukrala", opomni Milia. Ko se tako pogovarjala zaslišita v cerkvi na hribu zunaj mesta zvoniti. „Na hribu pa zvonijo", reče Jaka. „Pri zvonovih pa morajo imeti, vrvi, da zvonijo", odvrne Miha. „In take vrvi so dolge in močne", pravi Jaka. In Jaka je Miha zvito pogledal, Miha pa se je ravno tako zvito posmehnil. „Ali greva v cerkev?" vpraša Miha. „1'ojdiva, pa hitro, da ne bova zadnja", odgovori Jaka. In stara nerazdružljiva ptiča gresta v cerkev na hrib in sta tako dolgo v cerkvi ostala, da so vsi drugi domu odšli. „Zdaj imava ugodno priliko", reče Jaka. „Meni se tudi tako zdi", pristavi Miha. In oba sta šla po ozkih stopnjicah in lestvicah v zvonik, kder so zvonovi viseli, in pri vsakem zvonu dolga močna vrv. „Ena vrv bode moja", de Jaka. „In ena moja", odvrne Miha. Ker čisto do zvonov ni bilo lestvice, ple- zala sta vsak po svoji vrvi kvišku do zvonov, da bi prav pri zvonu odrezala vsak svojo vrv. „Jaz sem že zgoraj", zakliče Jaka. „Jaz tudi", odgovori Miha. Jaka je vzel svoj nož iz žepa in ravno tako je storil Miha. Jaka ima oster nož. toraj urno prereže vrv nad svojo glavo, in Jaka pade z vrvjo vred skoz zvonik na cerkvena tla ter si nogo stere in ramo spehne. „Oh!" vzdihuje Jaka na tleh, „kdo bi bil na to mislil!" „Ti pa si res velik bedak, ker si vrv nad glavo odrezal, mar bi bil tako naredil, kakor jaz." In v tem prereže Miha vrv pod seboj, vrv pade na tla, Miha pa visi za zgornji konec vrvi v zvoniku, in ne more ne gori ne doli. „Oh!" vzdihuje Miha zgorej, „kdo bi bil na to mislil!" „Vidiš, da si tudi ti velik bedak; zdaj boš pa do jutra zgoraj visel", posmehuje se mu Jaka. In tako je bilo. Strašna noč je bila to za neločljiva prijatelja Jaka in Miha. Vzdihovala sta in kričala, jokala in tarnala, klela in molila, pa vse je bilo zastonj, dokler ni prišel mežnar juternice zvonit, ter je našel Jaka na tleh ležati, Miha pa zagledal zgorej pri zvonu viseti. Jaka so takoj zanesli v bolenišnico, da so mu nogo ozdravili, Miho pa so odvedli v luknjo, kamor je poznej tudi Jaka prišel, da sta mogla spet skupaj premišljevati in se po svetovati, kako bi si za svojo mrežo pripravila dobrih vrvi. J. S. Siliešnica 13. Sinko: „Mati, nocoj se mi je pa sanjalo, da je močno dež šel ter me je do slednje niti premočil." Mati (prijemši ga za uho): „Malopridnež, mar ti nisem že tolikokrat velela, da ne smeš brez marele z doma?" Sinko (jokajoč se): „Saj se tudi nisem bil še s postelje gauil." Razne stvari. (Pri svitlem cesarju.) Njih eksce-lencija mil. knez in škof so bili v ponedeljek, dne 29. pr. meseca v posebni avdijenci pri svitlem cesarju. (Tudi nekaj!) Za šulverein so poslali iz Rogatca sredi Slovencev v Berolin ali kam že, 41 gld. 50 kr., iz Arveža na nemški meji pa — ubogih 6 goldinarjev. (Novi s e j m o v i.) Občini na Valcu (pri sv. Duhu nad Lučanami) so odslej ti le sej-movi dovoljeni: Na drugi in sedmi ponedeljek po binkoštih ter na ponedeljek po angeljski nedelji. (Pomenljivo znamenje iz šulverein a.) Kakor „D. W." naznanja, bode prihodnjo nedeljo, dne 4. aprila, v Celju neko „spomladno veselje" nemšk. sulvereina. Pri tem ima se bojda tem, ki se ga vdeležijo, „vse podati, kar šegeče goltanee in zadovoljuje želodec..." No mi menimo, če je že tega treba obljnbovati, da se izvrši kaj za šulverein, potem ne more pri ljudeh za nj posebne uneme biti. (Slab sejem) V soboto, dne 27. marca bilo se je na sejem v Teharje 122:5 glav goveje živine in 254 konj prignalo. Ali kupcev je bilo le malo in so živine slabo osmino pokupili. Ljudem manjka krme. (Z a s t r u p 1 j e n j e.) V Pobrežju pri Ptuju sta se Anton in Marija Vidovič hotela dveh zakonskih, od katerih sta bila kupila zemljišče, iznebiti ter sta jima z mišnico zavdala. Predolgo, sta mislila, sta že dajala jima pravico. (Tatvina na cesti.) Krčmarju Francu Lorenčiču iz Rac je nek človek potem, ko se mu je na voz vsedel, blizo 800 gld. denarja ukradel ter jo z njim Bog ve. kam pobrisal. (Slov. matica.) Letošnji redni veliki zbor bo v sredo 28. aprila. Ako želi kdo izmed društvenikov v zmislu § 4. lit. a društvenih pravil staviti v zboru kak nasvet, naj ga z ozirom na § 3. društvenih pravil naznani in predloži odboru najpozneje do 7. aprila t. 1. (Domača izgodovina.) Strokovnjak kranjske izgodovine, g. Avg. Dimitz, je spisal „kratko izgodovino kranjske dežele" v nem škem jeziku. Knjižico, ki šteje 147 strani, sta natisnila in založila Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani. Mi jo priporočamo vsem. ki se zanimajo za izgodovino Slovencev, kajti v kratkem izvedč najvažniše dogodke, ki so se od najstarših časov do naših dni na Kranjskem vršili in le ti so več ali manj segli tudi v sosednje in posebno še v naše, štajerske kraje. Gospodom, ki sestavljajo spominjske knjige svojih župnij, utegnila bi semtertje streči, ker jim na lehkem pomore do pregleda ¡zgodovinskih dogodeb. (Preselitev.) Kakor je sedaj določeno, preseli se jeseni 7. bataljon lovcev iz Ptuja v Celovec, 87. pešpolk pa pride iz Bosnije domov. (Samomorilec.) Ključavničar južne železnice v Mariboru ustrelil je dne 17. pr m. trikrat na neko natakarico za to. ker ga ni marata, K sreči pa je njo le malo ranil, pač pa je sebe potem popolnem ustrelil. (Nove pesmi.) Štiri velikonočne in eno pesem za poioko je organist v Stari Loki, g. Ig. Hladnik zložil in jih ravnokar izdal. Pesmi so prav lehke in lepo doneče; dobodo se v „kat. bukvami" v Ljubljani, zvezek po 50 kr. a. v. (Mlad ropar.) Hlapec Lovro Brumar v Jablanah v slov. Goricah je v soboto dne 20. pr. meseca Andr. Vraza, posestnika v Gorenji Voličini, ko se je ta vračal iz sejma pri sv. Jožefu poleg Maribora domov, prav blizu nje- govega doma roparski napadel ter ga s kolom trikrat tako hudo udaril po licu, da mu je nosno kost prebil. Ko je ta seveda omedlel, pa mu je zločin ves denar 187 gld. vzel ter ga pustil ležati v krvi. Posestnik se je čez nekaj časa zavedel in z vso silo na dom privlekel, a sedaj visi med življenjem in smrtjo; roparja pa so že zaprli. (Volitev srenjsk. p re d s to j n i št v a.) V Bohovi pri Hočah voljen je na novo za župana vrli Janez Vreznar, za svetovalca pa bosta Karol Flakus in Simon Stupan. (Amerikanski trs) Vinorejska šola v Mariboru prepusti 2000 amerikanskih trsov kmetijskemu društvu v Predoru. (Srečna mati.) Blizu mesta Pompeji na Italijanskem živi 47 let stara žena; 19 let živi v srečnem zakonu in je imela v tem času lf>krat trojčke. V celem je mati i>2 otrok, med njima pa je bojda le troje deklet in vsi drugi so čvrsti fanti. (Ni k l en a posoda) Kakor je najvišji zdravstveni svčt na Dtinaju razsodil, je posoda iz nikla ali z niklom prevlečena nevarna za kuho. Listnica uredništva: Gg. dopisniki» iz Ptuja, Središča, izza Boea, Pohorja in dr. prosimo potrpljenja, s čisom jim žn ustreženi«, v tej številki pa ni več ali še ni bilo mogoče. Listič upravništva: BI. g dr. P. 2 gld. 20. kr. Loterijne številke: V Lincu 27. marcija 1886: 27, 30, 63, 61, 4 V Trstu „ „ „ 67, 40, 77, 7, 5 Prihodnje srečkanje 3. aprila 1886 Borove popke samo od polomljenih borovcev, češniinjevo lubje od korenin in palic, kakor tudi kuhinjske kosti kupuje v vsaki množini vedno po naj- višJ-i cenL «Fossip Sti-zelbti v Ljubljani. Učenec, 14—15 let star, z dobrimi šolskimi spričevali, zmožen slovenskega in nemškega jezika, lehko takoj vstopi in dobi poznejo službo čbelarskega mojstra (s prostim stanovanjem in hrano in 100 — 300 for. na leto.) V o i" pove trgovina r bčelami barona Rotliscliiitza v Višnji gori na Kranjskem. 2-2 UTa pirotlaj je vinograd po nizki ceni, sadno drevje in les; vse vkup meri 8 plugov v 875D', tudi hiša in klet za 20 štrtinjakov. Več pov6 Janez Kranjc pri sv. Vidu blizu Ptuja. 12 Prav lepa pšenična ogerska moka se prodaja pri „Tirolcu« v Mariboru na velikem trgu pri pošti pod stopnicami; klg. po 8, 10, 12, 14, 16 in 18 kr. Prodajajo se pa tudi na mero in po jako nizki ceni mnogovrstne druge reči. 1-3 Štev. 1326. ^ w m m m 2—3 Oklic. Ces. kralj, okrajno sodišče v Slovenski Bistrici naznanja, da je prostovoljna dražba mladoletnim Kašpar Smoletovim dedičem lastnega vina od leta 1885 in 1884 okoli 20 štrtinjakov dovoljena in se bode dne 13. april» 1886 dopoldne od 10. do 12 ure v Poličanah, popoldne od 2. do 4. ure pa v Gaberniku vršila in da se bo vino le po cenitvi ali više in za gotovo plačilo prodavalo. C. I okrajno sodišče y Slovenski Bistrici dne 10. sušča 1886. 11, m. C. k. okrajni sodnik : Sorlto. 4-4 Hiša s tremi kletmi, vrtom itd, blizu glavne ceste, na kateri obstoji že dalje časa krčma, posebno za kovača pripravna, se pod ugodnimi pogoji proda. Več povč upravništvo »Slov. Gosp." Prodaja posestva. 3-3 Proda se lepo posestvo, '/i ure Ljubljane v prijaznem kraju ležeče, z velikim zidanim gospodarskim poslopjem, obstoječ: iz 5 sta-noralnih sob, hleva za 30 glav, pod ali skedanj, 3 šupi, 2 kleti, 1 magacin za vino, 2 shrambi za žito i. t. d. kozolec s 24 okni čebelnjak, svinjak i. t. d. Ker je tako blizo mesta, iztržijo se prav koristno in lehko vsakovrstni pridelki; poleg tega je za mlekarstvo prav ugodno. Pripravno je tudi za vsakovrstno obrt. Polja, njiv in vrtov je za 32 oralov, borštev, pašnikov je za 14 oralov. Temu trdna cena je gld. 16.500; pol t£ cene — po dogovorjenju tudi več — se proti intabulaciji na posestvu pusti. Več pov6 M. Dogan v Ljubljani. 2-2 Kovačnico v najem dobi vsaki čas izurjen delavec za kmetijsko orodje, podkovanje konjev itd. po jako ugodnem pogoji pri Janez Vivod-u vDoliču, Pošta Mislinje. 1-10 Na prodaj! Vinograd, eden oral velik, dobro obdelan, obrodi na leto po deset štrtinjakov vina s prav lepo solnčno lego zelo blizo železniške postaje v Poličanah, proda se pod roko po znižani ceni. Več o tem se izv6 pri Antoniji Bclak, poleg železniške postaje y Poličanali. 13 O O > ST *T3 CSJ cr i cr 3 2 w o. a a o. 3 O CD cc< o m< - s. a » 02 a> o $3 O G. ar P "■S o ® M rv B " ® — «.O CD ~ CD =• ® F » b 5" a g «o ■r O* od £ s i » r. CM (D O cr O o < 5" o p. cd U CX O 03 rf^ -J 00 *— K. Oi rf*. O O O' O O tO I— M » OD CJ co o m ' O CD O S g Oi M Si