PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nn Abb. postale I gruppo “ L0D3 4 U I1T Leto XXVI. St. 128 (7622) TRST, torek, 9. junija 1970 PO PRVIH DELNIH IN NEURADNIH PODATKIH ZA DEŽELNE VOLITVE V ITALIJI Splošna težnja: premih na levo in ošibitev desničarskih strank Komunisti so napredovali, socialisti so se po razkolu utrdili - Pri volitvah v tržaški pokrajinski svet ista težnja po splošnem napredku ter oster preokrei na levo v goriški pokrajini - Glede slovenskih občin ni bistvenih sprememb V tržaško pokrajino izvoljeni Slovenci: Štoka, Hrovatin (KP), Volk (PSI), Legiša (SS) Tik pred izidom še ne razpolagamo z dokončnimi uradnimi podatki o prvih deželnih volitvah v Italiji, vendar pa so podatki o 82 odst. oddanih glasov dovolj značilni, da lahko izrečemo osnovno ugotovitev, ki je bila že povedana v naslovu: Prišlo je do splošnega premika na levo in istočasno tudi do ponovnega Poraza desničarskih in skrajno desničarskih sil. Glede drugega vprašanja, ki je Dilo zanimivo za tokratne volitve pa lahko prav tako ugotovimo: razmerje sil med socialisti in socialdemokrati se je kljub velikemu hrupu utrdilo na istih od nosih, kot je že obstajalo pred socialistično združitvijo. Prvi komentar, ki ga lahko navedemo na osnovi podatkov, ki jih bomo kasneje podrobneje prikazali je torej zelo enostaven: vroča jesen, gibanje množic in tudi ostri boji za socialni napredek v Italiji uiso nekaj izoliranega, na volitvah se ni pojavila neka tretja skrivnostna Italija «dobro mislečih* (rasen morda z malenkostnim zvišanjem odstotka glasov za MSI, se-veda na škodo monarhistov in liberalcev), prav obratno gre za o-snovno težnjo po napredku in bistvenih reformah. ITALIJANSKA KOMUNISTIČNA PARTIJA je prejela na sedanjih deželnih volitvah (vedno 82 odst. vseh oddanih glasav) 28,6, na zadnjih političnih volitvah marca 1968. *eta je prejela 28 odst. glasov, na Pokrajinskih volitvah 1964. leta je Prejela 26,2 odst. glasov, (zadnja dva odstotka sta seveda računana P° dokončnih podatkih, ki zajemajo ''se volivcev v celoti). PSI je prejela 10,2 odst. na zadnjih volitvah pa sta prejeli PSI in socialdemokrati skupno 14,8 od n® pokrajinskih volitvah 1964. leta k prejela PSI 11,1 odst. PSU je tokrat prejela 7 odst., na Pokrajinskih volitvah 1964. leta pa M odst. Ti dve stranki seveda ni mogoče 'nehanično seštevati, vendar pa je Zanimiv izračun, da sta prejeli obe skupaj 1964. leta 17,8 odst., sedaj Pa ločeno 17,2 odst. pri čemer to ni [oliko značilno, kot dejstvo, da sta k°t združeni socialistični stranki Prejeli na zadnjih političnih volitvah odst. glasov in torej sedaj 2,4 odst. več. KRŠČANSKA DEMOKRACIJA je Prejela 37,9, na zadnjih političnih volitvah 38,8 in na zadnjih pokra-*Uskih volitvah 37,1. ..PSIUP je prejel na sedanjih vojnah 3,3, na političnih volitvah i in na pokrajinskih volitvah 1954. eta 2,9. PRI je prejela na sedanjih volit-:®b 2,8, na političnih 1,8 in na Pokrajinskih 1,3 odst. , liberalna stranka je preje- 5,0a sedanjih volitvah 4,6, na poli-“Onih 5,9, na pokrajinskih 7,8 odst. Monarhisti (pdium) na sedalih volitvah 0,6, na politčnih 1,2, P* pokrajinskih 0,9. /MSI na sedanjih 4,9, na političnih "lin na pokrajinskih 4,7. "lok desnice je torej ob masovni "Mpori ConfIndustrie in. vseh reak-S®namih krogov padel na 10,1 odst. ^Sl, PDIUM in PLI), medtem ko k na političnih volitvah imel 11,4 rjst., na pokrajinskih volitvah 1964. 7* Pa 13,4 odst.. Glede Slovencev ne razpolagamo tržaškem pokrajinskem svetu, ki smo jih iz neuradnih virov prejeli zadnji trenutek in ki se docela skladajo z našo prognozo objavljeno nekaj dni pred volitvami. V tržaški pokrajinski svet so bili izvoljeni (vedno po neuradnih podatkih): na listi KPI novinar Slavko Štoka, u-čiteljica Stanka Hrovatin, na listi PSI kmetijski strokovnjak Lucijan Volk in na listi SS dr. Drago Legiša. Glede slovenskih občin objavljamo podrobnejšo kroniko na tržaški in goriški strani. Tu samo ugotovimo, da ni prišlo do bistvenih premikov in da bodo ostale občinske uprave v slovenskih občinah v istih rokah, kot so že bile. Zanimiv pa je položaj v devinsko - nabrežin-ski občini, kjer sta možni dve kombinaciji: 3) sodelovanje občinskih svetovalcev slovenske narodnosti, ki so bili izvoljeni na listi KPI, svetovalcev izvoljenih na listi PSI in na listi SS, ali pa sodelovanje svetovalcev KD, PSI, PSU in SS. Pomembno novost predstavljajo volitve v goriški pokrajinski svet, kjer je prišlo do zelo ostrega pre-okreta na levo, ki po prvih pregledih podatkov presega, in to v znatni meri, splošno italijansko težnjo. Po zadnjih vesteh o volitvah v goriški občini so pridobili po enega svetovalca PSIUP, PRI in KD; z-gubili pa so jih SDZ (ki preide od treh na dva) in PLI (od štirih na Zaradi današnje vsedržavne stavke tiskarjev dnevnikov ne, bo izšel jutri v Italiji noben časopis. Prihodnja številka našega lista bo zato izšla v četrtek 11. junija. n................................ PRIPRAVLJALNI SESTANEK V NOVEM DELHIJU Konferenca neuvrščenih bo septembra v Lusaki Razpravljali so tudi o sodelovanju Kambodže dva) v goriški pokrajinski svet pa so izvoljeni Slovenci: Waltritsch (PSI), Jarc (KPI) in Ferletič (SDZ). osmih držav NATO, ki razpravljajo v okviru «odibora za atomsko načrtovanje NATO». Sestanku predseduje generalni tajnik NATO Manilo Brosio, prisotni pa so tudi najvišji vojaška poveljnik zavezništva. Dnevni red zasedanja ni bil objavljen, menijo pa da bodo razpravljali! o atomski doktrini zavezništva, o strateški uporabi atomskega orožja v primeru spopada, o krepitvi atlantske flote in o drugih vprašanjih, med katerimi tudi o prisotnosti ameriških sil v Evropi. (Od našega dopisnika) NOVI DELHI, 8. — Na pripravljalnem sestanku neuvrščenih držav v Novem Delhiju je bilo sklenjeno, da se voditelji držav vlad neuvrščenih držav sestanejo na konferenci v Lusaki septembra in da se dva dni pred sestankom na vrhu sestanejo zunanji ministri neuvrščenih držav. Na konferenco neuvrščenih na vrhu, ki se bo verjetno pričela 8. septembra v Lusaki, bodo povabljeni zastopniki 74 držav, to je vseh držav, ki so bile povabljene tudi na pripravljalni sestanek v Dar El Salamu. Zastopniki 16 držav udeleženih nasestanku v Novem Delhiju so priporočili, da se na konferenco v Lusaki povabijo tudi zastopniki Tri-nidada in Tobaga, ki sta se na pripravljalnem sestanku udeležila kot opazovalca in ki sta naknadno izrazila željo, da se jima prizna status polnopravnih udeležencev konference. Dogovorjeno je, da Zambija, organizator konference, s tem priporočilom seznanil ostale neuvrščene države. Na sestanku v Novem Delhiju se razpravlja tudi o udeležbi Kambodže na konferenci na vrhu. Več delegacij je zastopalo mišljenje, da se vabilo pošlje vladi Sihanuka. Večina pa je bila proti sprejemu vsakega priporočila zaradi nejasnega položaja in da se dokončni sklep o tem odloži do sestanka zunanjih BUENOS AIRES, 8. — Vojaška ministrov v Lukasi. Izvedelo se je, jc sestavljajo trije vrhov- da se nobena delegacija tu zavze- ^ poveljniki argentinskih oborože-mala, da se vabilo posije vladi HANOJ, 8. — Severni Vietnam in Somalija sta SMenaJi navezati diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. Sporočalo je dalo glasilo sevemovietaamske delavske partije «Nhan Dan». Danes ključni razgovor z ministrom za šolstvo RIM, 8. — Jutri popoldne bo minister za šolstvo Misasi sprejel predstavnike sindikalnih organizacij šolnikov, s katerimi se bo razgo-varjal o perečih vprašanjih italijanskih šolnikov, ki groze z nadaljevanjem zapore izpraševanj na izpitih. Menijo, da bo ta sestanek odločilen in da se bo na njem odločilo, če bodo deblokirali položaj, ki je dokaj zapleten. Minister je imel podoben razgovor že pretekli teden in so med dolgotrajnimi pogajanji dosegli pomemben napredek. Vzporedno s tem pa gre tudi za pomembno vprašanje slovenskih šolnikov, ki imajo specifičen položaj, ali točneje ne uživajo niti tastih okrnjenih pravic, ki jih imajo njih italijanski tovariši. Slovenski šolniki bodo zaradi tega protestirali v Rimu, o čemer poročamo na drugem mestu v našem dnevniku. Neprecenljiva škoda v Peruju zaradi potresa LIMA, 8. — Prvi obračuni e potresu v Peruju 31. maja so katastrofalni 800.000 prebivalcev, ali en prebivalec na 18, je ostalo brez strehe; mrtvih pa je sedaj po nekaterih ocenah že najmanj 50.000. V zadnjih sedmdh dneh so v Peruju zabeležili več kot 500 potresnih sunkov, na prizadetih krajih pa preti velika nevarnost poplav, ker so zemeljski usadi zajezdi številne reke. Toda v Peruju so se resno in z vso vnemo lotili dela, da bi spravili dežele v normalno življenje in po možnosti preprečili epidemije, ki grozijo zaradi strohnelih trupel. Vlada in zdravstvene oblasti v deželi so sprejeli v tem pogledu ustrezne in stroge ukrepe. Po minimalnih računih ministrstva za gospodarstvo in finance v Limi, bo vlada potrebovala najmanj 230 milijonov dolarjev za obnovitev porušenih pokrajin. Nekateri pa gredo še dlje in pravijo, da milijarda dolarjev letnega perujskega proračuna ne bi zadostovala za po polno obnovo vsega kar je bilo uničenega. Vlada bo zaprosila za razna posojila. Pri «Mednarodni banki* namerava najeti 35 milijonov dolarjev, pri «Mednarodni banki za obnovo in razvoj* pa 150 milijonov dolarjev. Ministrstvo za finance je že iz svojih sredstev določilo 20 milijonov dolarjev za prve potrebe. RIM, 8. — Vse tri sindikalne organizacije so se dogovorile, da se bodo sestale 10. junija, ko bodo proučili spor glede državnih uslužbencev. Sindikalne organizacije so istočasno tudi napovedale, da bo prišlo do novega stavkovnega gibanja, kolikor ne bi prišlo do rešitve dodatnih plač za državne uslužbence. VELIČASTNO ZBOROVANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH Temelje sodobne Slovenije so postavili tisoči aktivistov OF Slavnostni govor prvega borca OF Edvarda Kardelja - Množičen obisk «baze 20» v Rogu - Tržačani, Goričani in Korošci na proslavi Edvard Kardelj govori zbrani množici na zboru aktivistov OF v Dolenjskih Toplicah iiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii GVERILCI V flMANU UGRABILI IN NATO SPUSTILI AMERIŠKEGA DIPLOMATA Močan topniški spopad na sirsko-izraelski fronti Prvega tajnika ameriškega veleposlaništva v flmanu so gverilci spustili, potem ko je jordanska vlada spustila včeraj aretirane gverilce AMAN, 8. — Ljudska fronta za i je Draper vrnil na veleposlaništvo. osvoboditev Palestine je nocoj spo ročila, da so spustili na svobodo prvega tajnika ameriškega veleposlaništva v Jordaniji Maurfceja Draperja, ki so ga člani fronte sinoči ugrabili ter ga zadržali kot talca do izpustitve arabskih gverilcev, ki so jih aretirale jordanske oblasti v Amanu. Predstavnik fronte je izjavil, da so ameriškega diplomata spustili po naročilu »Poveljstva za palestinski oborožen boj*, organa, ki združuje razne gverilske organizacije. Vest o Izpustitvi na svobodo prvega tajnika ameriškega veleposlanika v Amanu je potrdilo tudi veleposlaništvo ZDA in sporočilo, da se Ameriški diplomat v Amanu je zginil včeraj okrog 21. ure, ko sc je peljal z avtomobilom na neki sprejem. Nekateri drugi povabljenci so izjavili, da, so jih gverilci ustavili, ko so šli na sprejem jim pregledali dokumente in jih takoj pustili naprej. Po včerajšnjih incidentih med arabskimi gverilci in jordansko vojsko, so gverilci ugrabili ameriškega diplomata in so ga, kot smo že omenili, izpustih na svobodo potem ko so jordanske oblasti izpustila aretirane gverilce. V zvezi z ugrabitvijo ameriškega diplomata in včerajšnjih incidentov z gverilci, je bil danes v Amanu sestanek jordanske vlade z viso- RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiniiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREDSEDNIK REPUBLIKE ONCflNIfl ODSTAVLJEN Vojaška junta prevzela oblast v Argentini Vrhovni poveljniki oboroženih sil naj bi se zavzemali za večjo demokratizacijo argentinskega političnega življenja Lon Nola. B. B. BENETKE, 8. — Danes dopoldne so se sestali obrambni ministri Sestanek obrambnih ministrov NATO f vsemi podatki, vendar pa so ze-, Pomembni podatki o izvolitvi slo-®riskih pokrajinskih svetovalcev v ..................................................... Neuradni izidi tržaških pokrajinskih volitev nih sil, je odstavila danes predsednika republike Juana Carlosa On-ganijo dn prevzela oblast v državi. Proglas o odstavitvi predsednika, ki so ga oddajale zvečer vse radijske in televizijske postaje Argentine, so podpisali vrhovni poveljnik vojske general Alejandro Lanusse, vrhovni poveljnik mornarice admiral POKRAJINSKE 1966 POKRAJINSKE 1970 Glasovi % Glasovi 7. KD 62.985 30,98 70.044 33,20 DCI j 24.700 12.008 5,69 “51 PSU 12,15 17.532 8,31 PRI 4.711 2,32 7.878 3,73 SS 7.007 3,45 6.986 3,31 KPI 45.404 22,33 47.430 22,48 PSIUP 4.375 2,14 4.330 2,05 PLI 23.200 11,41 18.220 8,64 MSI 18.953 9,32 21.933 10,39 MIT 9.141 4,49 4.607 2,18 Druga desnica 2.9*5 1,41 Pedro Gnavd in vrhovni poveljnik letalstva general Carlos Alberto He-yes. Sporočalo pravi, da je vojaška junta, fci je 28. junija 1966 odstavila predsednika Uto in prevzela oblast, ponovno prevzela svoje funkcije. Spor med predsednikom republike in vojaškimi predstavniki je nastal okrog načrta, kako naj bi uresničili cilje revolucije iz leta 1966, ki so začrtani v tako imenovani «revolucionarni listini*. Ta Je predvidevala postopen povratek k demokraciji, čemur pa naj bi se predsednika Onganija zoperstavljal. Po mnenju predsednika naj bi poziv generalov k demokratizaciji argentinskega političnega življenja pomenil «poziv h kaosu in neredu, če ne celo k državljaCnsld vojmto. Na to stališče so vrhovni poveljniki oboroženih sil ostro reagirali in izjavni, da ne mislijo dati predsedniku polnega pooblastita glede vedenja države. To javno stališče so vojaški predstavniki zavzeli danes zjutraj z objavo sporočita, r katerem napadajo predsednika republike. Onganda Je odgovoril s tem, aa je odstavil vrhovnega poveljnika vojske Lanussa in osebno prevzel poveljstvo oboroženih sil. To Je seveda privedlo do razbitja med predsednikom ln generali, M so zvečer Onganijo odstavili. Kamboški partizani pritiskajo na Siem Reap PHNOM PENH, 8. — Okrog kam boškega mesta Sieni Reap, ki so ga v soboto napadle partizanske enote, se nadaljujejo hudi boji. Glasnik kamboške redne vojske je sicer sporočil, da so čete generala Lon Nola ponovno zavzele mesto, vendar pa se osvobodilne enote še vedno niso umaknile ter se bojujejo predvsem okrog letališča. Zgube na obeh straneh so znatne, čeprav niso še bile točno izračunane. V kritičnem položaju so Lon No-lovi vojaki tudi na severu Kambodže v bližini meje s Tajsko, ker so jim partizanski oddelki pretrgali zvezo s prestolnico. Na drugi strani meje so tajske enote že od preteklega četrtka v stanju priprav- ljenosti. Princ Sihanuk je medtem zaključil obisk v Severnem Vietnamu ter set vrnil v Peking, kjer so ga ob prihodu pozdravili predsednik kitajske vlade Čuenlaj in drugi visoki vladni in vojaški predstavniki. V intervjuju dopisniku nekega japonskega lista je Sihanuk izjavil, da se na priporočilo svojega obrambnega ministra za sedaj ne bo vrnil v Kambodžo. kimi vladnimi funkcionarji, kateremu je predsedoval kralj Hussein. Na Bližnjem vzhodu in zlasti na meji med Izraelom in Sirjo je prišlo danes do ostrejših spopadov med topništvom ter do močnih napadov izraelskega letalstva na sirske položaje na gričevju Golan. Radio v Damasku je popoldne sporočil, da so Izraelci nekaj pred pol dne začeli močno obstreljevati sirske položaje s topništvom in da je pozneje nastopilo tudi izraelsko le talstvo. Radio v Damasku je povedal, da je sirsko topništvo odgovorilo in prizadelo sovražniku večje izgube. Predstavnik sirske vojske je izjavil, da je bilo med topniškim spopadom več kot 60 Izraelcev ubitih in ranjenih in da je Izrael izgubil šest tankov in večje število vojaških vozil. Hkrati pa da je sirsko topništvo uničilo nekaj izraelskih baterij in utrjenih postojank. V Damasku so tudi sporočili, da je sirska protiletalska obramba sestrelila dve izraelski letali. V Tel Avivu so potrdili vest o topniškem spopadu na sirski fronti in izjavili, da je bilo 11 izraelskih vojakov ranjenih. Poleg tega so v Tel Avivu zanikali vest iz Damaska, da je izraelsko letalstvo zgubilo dve letali. Neki dopisnik izraelskega radia je sporočil, da je skupen napad izraelskega topništva in letalstva povzročil Sircem na gričevju Golan velike izgube. Sporočil je tudi, da so Izraelci uničili dva tanka in dva protitankovska topova sirske vojske in dodal, da so bile uničene nekatere sirske topniške baterije, utrjene postojanke in precejšnje število rezervoarjev goriva. V soboto Je bilo v Ilirski Bistrici zborovanje na Hribu svobode ob priliki občinskega praznika ter zbora borcev III. prekomorske brigade in drugih edlnic. Govorila je tovarišica Vida Tomšič, Manica sveta federacije DOLENJSKE TOPLICE, 8. — Včeraj je to znano slovensko zdravilišče sprejelo ponovno v svojo sredo protagoniste osvobodilne borbe, bivše aktiviste Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ti so se zgrnili od vsepovsod: od zahodnih meja Slovenije na Gorenjskem pa tja do meja z Madžarsko, od avstrijske meje do Kolpe. Prišli so tudi zamejski gostje s Tržaškega, Goriškega in iz Koroške, ki so bili pred več kot 25 leti sestaven člen velike zgodovinske’ Borbfe slovenskega ljudstva. Dolenjske Toplice so pričakale svoje drage goste okrašene z zastavami in v zelenju. Že v zgodnjih jutranjih urah so se začeli zgrinjati od vsepovsod avtobusi in avtomobili. Vzdušje je bilo tako kot pred 18 leti, ko so se prav tam zbrali borci slovenskih brigad in pozdravili v svoji sredi maršala Tita. Nedaleč od Toplic, na prostrani jasi sredi gozda, se je zbralo gotovo več kot 10.000 ljudi. Mogoče jih je bilo še več, toda cenitev je bila skoraj nemogoča, ker so ljudje iskali zavetje pred žgočimi sončnimi žarki v hladu košatih smrek. Zborovanje je odprl predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, ki je pozdravil nekdanje aktiviste ter zaželel posebno dobrodošlico prvemu aktivistu OF Edvardu Kardelju. V svojem kratkem nagovoru je Vipotnik orisal na splošno pomen aktivističnega dela »armade ljudi, armade aktivistov, njihovo požrtvovalnost in napore, da tri na najrazličnejših področjih družbenega dela pritegnili slehernega človeka k učinkovitejši graditvi lepše prihodnosti*. Po svojem nagovoru je Vipotnik povabil Edvarda Kardelja, naj spregovori prisotnim. Kardeljev nagovor lahko delimo na dva dela. Prvi zadeva pomembnost in doprinos aktivistov osvobodilne fronte razvoju, rasti in sproščeni dejavnosti slovenskega človeka v sodobnem življenju, drugi del pa zgodovinsko pomembnost te premise v povezavi z nastopanjem novega rodu v o-spredje političnega in družbenega dogajanja na slovenskih tleh. Kardelj je v svojem govoru poudaril predvsem globoko povezanost Osvobodilne fronte s slovenskim narodom. Med drugim je o-menil, da j'e Osvobodilna fronta delovala v izjemno velikem in prelomnem zgodovinskem trenutku, kot so bili v zgodovini slovenskega naroda samo dolgotrajni kmečki punti in taborsko gibanje. Slovenski narod je v svoji zgodovini doživel marsikakšen neuspeh, toda osvobodilna borba je v tej zadnji bitki zmagala. (Nadaljevanje na 6. strani) Gospa Thi Binh na obisku v ČSSR PARIZ, 8. — Gospa Ngujen Thi Binh, zunanji minister južnoviet-naanske revolucionarne vlade in načelnica delegacije ZRV na konferenci v Parizu, je zapustila danes francosko prestolnico in odšla na uradni obisk v Prago. Po CSSR bo vietnamska predstavnica obiskala še nekatere druge države, ki so priznale ZRV. Med njeno odsotnostjo, ki se bo po predvidevanjih precej zavlekla, ho njeno mesto na konferenci za Vietnam prevzel sedanji podnačelntk delegacije revolucionarne Vlade Ngujen Van Tieu. Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,7, najnižja 17,4, ob 19 url 23,5 sto-plnje, zračni tlak 1013,6 nestalen, veter 5 km/h zahodni, vlaga 68 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TCKEK, 9 junija PrtIMOz Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15 36 — Luna vzide ob 10.03 in zatone ob 00 4' Jutri, SREDA, 10. junita MILOŠ PRECEJŠNJA UDELEŽBA NA NEDEUSKIH VOLITVAH Napredovanje KPI, KD, PSU in PRI utrditev socialistov, poraz desnice V Dolini; Zgoniku in Repentabru ostanejo občinske uprave v istih rokah - V Nabrežini možna «slovenska» kombinacija ali kombinacija levega centra ■ Velika zmaga liste Frausin v Miljah REZULTATI OBČINSKIH VOLITEV MILJE Vol. 70 Odst. Svet. Vol. 64 Odst. Svet. FRAUSIN 4.544 50,01 16 4.345 48,90 15 P L I 451 4,90 1 400 4,32 1 PRI 314 3,45 1 300 3,24 1 PSU 509 5,60 1 616 6,66 2 K D 2,825 31,09 10 2.815 30,05 10 PSI 444 4,89 1 395 4,27 1 DOLINA KPI - PSIUP 1.811 48,00 10 1.542 45,79 10 PSU 168 4,49 1 138 4,09 — K D 731 19,54 4 469 13,92 3 P S I 267 7,13 1 446 13,24 2 SSL N A B R E Ž 1 764 N A 20,42 4 773 22,09 5 KPI - PSIUP 1,223 25,60 8 1.168 28,26 6 M S I 187 3,92 — — — — P L I 106 2,22 — 261 6,32 1 P R I 124 2,60 — — — — PSU 281 6,05 1 187 4,53 1 K D 1.651 34,60 8 1.392 33,79 7 P S I 439 9,20 2 382 9,25 2 SSL 753 15,80 3 738 17,85 3 ZGONIK SSL Občinska lista 333 47,00 3 238 36,28 3 (KPI) R E P E N T A 378 BOR 53,00 12 357 54,42 12 SSL Nap. lista 179 54,05 12 161 50,10 12 (KPI - PSI) 149 45,05 3 159 49,90 3 Volitve za pokrajinski svet in za občinske svete v okoVških občinah so v splošnem redno potekale. Na nekaterih voliščih so v nedeljo začeli voliti že okrog 7. ure, na nekem volišču pa so morah volivci dolgo čakati, ker ni bilo predsednika in skrutinatorjev in so morali iti zato ponj domov. V Skednju je prišlo na volišču štev. 191 v Ul. dei Giardini do incidenta, ker je neki skrutinator Liste slovenske skupnost govoril na volišču z ne kim volivcem po slovensko. Pred sednika je to zelo razburilo in je pozval skrutinator ja, naj neha govoriti/ po slovensko, češ da on tega jezika ne razume. Ker se skrutinator ni pokoril njegovi zahtevi, je predsednik pokVcal karabinjerje, ki so skrutinatorja odstranili. Včeraj se je skrutinator po interven ciji prefekture vrnil na volišče. Glede tega incidenta je senator Šema (KPI) poslal notranjemu ministru brzojavko, v kateri je protestiral proti ravnanju predsednika volišča in zahteval, da popravijo storjeno krivico. Interveniral je tudi poslanec Albin Škerk. V zvezi s tem incidentom moramo ugotoviti, da je prišlo do njega tudi zato, ker sodišče ne imenuje slovenskih predsednikov ali predsednikov, ki vsaj razumejo slovenski jezik za volišča, kjer je mnogo slovenskega prebivalstva in niti za tista, kjer je skoraj izključno slovensko prebivalstvo. Vedno su bili slovenski predsedniki redki kot bele vrane in tokrat sploh nismo zasledili nobenega slovenskega imena v seznamu. Seveda se lahko nekoliko motimo, ker nosv žal mnogo Slovencev še vedno italijanske priimke. Prav tako je na nekem drugem volišču v Skednju neka skrutinator-ka sitnarila, ker je imela neka volivka, ki biva sedaj onkraj meje, kot osebni dokument propustna), izdano v Jugoslaviji. Toda predsednik je napravil konec temu sitnarjenju in dovolil ženski, da je volila. Pri tem pa je zanimivo, da je ta skrutinatorka po staršrh slovenskega izvora in nehote se zato spomnimo na znani slovenski (menda tudi hrvaški in srbski) pregovor, ki sega precej nazaj v zgodovino. ODLOČEN IN UTEMELJEN PROTEST Jutri stavka slovenskih šolnikov danes odhod skupine šolnikov v Rim Volilna udeležba je bila v nedeljo nekoliko v:šja kot na pokrajinskih volitvah leta 1966. Volilo je namreč 76,88 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko jih je leta 1966 volilo 74,64 odst. V sami tržaški občini je bil odstotek najmanjši, saj je vol/lo 76,22 odst. volilnih . upravičencev, medtem ko jih je volilo največ v Nabrežini, t.j. 85,16 odst. Sledile so občine Dolina (83,43 odst.). Milje, (83,40 odst.), Repentabor (81,96 odst.) in Zgonik, (81,13 odst.). K I ■K9 Na volišču v Zgoniku Sl Včeraj je volilo skoraj še 1? odstotkov volikvh upravičencev. Ob 11. uri je po podatkih prefekture volilo 86,11 odst., končhi podatek volilne udeležbe v vsej pokrajini pa je bil 82,64 odst. volivcev. Skupno število volilnih upravičencev je namreč znašalo 235.257, volilo pa je 217.865 volivcev. Za posamezne ob čine veljajo naslednji pouatki: v Trstu je volilo 197.949 volivcev (92.29 odst.), v Nabrežini 5082 volilnih upravičencev (97,06 odst.), v Dolini 3975 volilnih upravičencev (96,13 odst.), v Zgoniku 892 volivcev (93,50 odst.), na Repentabru 466 volivcev (93,39 odst.), v Miljah pa 9501 volivec (95,46 odst.). Na volišču na Colu predložili kandidatnih list drugi desničarski stranki, to je monarhisti in »Nova republika*, so začeli burno vzklikati, peti svoje pesmi in V Rimu bodo s transparenti demonstrirali proti zavlačevanju rešitve vprašanj slovenskih šolnikov in šole Kakor je odločil zadnji občni zbor, in so ponovno potrdili člani na skupščini 5. junija, bo jutri 10. t.m. enodnevna stavka vseh slovenskih šolnikov, profesorjev in u-čiteljev, drevi pa bo z vlakom ob 22.25 odpotovala v Rim večja sku nima učiteljev in profesorjev s Tržaškega in z Goriškega. V Rimu bodo demonstrirali proti zavlačevanju še nerešnih vprašanj slovenskih šolnikov in šole. Sinoči je odpotovala v Rim delegacija sin-dfkata, ki jo bo danes sprejel šef kabineta prosvetnega ministra. Sindikat slovenske šole v Trstu Je tudi sklenil, da se učitelji ne bodo udeležili konference za izbiro šolskih knjig za prihodnje šolsko leto, profesorji pa ne ocenjevalnih konferenc, sej za določitev zaključnih izpitov in za ugotovitev oznak ter uspehov na srednjih in v'šjih srednjih šolah. Ni treba ponovno pripominjati, da so slovenski šolniki ogorčeni, kar je prišlo do izraza tudi na občnem zboru njihovega sindikata, zaradi zavlačevanja rešitve vprašanj, ki se tičejo šolnikov samih in sploh slovenske šole. Zadnja «pc tegavščina* na škodo slovenskih profesorjev je zelo značilna. Ko je kazalo, da bo zadeva glede habilitacij in ureditve staleža profesor- Zdi se, da se na najvišjih mestih ne zavedajo važnosti, ki jo ima za našo narodno skupnost naše šolstvo, ali pa, da jo prav zaradi tega nekateri krogi tako zapostavljajo. Naši šolnik imajo popolnoma prav, da stavkajo, da uporabljajo to močno sredstvo v boju za svoje pravice in za obrambo naše šole. V tem jih morajo podpreti vsa slovenska javnost in italijanski demokrati. Popolnoma pravilno in potrebno je tudi, da gredo v Rim in tam izrazijo svoje nezadovoljstvo, ter povedo, kjer je treba, kakšne krivice se jim godijo. Sedaj se Faganel ponovno predstavlja svojemu tržaškemu občinstvu. Jutri ob 18. uri bo otvoritev njegove razstave v občinski galeriji, kjer bo razstavil kakih trideset del. seveda iz najnovejše dobe. Faganel v «občinski» Dve leti se tržaški slikar Robert Faganel že ni pojavil pred domačim občinstvom. Ta doba sicer ni nekaj posebnega, ker se marsikateri slikar ne oglaša tudi po več let. Toda za Faganela sta dve leti izredno dolg, predolg premor. Pri tem pa ne smemo misliti, da je slikar stal križem rok. Nasprotno, ves čas je delal in razstavljal. Od leta 1968, ko je zadnjič razstavljal v galeriji Russo, je nekaj časa prebil v Ekvatorialni Afriki, in sicer v Keniji, Ugandi in Tanzaniji, tacij m ureditve sta.eza pn™-, nato pa je delal in razs,lavljal dvor jev rešena, je državni svet zavrnil krat v Rimu, v Veroni. Gortci, Le-zadevni predlog. \ gnagu m drugod. Jutri ob 18.30 bodo odprli v občinski umetnostni galeriji v palači Costanzi razstavo »Grafike nemškega ekspresionizma*, ki jo je pripravil »Deutscher Kunstrat* in ki jo prirejata v Trstu muzej Re-voltella in Nemški kulturni inštitut. Za razstavo je pripravil katalog Giulio Carlo Argan, ki je napisal tudi uvod. Včeraj so takoj po koncu volitev začeli po voliščih šteti oddane glasove za pokrajinske volitve. Ker so bile v okoliških občinah tudi volitve občinskih svetov, so v teh občinah po končanem štetju glasov za pokrajinske volitve začeli šteti glasove, oddane za občinske volitve. Nekaj po 23. uri sta sporočili Krščanska demokracija in Komunistična stranka Italije neuradne podatke za pokrajinske volitve za vsa volišča. Še pred polnočjo pa so bili znani tudi neuradni podatki za občinske volitve za vseh pet občin. kričati celo »eja, eja alala*. Zatem so sestavili kolono osebnih avtomobilov z zvočniki in zastavami ter začeli divje voziti po ulicah v bližini sedeža KD, iz česar se je pač ponovno videla njihova neracionalna miselnost, saj bi bilo dovolj,da bi sešteli svoje odstotke z odstotki desničarskih strank, ki nista nastopili, pa bi videli, da niso nič napredovali. Če pa primerjamo njihove sedanje glasove z zadnjimi deželnimi volitvami, tedaj vidimo, da so napredovali le za 572 glasov, upoštevajoč, da so takrat tudi kandidirali monarhisti in UD NR, ki so tokrat gotovo dali svoje glasove zanje. Zato se nimajo nad čim veseliti. Pred sedežem Krščanske demokracije, kjer je bila izobešena tabla z volilnimi izidi za pokrajinske volitve, se je zbrala precejšnja množica, ki je sledila izidom, kakor so jih sproti izobešali, najprej za 20 volišč, nato za 40, za 50 itd. vse do skupnega števila. Ko so navzoči mladi fašisti videli, da je njihova stranka v primerjavi s pokrajinskimi volitvami leta 1966 dozdevno nekoliko napredovala (v resnici pa je ostalo pri istem odstotku, če upoštevamo, da tokrat nista Kot se vidi iz razpredelnic občinskih volitev, se razmerje sil v celoti ni mnogo spremenilo, ker o-stajajo občinske uprave v istih rokah. Kot smo že pred dnevi ugotovili, bi lahko nabrežinska občina prešla v roke naprednih sil skupaj s SSL, saj bi razpolagala z 11 svetovalci od skupnih 20. Če pa se obnovi prejšnja koalicija levega centra, bo štela 14 svetovalcev, Ker imajo sedaj demokristjani enega svetovalca več. V dolinski občini so socialisti zgubili enega svetovalca, tako da bo imela uprava, če se obnovi v isti obliki, enega svetovalca manj. V Miljah je KPI precej napredovala, in sicer za skoraj dva odstotka, tako da ima absolutno večino. Na pokrajinskih volitvah pa je desnica, vzeta v celoti, to je vštev-ši liberalce, ki so dobili mnogo glasov manj, precej nazadovala. Seveda pa je ocenitev rezultatov odvisna (tudi od tega, iz katerega zornega kota gledamo na PSU. Dramski odsek p.d. «Ivan Cankar* - Sv. Jakob - Trst V petek, 12. t.m. ob 21. uri v dvorani p. d. «1. Cankar«, Ul. Montecchi 6, IV. nadstr. ponovitev predstave PARTIZANSKI MITING v dveh delih Po avtentičnih besedilih tekst napisala: P Ribič — M. Belina Režija: Sergej Verč Scena: Ivan Verč Nastopajo: V. Lavrenčič, O. Čuk, J. Kufersin, S. Sancin, S Verč. Posebno vabljena mladina! Slovensko prosvetno društvo PROSEK KONTOVEL V soboto, 13 junija ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku Miško Kranjec: POT DO ZLOČINA drama v treh dejanjih PO PODATKIH ZA PRVE ŠTIRI MESECE 1970 Neskladen razvoj glavnih industrijskih dejavnosti Železarstvo in cementna industrija napredovali; petrolejska in papirna industrija zaostali za lanskimi izsledki ■ Čedalje manj mesa in tobaka iz domačih trgovin Zima letos ml in ml hotela popustiti: bo dobro vedo naši kmetovalci, sedaj pa tudi gospodarsko poročilo trgovinske zbornice za mesec april to potrjuje: v aprilu Je bila temperatura na splošno izpod normalne, nebo Je bilo ves mesec pretežno oblačno, množina padavin pa Je bila nad normalo. Talko je razvoj rastlinstva doživel preoejš-njo zamudo, kar velja tako za pašnike, kakor tudi za vrtove in za sadovnjake. Nenaklonjeno vreme pa ni škodovalo samo kmetijstvu: v občutni meri je zavrto tudi običajne proda-je lahkih oblačil in obutve. V prizadetih trgovinah se pritožujejo, da je »splomladarakl val« nakupov letos v veliki zamudi. Tudi trgovci s prehrano so nezadovoljni z aprilom, nekoliko bolje pa Je v tem mesecu šlo prodajalcem električnih gospodinjskih strojev. Kupci so se v aprilu na splošno obnašali pre- vidno in niso blH posebno odtočni pri nakupovanju. Tudi prodaja blaga na obroke ni doživela posebnega razmaha; zaloge so ostale zato precej obsedne. Trgovina n* debelo je v aprilu pokazala nekaj elana kar zadeva prodajo mlačnih izdelkov in prekajenega mesa, medtem ko Je proda-ja svežih jajc domačega izvora znatno popustila. Prekupčevalo! z vinom niso pokazali posebne živahnosti, opravljene kupčije pa so se večinoma nanašale na blago slabše kakovosti. Tržišče s poprom in drugimi začimbami je bilo mimo, zelo previdno so se obnašali tudi trgovci s kavo, M Se vodno čakajo, da se položaj na svetovnem trgu s tem poživilom razčisti. Na trgu z lesom Je bito v aprilu pretežno mirno, nekoliko rivahmeje pa je steklo tržišče z gradbenim materialom, ki Ja v tem mesecu zabeležilo običajni spomladanski «poapešefc«. Se vedno živahno Je bilo tržišče z nepremtondnamd: aprila so na pristojnem uradu zabeležili 425 kupoprodajnih pogodb v skupni vrednosti 2 milijardi 56 milijonov Ur; v prvih štirih mesecih leta je število sklenjenih kupčij doseglo 1.403, Skupna vrednost izmenjanih nepremičnin pa Je i» izjavah prizadetih strank dosegla 7 milijard 365 milijonov Ur. Za primerjavo naj navedemo, da so v razdobju januar-aprU 1960 zabeMžili 1.166 pogodb, medtem ko Je skupina vrednost nepremičnin 6 ml-M Jard 65 milijonov lir. Na industrijskem področju je a-pril prinesel ponekod napredek, drugje pa spet zastoj; primerjava med podatki o razvoju pratavottoje v glavnih obratih z našega področja v prvi tretjini leta namreč kažejo, da sta železarstvo in cementna industrija napredovali, medtem ko Je nasprotno protovodnja v petrolejskih In papirni industriji popustila. Podrobnejši podatki o tem so naslednji: v železarni Italsider pod Skednjem so do konca aprila proizvajali 175.360 ton surovega železa to 56.501 tono kotol; v ustreznem razdobju lanskega leta sta postavki znašali 104.862 oziroma 34.813 ton. V istem času so v tržaški petrolejski Industriji predelali 589.806 ton surove nafte, kar predstavlja nazadovanje za 5,6 od sto v primeri s proizvodnjo v ustreznem razdobju 1969, ko so predelan 603.484 ton surovine. Prodzvochda cementa je do kanca aprila dosegla 70.200 ton. to je 24,2 od sto več kakor v istem času lani (56.500 ton). Končno le proizvodnja tiskarskega to časopisnega paprlja v prvi trettlnt leta dosegla 39.901 tono, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lani 42.128 ton. Prodaja soh v tržaških trgovinah stagnira na določeni višini, medtem ko se prodala mesa to tobaka čedalje bolj krči: prodata soli v tržaških trafikah je v razdobju jamuar-april dosegla 6.543 stotov, to je praktično Isto količino kakor larvi (6.571 stotov); prodala mesa, ki le znašala 29.832 stotov, je bila za 8,1 od sto manjša kakor v istem času lani, prodaja tobaka (161.611 kg) pa za okoli 10.000 kg manjša kakor v ustreznem razdobju teni. V aprilu so v tržaški pokrajini _jšla v stečaj tri trgovska in eno Industrijsko podjetje (lani v aprilu so zabeležili prav tako 4 primere stečaja). Raznih stavk se Je udeležilo 83.791 delavcev, od tega 33.891 v industriji, kar je zahtevno zamudo 658.953 delovnih ur, od tega 266.753 v industriji. Včeraj danes ROJSTVA, smrti in poroke Dne 8. Junija 1070 se J« v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 65-Ietna Vittoria Milavec vd. Esposito, 64-letni Josip Ker-pan, 61-letna Pierina Bertoll vd. Lt, curgo, 63-letnl Egidlo Delconte, 67-letna Cisella Zorattl por. Donda, 84-ietna Francesca Batlaglla vd. Valle, 80-letna Rosa Favretto vd. Dobnich, 46-letnl Luccllio Babich, 86-letna An-na Mlrceta vd. Mlrceta, 68-letnl Mario Gnesda, 05-letna Antonia Brest-gher por. Maruttl, 65-letni Glovann! Pascoltnt, 64-letnl Benvenuto Berci 86-letnl Antonio Pettirosso, 57-Ietnl Mauro Dipinto, 17-letnl Fablo Tolus-so, 83-letnl Carlo Susmel, 61-letna Maria Calligaris por. Chierego, 73-letnl Mario Gridelll. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od l».M do 1.16) Vielmettl, Borzni trg 12. Centauro Ul. Rossett! 33. Alta Madonna del Mare. Largo Piave 2. SanfAnna, Erta di S. Anna 10. Gostuje dramska skupina De lavsko prosvetnega društva Svoboda »Bratov Milavcev« iz Brežic. Vabljeni! Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan — Trst priredi v četrtek, 11. junija ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje Vladimira Kende o Vietnamu Vabljeni člani društva I Skupna vaja vseh mešanih in moških zborov ob spremljavi godbe na pihala bo danes, 9. junija ob 21. url v PROSVETNEM DOMU na Opčinah. Slovenska prosvetna zveza V oddaji radia Ljubljana bo jutri, 10. junija ob 10.25 na sporedu odlomek koncerta orkestra Glasbene matice s solisti glasbene šole, ki je bil v novembru lansko leto v Slovenski filharmoniji. Dirigenta sta Oskar Kjuder in Janko Ban Solista Ravel Kodrič in Črtomir šiškovič. innjirrni—l Državna srednja šola »Srečko Kosovel« na Opčinah bo proslavila 25. obletnico obnovitve slovenske šole s šolsko prireditvijo »Pokaži kaj znaš«. Prireditev bo v četrtek, 11. t.m. ob 20. url v prosvetnem domu na Opčinah. Prijatelji šolske mladine Iskreno vabljeni I Ljudska prosveta Prosvetno društvo Slovenec Boršt priredi v dneh 14, In 15. junija letos proslavo 70-letnlce svojega delovanja. SPDT organizira skupno s SPD Koper dvodnevni avtobusni izlet v Avstrijo 28. in 29. Junija. Vpisovanje in orientacijske skice izleta v Ulici Geppa 9, tel. 31-119. Prosvetno društvo v Skednju priredi v ponedeljek, na praznik sv. Petra in Pavla, 29. t.m. celodnevni izlet v Bovec in k Izviru Soče. Pri. Jave za izlet se sprejemajo v društve-nih prostorih vsak dan od 19.30 do 21 ure. SLOVENSKI KLUB vaba vse svoje člane na II. redni občni zbor ki bo danes. 9. jundua 1970 ob 20.30 z naslednjim dnevnim iksdom: Poročilo predsednika Poročilo blagajnika Poročilo nadzornega odbora Diskusija Volitve Razno Vabilo velja tudi za osrednje prosvetne in kulturne u-stanove .prosvetna društva ta tisk. Prosimo za številno udeležbo ta točnost. _____ ODBOR Slovenski klub vabi na izredni večer, ki bo v petek. 12. junija ob 20.30. Govoril bo univerzitetni profesor dr. Jakov Sirotkovič iz Zagreba. Predmet prevadamja le Rezultati In perspektive družbeno - ekonomskega razvoja Jugoslavije in Hrvatske Predavanje je namenjeno slovenskim in hrvatskim operaterjem, dijakom gospodaskih in družbenih ved ter vsem, M sie zanimajo za gospodarski razvoj Jugoslavije. ODBOR PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi k predavanju Cortina, biser Dolomitov ki bo danes, 9. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Predavanje Selme Miche-luzzi bodo spremljali krasni barvni diapozitivi. Vabljeni! Vstop prost I priredi dne 14. in 15. junija t. 1. proslavo 70-letnice delovanja Spored: NEDELJA, 14, junija: ob 17. uri povorka skozi vas ob 17.30 nastopajo pevski zbori «Slovenec» iz Boršta, »Slavec« iz Ricmanj, »F- Venturini« od Domja, »F. Prešeren« iz Boljunca in »V. Vodnik« iz Doline; osnovnošolski otroci; godba na pihala z Brega; folklorna skupina Breg. od 20. ure dalje ples ob zvokih orkestra «Kras«. PONEDELJEK, 15. junija: ples z orkestrom »Kras« s pričetkom ob 20.30. DELOVAL BO KIOSK Z JEDAČO IN DOMAČIM VINOM. Vljudno vabljeni! OSNOVNA SOLA V RICMANJIH ZGODOVINSKO RAZSTAVO IN AKADEMIJO SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Prosvetno društvo «Slovenec» - Boršt - priredi v nedeljo, 14. junija v šolskih prostorih ob priliki petindvajsetletnice obnovitve slovenske šole V počastitev 25. ob;etnice obnovitve slovenske šol« je priredila MLADINSKA REVIJA GALEB RAZSTAVO otroških risb, osnutkov, tipka pisov, Ilustracij in prikaz kako nastane revija. Razstava je, razen nedelje, odprta vsak dan od 9. do 13. ure. __ 4* __ Mladinska revija GALEB priredi v soboto, 13. junija ob 17. uri v istih prostorih zaključno svečanost podelitve nagrad učenkam, ki so zmagale na nagradnem natečaju za osnutek platnice jubilejne številke GALEBA. Gledališča VERDI Danes se bo zaključila spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi s koncertom, ki bo predstavljal največjo prireditev gledališča v o-kviru pobud za proslavo 200-letnlce Beethovnovega rojstva. Na programu je namreč »Missa Solemnis« op. 123 za soliste, zbor in orkester. Skladbo «Missa Solemnis« bo dirigiral dunajski dirigent Hans Swa-rowsky. Zbor gledališča Verdi Je u-vežbal Gaetano Riccitelli, vokalni kvartet pa bodo sestavljali sopranistka Els Bolkenstein, mezzosopranistka Giovanna Fiorini, tenorist Lui2> Luigi Lega in basist Carlo Cava. Violino solo bo igral prof. Baldassar* Simeone. Koncert se bo začel ob 21. uri. Vstopnice so v prodaji pri blagajn) gledališča (tel. 23-988). Koncert bo ponovljen takoj nato v nekaterih deželnih središčih, in sicer v sredo, 10. v Gorici v cerkvi sv. Ignacija, v četrtek, 11. v Palmanovi v «Duomo Dogale«, v petek, v Ronkah v cerkvi sv. Stefana 1» končno v soboto v Pordenonu v gl*" dališču kolegija Don Bosca. Spored je naslednji: 1 ZGODOVINSKA RAZSTAVA bo odprta od 9. do 12. ta od 16. do 20. ure: 2. AKADEMIJA bo ob 18. uri. Nastopili bodo učenci s petjem. baletom, prizorčkom ta deklamacijami. 3. Po akademiji bo prijateljsko srečanje v šolskih prostorih. Na jubilejno proslavo so povabljeni vsi učitelji, ki so poučevali na naši šoli od 1945. leta do naših dni. Toplo vabimo k udeležbi vse prijatelje naše šole. Nazionale 15.30 «Asteric e Cleopatra«-Slikanice. Eden 16.30 «Sesso sotto pelle«. Pr*’ povedano mladini pod 18. letom-Technicolor. Fenice 16.00 «E venne II giorno del limoni neri«. Antonio Sabato, F'0-rinda Bolkan, Don Backy. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 »I cannibali«. Britf Ekland, Pierre elementi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technicolor. Excelsior 16.00 «cL'unico gioco in e**" ti«. Elisabeth Taylor, VVarren t*®" atty. Rltz 16.00 «Gli occhi del testimon«»-Molly McCarthy, David Clarke 10 Crahan Denton. Filodrammatico 16.30 «La gatta gl>p' ponese«. M. Jasuda, S. Ogavva. lorscope. Prepovedano mladini P°° 18. letom. Alabarda 16.30 «1 peccatl di madam« Bovary». Edvvige Fenech. Tectm' color. Prepovedano mladini pod Izletom. Aurora 16.30 »O’ cangaceiro«. Thoma Millian. Technicolor. Cristallo 16.30 «L uccello dalle pWrne dl cristallo«. Technicolor. PreP°v dano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Alice nel paese de1 meravlglie«. W. Disney. Technk lor. Sledijo slikanice. . Moderno — Danes zaprto. Jutri: n se zanimal za tiste bolnike, ki so zapustili pokrajinsko psihiatrično bolnišnico, kot tudi za tiste osebe, ki se niso poslužile ugodnosti brezplačnega zdravljenja v bolnišnici; vsem tem osebam so nudili brezplačno profilaksno zdravljenje. Prav tako je lani direktor zavoda dr. Antonello Missaglia dokončal in izdal zanimivo študijo o kliničnih in socialnih vrednotenjih na Podlagi raziskovanj v nižjih in višjih šolah ter študijo dr. Botteghe-iija o elektrokardiogramu v kroničnem alkoholizmu. Kar zadeva konkretno minulo le-je omenjeni zavod sprejel 469 novih primerov, istočasno pa je zasledoval in se vneto ubadal z ostalimi iz prejšnjih let (od 1963 do niarca 1968 - 3.109 oseb). Zdravniki so v tem obdobju izvršili v ambulatorijih 3.197 pregledov, °d katerih je bilo 733 podvrženih Psihoterapevti čnemu zdravljenju, n>edtem ko so na domovih izvršili ® pregledov. Socialne in zdrav- stvene pomočnice pa so v tem obdobju izvršile 262 pregledov. Kot že v preteklosti, je zavod na izrecno opozorilo vzgojnega oddelka tržaškega sodišča, tudi v tem letu navezal stike z osebami, ki so poskusile napraviti samomor. Od 65 primerov poskusnih samomorilcev, so jih 26, spričo dejstva, da m bilo v njih resnične želje po smrti ali pa niso hoteli sprejeti ponujenega zdravstvenega in socialnega zanimanja, odstranili, ostalih 39 pa so jih pričeli obravnavati z zdravniškega in socialnega stališča. Kar zadeva odvadenje oziroma trajno preprečitev uživanja alkoholnih pijač alkoholistom, se je 172 oseb redno posluževalo predpisanih zdravil. Zadovoljiva številka, če pomislimo, da se je v letu 1968 posluževalo teh zdravniških ugodnosti le 132 oseb. Za sklep je v letu 1969 obiskalo zavod za mentalno higieno 18.452 oseb oziroma poprečno 62 ljudi na dan. V letu 1968 je bila ta številka precej nižja; 16.743 oseb oziroma 51 oseb dnevno. Madžarski begunci napadli Jugoslovana V nedeljo ponoči so pripeljali z rešilnim avtom RK v bolnišnico 18-letnega jugoslovanskega državljana Vlasenka Benvina, ki stanuje v begunskem taborišču v Padričah. Fanta, ki je bil ves potolčen, so sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku. Benvn je povedal, da ga je malo prej nedaleč od taborišča napadla in pretepla skupina madžarskih beguncev, ki jih pozna le na videz. Policija je uvedla preiskavo, da odkrije napadalce. • Consko ravnateljstvo ENALOT-TO sporoča, da bo žrebanje loterije in odgovarjajoči natečaj Enalotto št. 22 danes, 9. junija. C Vladni komisar prefekt Cappel-lini je sprejel na poslovilni obisk gen. Storila D’Agostina, ki zapušča mesto luškega poveljnika. iiiiiiiiitiiiimtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ POPOLDNE V INDUSTRIJSKI CONI Požar uničil oddelek tovarne «ltalux Spa» Po prvih cenitvah naj bi plameni pov. zročili okoli 25 milijonov lir škode Včeraj so morali tržaška gasilci v industrijsko cono, kjer so ob 14.10 plameni zajeli del tovarne »Itelux Spas>. 15 gasilcev se je takoj lo tilo dela, da preprečijo plamenom, da bi zajeli še druge oddelke. V notranjosti je bilo poleg strojev tudi precej lahko vnetljivega materiala iz plastike in tudi tekočine, s katerimi so lepili posamezne kose. Ob 15. uri so bili plameni praktično pogašeni in gasilci so začeli stoj lahko zvedeli takrat, ko se je na Capriju mudil g. Jakomin s svojimi izletniki, zopet drugi pa za slovensko narodno skupnost v Italiji žal še vedno ne bodo vedeli, kljub Jakominovemu in našemu obisku. Res ne vemo, zakaj ne bi to odgovarjalo resnici, če pa je resnica. Če pa gre gospodu Jakominu za prvenstvo ali pa za vnaprejšnjo reklamo za napovedani izlet v Lurd, potem smo mu — upamo — z ob- PRVIČ V SLOVENŠČINI V ENOTNI ZALOŽNIŠKI ZAMISLI louls •damlč orel korenine Poleg «Bo;a» je to edinstvena listina ameriškega pisatelja slovenskega porekla o srcu naše revolucije. «V e 1 i k pistelj svetovne ttiere, tak, od kakršnih narod nanovo izmeri svoja bistvena vprašanja.» OTON ŽUPANČIČ o LOUISU ADAMIČU raz skovati vzroke požara. Govori . javQ g0rnjega pisma ustregli in mu se, da je požar nastal zaradi krat- (u^ ; bodočih izletih, ki jih bo kega stika vendar vse kaze, da to priredll ielimo da bi taka kot mi ne bo držalo. Ni izključeno namreč, da je kaka iskra zažgala hlape lahko vnetljivih tekočin, zaradi česar so plameni naenkrat zajeli številne stroje in predvsem material. Na srečo so gasila’ preprečili, da bi plameni načeli tudi druge oddelke v veliki stavbi. Vseeno pa je škoda, tovarna je zavarovana, ogromna: na uničenih strojih približno 23 milijonov lir, na ogrodju stavbe pa 2 nvlijona lir. hbaika, Itniigaina IRST . Ulica »v Frančiška 20 Tal 61-792 Sidrna ubednidUu Spoštovano uredništvo, prosim Vas vljudno, da bi objavili sledeče pismo. V poročilu »Izleta Primorskega dnevnika* piše, med drugim, da «so mnogi domačini zlasti na Capriju prvič zvedeli za obstoj slovenske narodne skupnosti v Italiji*. To ne odgovarja resnici. Z letošnjim skupnim romanjem v Lurd (nad 580 udeležencev) bomo slovenski duhovniki peljali že 20 leto Primorske Slovence po raznih evropskih državah, ter tako seznanili evropsko javnost za naš obstoj tu na tem koncu zemlje. Od 1. do 6. julija 1961 se je vršilo romanje v Loreto, Pompei, Neapelj in Rim. 4. julija smo obiskali tudi otok Capri. Spominjam se, da sem ravno na Capriju po kosilu prosil domačina, naj mi posodi harmoniko, da bi spremljal petje naših ljudi. Zapeli smo več slovenskih pesmi in tudi pesem »Hej Slovani*. Kot vedno ob takih prilikah so se ljudje zanimali odkou prihajamo. Nismo molčali. Od tedaj je že minilo 9 let. Hvala za Vašo gostoljubnost. S spoštovanjem Dušan Jakomin Gospod Dušan Jakomin se neupravičeno čuti prizadetega s stavkom uda so mnogi (podčrtali mi!) domačini zlasti na Capriju prvič zvedeli za obstoj slovenske narodne skupnosti v Italiji». Če imajo besede svoj točen pomen, potem je jasno, da beseda 1?® Nadjo Sancin iz Ul. Torre-(h 41 >n 16-letno Susanno Ros i .« Ul. Vemielis 46/1 v primuli, li^tero ge bili namenjeni v Ses-™ Loi, ki je bil za volanom, i* na križišču z Ul. Carsia sicer opazil fiat 850, s katerim se je šofer premaknil na sredo in hotel zaviti na levo, a je vseeno še bolj zavozil na levo prepričan, da se bo izognil oviri. Toda pri tem je oplazil stoječi fiat in izgubil oblast nad vozilom. Medtem ko je fiat kmalu obstal, je primulo vrglo najprej na levo in nato na desno, kjer je obstala, potolčena do skrajnosti, ob skali. Medtem ko se je Loi rešil brez vsakršnih poškodb, so obe dekleti in Tolussa odpeljali z gasilskim rešilnim avtom v bolnišnico, kjer je, kakor smo omenili, srce mladega potnika zaradi hudih lobanjskih po škodb nekaj ur po nesreči prenehalo utripati. z našimi, še naprej pomagal v Italiji in po svetu širiti glas o nas, kajti tudi mi mismo molčali», kdo smo in od kod smo. Hvala. j. k. Tartinijev večer v gledališču Verdi V okviru spomladanske simfonične sezone je bil v soboto v gledališču Verdi glasbeni večer v počastitev 200-letnice smrti skladatelja Giuseppa Tartinija. Za tak komorni glasbeni večer je vodstvo gledališča Verdi povabilo v Trst komorni orkester iz Padove, ki ga vodi dirigent Claudio Scimone, in ki se je letos posvetil v glavnem izvedbi skladb prav piranskega skladatelja ter je že gostoval po raznih italijanskih mestih (tudi v Trstu je že bil pred kratkim). Zelo dobro uigrani glasbeni ansambel, ki ga sestavlja samo 15 glasbenikov, je izvajal v prvem delu «Sonata a quattro» v G-duru za godala in cKoncert v F-duru» za violino in godala, v katerem je nastopil kot solist molinist Piero Toso (ki je tudi prva violina v ansamblu); v drugem delu pa se je kot solist predstavil odlični flavtist Giorgio Zagnoni z izvedbo zahtevnega *Kon-certa v G-duru za flavto in godala*, sledil pa je «Koncert v D-du-ru za violino, 2 roga, 2 trobenti, pavke in godala, v katerem je kot solist spet nastopil Piero Toso. Dirigent Claudio Scimone je nedvomno uspel s svojimi glasbeniki doseči veliko izdelanost in res zlito homogeno izvajanje, ki je pri klasičnih delih izredne važnosti; poleg tega pa je glasbenim ljubiteljem posredoval dela, ki so bolj malo na koncertnih sporedih, a bi zaslužila, da bi jih bolj pogosto izvajali (kar velja zlasti za koncerta za flavto in godala in koncert za violino, godala, roga, trobento in pavke). Zelo uspel koncertni večer je izpopolnil nastop zbora iz Rima *Gli amid della Polifonia», fci je pod vodstvom Piera Cavollija zapel kot uvod h glasbenemu večeru €Mise-rere* za zbor in za zaključek *Sal-ve Regina» za zbor, ki je zadnje delo, ki ga je napisal Tartini. Vsi nastopajoči so bili deležni dolgotrajnega ploskanja, za kar se je orkester oddolžil Kar z dvema dodatkoma: eno Corellijevo in eno Tartinijevo skladbo. -dn- TA MESEC BO STEKLA Nova avstrijska tovorna proga Trst-Vzhod V drugi polovici junija bo avstrijska plovna družba »Donau Le-vante Reederei A. G.» odprla redno tovorno progo Trst - Vzhod ter postavila nanjo tri stare 1300ton-ske ladje madžarskega izvora »Ba-dacsony», «Tokay» in »Vittoria*. Ladje, ki bodo vpisane v plovnem registru na Dunaju, bodo štele za matično luko Trst, vzdrževale pa bodo zvezo med našim pristaniščem in Grčijo, Turčijo, Sirijo, Libanonom in nekaterimi drugimi deželami na Sredozemlju. V ponedelje, 15. junija bo na nabrežju Mandracchio manjša slovesnost, na kateri bodo zastopniki prizadetih avstrijskih in madžarskih krogov dvignili zastave na ladjah, VISOKA UDELEŽBA NA NEDEUSKIH VOLITVAH Trije Sldvenci v goriškem pokrajinskem svetu: WaKritsch (PSI), Jarc (KRI), Ferletičeva (SDZ) Napredovanje levičarskih strank in nazadovanje SDZ - Socialdemokrati so se okoristili na račun liberalcev - V Sovodnjah in Doberdobu sta zmagali listi občinske enotnosti, v Števerjonu pa lista SDZ Rezultati pokrajinskih volitev: Pokrajin. Pokrajin. Deželne volitve 1970 volitve 1965 volitve 1968 KPI 23.114 21.861 23.405 MSI 4.810 4.705 4.162 PRI 1.977 — 1.188 PSIUP 3.484 2.943 4.754 PLI 4.290 4.858 4.248 PSI 8.581 6.611 PSI—PSDI — — 14.081 PSU 8.141 9.645 SDZ 2.944 3.112 3.026 KD 37.229 35.415 37.857 Fronte dTnddpendenza Monarhisti 335 332 V Pokrajinskem svetu bodo tokrat trije Slovenci. Socialiste bo zastopal Marko VValtritch, ki je daleč prvi med drugimi socialističnimi kandidati bil izvoljen v okrožju Za-graj (Sovodnje - Doberdob), komuniste bo zastopal Jože Jarc iz Doberdoba, kr je-bil izvoljen na okrožju Ronke-Foljan, Slovensko demokratsko zvezo pa bo zastopala Marija Ferletičeva, ki je bila izvoljena v Zagrajskem okrožju. Pokrajinski svet bo takole sestavljen: Krščanska demokracija 10 svetovalcev, KPI 6 svetovalcev, Socialistična stranka Italije 2 svetovalca, Socialdemokratska stranka 2 svetovalca, MSI 1 svetovalec, PLI 1 svetovalec, PSIUP 1 svetovalec, Slovenska demokratska zveza 1 svetovalec. Skupno 24. Iz porazdelitve sedežev v prihodnjem pokrajinskem svetu kažejo rezultati, da se na nedeljskih volitvah ni nič spremenilo v primerjavi z rezultati, k: so bili doseženi pred petimi leti. Spremenilo pa se je število glasov, ki so bili oddani posameznim strankam. Vendarle je težko delati primerjave, ker so bile vmes tudi deželne volitve, na katerih so nastopile iste stranke kot v nedeljo in delno kot pred petimi leti. Če primerjamo sedanje volitve s pokrajinskimi pred petimi let/, opazimo napredovanje komunistov, napredovanje socialistov, napredovanje social-proletarcev, nazadovanje social-demokratov, nazadovanje liberalcev, nazadovanje Slovenske demokratske zveze, napredovanje Krščanske demokracije in rahlo na predovanje fašistov. Republikanci, ki so tokrat prvič nastopili na pokrajinskih volitvah, so dobili skoro 2.000 glasov in en sedež v pokrajinskem svetu jim je le za las ušel. V primerjavi z dezelrvmi volitvami, ki so bile leta 1968, pa nam rezultat kaže umirjenost komunistov, nazadovanje social-proletarcev. napredovanje republikancev, umirjenost liberalcev, nazadovanje Slovenske demokratske zveze, umirjenost demokristjanov. Medtem ko je združena socialistična stranka dobila leta 1968 samo 14.000 glasov, so jih dobili sedaj socialisti 8.581, socialdemokrati pa 8.141. Na splošno nam rezultati dajejo sledečo sliko: na svojih pozicijah so ostali krščanski demokrati in komunisti, socialproletarci so izgubili precej glasov na račun socialistov, isto se je zgodilo Slovenski demokratski zvezi, katero je zapustilo precej volivcev, ki so se tokrat odločili za socialiste. Na desnici opažamo nazadovanje bberatcev, na račun katerih so se okoristili social demokrati, medtem ko so se fašisti opomogli po porazu v letu 1968. V zagrajskem okrožju, ki je za slovenske kandidate najboljše, saj spadata semkaj sovodenjska In do-berdobska občina poleg zagrajske, so bili rezultati za pokrajinske volitve naslednji: Občina Sovodnje: KPI 199, MSI 10, PRI 22, PSIUP 27, PLI 16, PSI 439, SDZ 306, PSU 40, KD 66. Občina Doberdob: KPI 410, MSI 2, PRI 5, PSIUP 42, PLI 1, PSI 60, SDZ 279, PSU 7, DC 42. Občina Zagraj: KPI 594, MSI 65, PRI 13, PSIUP 58, PLI 31, PSI 138, SDZ 5, PSU 119, DC 530. Skupno zagrajsko okrožje: KPI 1203, MSI 77, PRI 40, PSIUP 127, PLI 48, PSI 637, SDZ 590, PSU 166, KD 638. V števerjanski občini, kjer je eno samo volišče za celotno občino, so volivci takole oddali svoje glasove za pokrajinski svet: KPI 72, MSI 3, PRI 6, PSIUP 16, PLI 6, PSI 87, SDZ 253, PSU 22, DC 28. Občinske volitve Za občinske volitve v Sovodnjah je zmagala Lista občinske enotnosti z dosedanjim županom Jožetom Jarcem na čelu. Prejela je 587 glasov, lista SDZ pa 347 glasov. Za občinske volitve v Doberdobu je zmagala lista občinske enotnosti Prejela je 435 glasov, lista SDZ pa 309 glasov. Za občinske volitve v Števerjanu je zmagala lista SDZ. Prejela je 278 glasov, Lista občinske enotnosti pa 170 glasov. V sredo stavka slovenskih šolnikov Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici je na sestanku svojih članov v ponedeljek, 8. t. m. sprejel sklep, da napove skupno s sindikatom slovenskih šolnikov iz Trsta v sredo dne 10. t. m enodnevno stavko iz že znanih razlogov, ki se tičejo neurejenega položaja slovenskih šolnikov s tega področja. Ob tej priliki se bodo nekateri člani našega sindikata udeležili skupaj s tržaško skupino protestne manifestacije v Rimu. Ta stavka se tiče šolnikov srednjih in osnovnih šol. prišli na povabilo mladinske skupine z Rojc pri Štandrežu. Na županstvu je goste sprejel odbornik Agati, ki je v svojem pozdravu poudari prijateljske vezi, ki vežejo Gorico s Stolbergom ter jim je opisal tudi probleme našega mesta in nekaj zgodovine. Popoldne so si gostje ogledali go-riški grad in pokrajinski muzej. Srečanje se je zaključilo zvečer s skupno večerjo v nekem gostišču v gorskih Brdih. Župniku Iz Vermegliana zgorel avto na MajnicI Včeraj okrog poldne so poklicali goriške gasilce na Majmico piri Gorici, kjer se je vžgal avto župnika iz Vermegliana Attiglia Dellamore, ki stanuje v Ul. Garibaldi 22. Ko se je peljal preti Gradiški, je buh-nil iz vplinjača ogenj, ki je kmalu zajel ves zadnji del vozila. Ko so prišli gaslici so sicer pogasili ogenj, ki pa je med tem že uničil celoten motor in tudi del karoserije. Škodo cenijo okrog 350.000 lir. Voznik je na srečo ostal nepoškodovan. Natečaj za zdravnike ONMI Pokrajinski odbor ONMI sporoča, da je osrednje vodstvo te u-stanove razpisalo natečaj za 9 mest sanitarnega voditelja 3. razreda med zdravniki specialisti za otroško zdravljenje. Vse podrobnejše informacije daje tajništvo ONMI v Gorici, na Korzu Italija 55/n. Predavanje SKGZ v Novi Gorici Na povabilo družbeno - političnih organizacij občine Nova Gorica je predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Gorazd Vesel včeraj dopoldne govoril tamkajšnjemu aktivu o italijanskem političnem položaju ter udejstvovanju Slovencev v javnem življenju kakor tudi o njihovih prizadevanjih, da bi s pravilno zakonsko ureditvijo dosegli takšen status, ki bi jim zagotovil narodni obstoj in razvoj. Po uvodnih besedah je sledila živahna diskusija, v kateri so obravnavali številne teme, ki zadevajo Slovence kot posameznike in kot skupnost. Pobiranje davkov v Sovodnjah in v Števerjanu Jutri, v sredo 10. t.m. od 8. do 12. ure bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali zapadle obroke davkov. Kdor si želi prihraniti pot v Gorico lahko plača svoje davke ob tej priliki. V četrtek 11. t.m. od 8. do 12. ure pa bodo pobirali zapadle davke tudi na županstvu v Števerjanu. nilllllllIrtllllllllHIIIIIlIllMIIllIllIllllllllHlllllimMIUIIllllllIlllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllHllllliniHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIHHIIHHiMIlIlIHIIIIIIMIMIIIIIMI NEKAJ VESTI IZ PEVME Memorandum naših problemov za občinsko upravo v Gorici Obljube, dane vaški delegaciji, še vedno niso bile izpolnjene Nemški študenti na obisku v Gorici V nedeljo je bila na obisku v Gorici skhp:na študentov iz mesta Stolberg v Zapadni Nemčiji, ki so Volitve so mimo, številni problemi pa so ostali in jih moramo že od samega začetka priporočati novim upraviteljem, ki bodo prevzeli v svoje roke upravo javnih zadev. Take nerešene probleme imajo tudi vaščani v Pevmi in na Oslavju. Posebna delegacija prizadetih vaščanov je že pred časom na goriškem županstvu priporočala rešitev najvažnejših problemov, katere so navedli županu Martini in odborniku za javna dela Lupieriju, ki sta jih takrat sprejela in obljubila njihovo rešitev. Žal pa je vrsta teh problemov ostala nerešena in med njimi naj navedemo samo nekatere: JAVNA TEHTNICA pri pevmskem mostu še vedno ni oskrbovana: delegaciji so takrat obljubili, da bo tehtnica redno poslovala, če bodo * v dobili človeka, ki bi prevzel to delo. Takega človeka so vaščani našli že pred dvema mesecema, občinska uprava pa še ni uredila zadeve; kmetje pa bi prav sedaj nujno potrebovali tehtnico za tehtanje sena in drugih svojih pridelkov ko gredo z njimi na trg. POKOPALIŠČE tudi še vedno zaman čaka na obljubljenega čuvaja in grobarja in vaščani se jezijo zaradi neizpolnjene obljube, ki je bila dana od strani županstva, po znanem oskrunjevanju grobov od strani nekaterih neodgovornih pobalinov. KANALIZACIJA ob pokrajinski cesti blizu stare pošte (pri hiši št. 6) je še vedno neurejena ter se širi smrad, ki ni prav nič priporočljiv za turistična propagando ob cesti vina in češenj in na poti do OKROŽNO SODISCE V GORICI Obsojen zaradi nepravilne davčne prijave dohodkov Neprijavljen uvoz mesnih izdelkov . Tihotapstvo cigaret v Gradežu Pred goriškim okrožnim sodiščem se je moral ob zadnjem zasedanju zagovarjati tudi goriški trgovec 44-letni Remigio Grattoni s Korza Italija 122, pod obtožbo, da ni napravil davčne prijave Vanoni za leto 1966. Obtoženec je izjavil, da je šlo samo za štiri mesece ob začetku delovanja njegovega obrata in ia je te štiri mesece vključil v prijavo leta 1968 skupaj s prijavo do- Ovadbo v tem smislu so napravili nadzorni organi dne 28. avgusta 1968. Obtoženec je izjavil, da so mu napravili zadevno prijavo na sedežu Zveze trgovcev in on da jo je samo v dobri veri podpisal. Obenem je dodal, da je že plačal vso razliko, ki jo je bil dolžen iz tega naslova. Ker pa si je s svojim podpisom prevzel tudi odgovornost za izjavo, ga je sodišče obsodilo na plačilo globe 25 tisoč lir več sodne hodkov za leto 1967. Sodišče je )e I stroške; vendar je kazen pogojna, delno upoštevalo to njegovo 'zjavo Hrami ga je dr. Battello. in ga je obsodilo na plačilo 7500 lir in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Munafd. Pri drugi razpravi so obravnavah' primer 35-letnega Eda Miniuss’ja iz Ronk, Ul. Puccini 9, ki je bil obtožen, da je uvozil v Tržič 311 kg prekajenih in kuhanih mesnih izdelkov, ne da bi jih prijavil za plačilo trošarine in drugih dajatev. PROSVETNO DRUŠTVO »SOVODNJE* prireja na športnem igrišču v SOVODNJAH dne 13., 14., 15., 18., 20. in 21. junija PROSLAVO 25-LETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA V SOVODNJAH PROGRAM PRAZNIKA: Sobota, 13.6.: ob 20. uri otvoritev praznika in otvoritev razstave kmetijskih strojev ter otvoritev razstave NOB za sedežu; Nedelja, 14.6.: ob 11. uri: otvoritev razstave slovenskih knjig, katero bo otvoril pisatelj P. Bevk; ob 18. uri: koncert godbe na pihala iz Mirov; govori in koncert pevskih zborov; govoril bo tudi predsednik SPZ R. Hlava*y. Ponedeljek, 15.8.: Ples in tekmovanje v valčku y narodnih nošah. Četrtek, 18.6.: Večer modemih plesov «Beat». Sobota, 20.6.: Ples za mlade in starejše. Nedelja, 21.8.: ob 17. uri tekma v briškoB z lepimi nagradami; ob 2080 uri: nastop folklorne skupine «EMONA* Iz Ljubljane. Za zaključek izbor «mtss Sovodnje*. Vse dni bo za ples igral odličen orkester iz Žirov. Vse dm bo deloval bite z odličnimi čevapčiči, kranjskimi in dunajskimi klobasami, izbornim vinom itd. Odbor vabi vse rojake na to veliko praznovanje. Zaradi tihotapstva cigaret sta se morala zagovarjati trgovec iz Čedada 34-letni Gianfranco Piccoli iz Borgo del Ponte 12 ter njegova žena 30-letna Anita Cantarut por. Piccoli. V obtožrvci je rečeno, da sta dne 33. junija 1969 pri Gradežu v popoldanskih urah skušala pretihotapiti v Italijo z motorno barko »Li-setta 11», ki je bila last Franca Beilotija, veliko kartonasto škatlo, v kateri je bilo 4 kg inozemski cigaret. Ko so ju financarji ustavili, sta se odzvala in zavila okrog opornika bližnjega mostu. Med tem manevrom pa sta odvrgla v morje škatlo s cigaretami. Financarji so to opazili in eden od njih je skočil v morje ter potegnil škatlo na suho. Obtoženca sta priznala svoj prekršek; ker pa je med tem prišla amnestija, so ustavili sodni po stopek proti njima in tudi zaplenjeni motorni čoln so vrnili njegovemu lastniku. Pač pa je ostalo zaplenjeno vse tihotapsko blago, se pravi 4000 inozemskih cigaret. Drž. tož dr; Ciccarelli; preds. dr. Mancuso; sodnika Gridelli in Suc-ci; zap. Nodetti. Sladkor in kava proste cone Trgovinska zbornica v Gorici je začela z razdeljevanjem sladkorja in kave proste cone po naslednjem redu: SLADKOR: po 1.5 kg na osebo za potrošnike iz Gorice in Sovodenj na odrezek št. 31 novih živilskih nakaznic; ter po 1 kg na osebo za ostale občine na Goriškem na odrezek št. 35. KAVA: po 300 gr surove kave za Gorico ip Sovodnje na odrezek št. 32 ter po 220 gr surove kave r,a osebo za ostale občine na Goriškem na odrezek št. 36. Na sedežu trgovinske zbornice lahko dvignejo prizadeti nakazila za razne skupnosti. Razdeljevanje se zaključi 30. junija. ......... S SEJE TRGOVINSKE ZBORNICE Izdelava skupnega pravilnika za uslužbence zbornic v deželi Ukrepi za ureditev oplojevanja goveje živine Pred dnevi je imel upravni odbor trgovinske zbornice svojo običajno tedensko sejo, ki jo je vodil predsednik Lupieri. Na seji so med drugim sklenili, da bodo predlagali sestanek vodstva deželne zveze trgovinskih zbornic, na katerem naj bi se sporazumeli za izdelavo skupnega pravilnika za uslužbence trgovinskih zbornic v okviru novega zakona za ureditev njihovega staleža. Ob tej priliki so odobrili tudi nekaj drugih ukrepov v korist uslužbencev. Na seji so nadalje odobrili posebno razprodajo pri nekem trgovskem podjetju, ki namerava pre nehati z obratovanjem. Proučili so nadalje blagajniško stanje odseka za prosto cono s posebnim ozirom na težave v zvezi z zamudnim plačevanjem vsot, ki jih mora trgovinska zbornica vplačati naprej za račun države za upravo kontingenti-ranja blaga proste cone. Končno so odobrili ukrepe za ureditev pravil za oplojevanje goveje živine in razne druge ukrepe. Imenovali so tudi ožji odbor, kil so mu poverili nalogo za spremembo nekaterih točk pravilnika na osnovi priporočil pristojnega ministrstva. Kostnice na Oslavju. SPOMENIK PADLIM. Občinska uprava je obljubila takojšnjo ureditev okolja, pa tega do sedaj še niso storili. Tudi tovornjaki še vedno parkirajo tam v bližini, ker jim še niso uredili drugega u-streznega parkirišča. Skrajni čas bd bil vsekakor, da se prepove parkiranje tovornjakov na trgu pri partizanskem spomeniku. ODVAŽANJE SMETI je tudi še vedno odprt problem, ki se vleče že leta. Obljubljenega voza, na katerega naj bi odlagali vaščani smeti, še vedno niso poslali in tudi občinskih pometačev ni na spregled. S tem v zvezi vaščani priporočajo tudi odstranitev odvečnega grmovja ob cesti vse od pevmskega mostu pa do kostnice na Oslavju, tudi zaradi večje preglednosti ceste in večje varnosti za avtomobilski promet. Gostovanje v Gorici orkestra Verdi iz Trsta Ustanova EMAC v Gorici namerava zaključiti letošnjo lirično sezono z velikim simfoničnim koncertom, na katerem bo nastopil znani orkester g.edališča Verdi iz Trsta. Koncert bo v cerkvi na Travniku v Gorici v sredo 10. t.m. ob 21. uri ter bo na programu Beethovnova »Missa solemnis*. Orkestrov ansambel šteje 120 članov ter priznane soliste med katerimi naj omenimo sopranistko Liso Bolkenstein, altistko Giovan-no Fironi, tenoriste Lega in basista Gava. Dirigent je Hans Swarow-sky. Vstopnina je po 1000 lir, znižana za abonente, gojence glasbene šole, člane goriških zborov in šole na 500 lir. Pr-Jnaročila na županstvu, rag. Bot. tel. 52-51. VERDI 17.30: «1 viaggi dl Gulliver*. Barvna slikanica po romanu J. Swifta. CORSO 17.00—22.00: «Dove non t peccato*. Dokumentarni film o Finski. V barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISS1MO 15.30 «11 settimo flagello«, T. Comincki in M. Za-vadzka. Kinemaskope v barvah. VITTORIA danes zaprto; v petek: «Cinque bambole per la luna d’agostov>, Ira Fuerstemberg in W. Berger. Ital. barvni film; mla. dini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17—21.30: «Un amlco», G. Bosetti in F. Marola; Italijanski film v barvah. Tržič PRINCIPE 17.30: «L’uccelio dali« piume di cristallo«, T. Musante in S. Kendall; film Je v barvah. AZZURRO 17.30: «Femmine insa- ziabili*, R. Hoffman in D. Malone in R. Power; film je v barvah. EXCELSIOR 16.00: «Patton, generale d’acdalo», G. Scott in K. Malden; film je v barvah. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica) «Divji angeli*, Jugoslovanski barvni film — ob 18.15 ln 20.15. SVOBODA «Vroči milijoni*, angleški barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE danes zaprto. RENČE danes zaprto. PRVACINA «Mayerling», francosko, angleški barvni film — ob 20.30. ŠEMPAS danes zaprto. KANAL danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna S. GIU-STO, Korzo Italija 244, tel. 35-38. V TRŽIČU V Tržiču )e danes ves dan in ponoči dežurna lekarna «SAN NI-COLO’ Ul. I. maggio — tel. 73338, NOVOST NA KNJIŽNEM TRGU Knjig jiga o zdravstvu in o zdravnikih Poročali smo že o novi knjižni zbirki SVET in ČAS, ki jo je založba Mladinska knjiga začela izdajati po izdajah ameriške založbe TIME-LIFE INTERNATIONAL. Zaenkrat so predvidene tri knjižne serije, vsaka s po tremi knjigami. Na knjižnem trgu smo že zabeležili slovensko izdajo knjige o rastlinah, zdaj je prišla med bralce knjiga z naslovom ZDRAVNIKI, ena od treh knjig, ki so posvečene znanosti. V tej knjižni zbirki gre za dela poljudno-znan-stvene literature, za zanimive in bogato ilustrirane knjige, ki naj najširši krog bralcev seznanijo predvsem z dosežki znanosti na področju naravoslovnih ved, s starimi kulturami, z uspehi človeka v preteklosti in sedanjosti. Tudi druga knjiga te zbirke, knjiga z naslovom ZDRAVNIK, ki sta jo napisala Russel V. Lee, zdravnik in univerzitetni predavatelj iz Kalifornije ter publicist Sarel Eimerl ob sodelovanju vrste strokovnjakov, ustreza osnovnim namenom te knjige: gre za poljudno napisan prikaz medicine, za privlačno napisano in bogato ilustrirano knjigo, ki naj v prikupni obliki seznani bralce z dosežki sodobne medicinske vede. Naslov knjige, ki jo je za slo- Pri založbi -oiaeem **/i»*K»'K»/se* mul vt' (4108) i.LBHKB UUtBUM -HZlBOUMt' (49/U S - - - ‘nt>v»*»' 44913.') , ____. k _/»- - v - 'Mff/seft nift/z joseph j,- (4009) T roezep/// euš/lc/ (49o8 90 49*3) t rozztfovte (*9/3,49») 3. BOLM/ŠM 1/193» 14902.) togami! L.*939 'HoMRKCH (4805) . n. ST9*oY9*3**» Mp39 'M/se* *»* (49fs) 12 1*97» 9sun»‘C» 4 crcLoe' (4941) 1*934 'Kupol*' (4909) uct-čti* a**« *'S9» A lofta Prvi dan petek, 1. februarja Nahajamo se na križarki Sankt Georg. Ura je dvanajst. Točno ob tej uri, ki jo je naznanjal ladijski zvonec s štirimi dvojnimi udarci, so začeli oficirji s kosilom v svojih jedilnicah v podpalubju na krmi ladje. Tudi mornarji so vse do tega dn.e preje- Samfct Georg je bila admiralska Ladja, na njej je bil vkrcan, poleg poveljnika ladje, tudi kontraadmiral Hansa, ki je poveljeval križarkam, rušilcem in torpe-dovkam, skupno okrog 30 ladjam. Georg je imel tudi svojo ladijsko glasbo na pihala. Ta se je sedaj zbrala na prednji paluba in igrala vesele koračnice. Ko se je na prednjem jamboru pojavila rdeča zastava ob istočasnem spuščanju admiralovega pLamenca (znamenje, da je admiral vkrcan na Ladji), je zadonela marsiljeza. Vzklikanje in kričanje je bilo vedno glasnejše, kar je spodbujalo bolj umirjene in plašljive mornarje. Prvi oficir Georga, kapitan korvete Zippe-rer je pridrvel s samokresom na palubo, da bi se zoperstavil mornarjem, toda strel iz puške ga je hudo ranil v glavo. Padel je na palubo. Ladijski zdravnik dr. Kobal mu je nudil prvo po mali ob tem času svoje skromne obroke hrane. Danes pa jim ni do kosila. Že prej dogovorjeni — pripravljali so se več kot mesec dni — so oboroženi mornarji planila iz spodnjih prostorov na palubo in vzklikali svobodi in miru. Med streljanjem iz pušk so ladijske sirene neprestano zavijale. Vmes je top na Georgu izstrelil nekoliko strelov. moč, pri tem pa je bil tudi sam v nevarnosti, ker so vsevprek streljali in metali po ladji razne predmete kakor cevi, ključe, metle, puške, škafe, stole in končno vrgli vse v morje. Oficirje so prisilili, da so ostali zaprti v slojih prostorih pod palubo. Enako kakor na Georgu se je dogajalo na bližnji ladji Gaea. Posadke obeh ladij so se z vzklikanjem bodrile med seboj in to ne brez uspeha. V kratkem sta bili obe Ladji v rokah upornikov. Oficirji in štabni podoficirji so bili zaprti v podpalubju. Na jamborih sd vihrale rdeče zastave. Upor se je širil tudi na druge ladje, saj je organizacija upora zaje!13 skoraj vse ladje v zalivu, uspeh na posameznih ladjah pa je bil odvisen od revolucionarnosti njenih organizatorjev, ki so bili na teh ladjah vkrcani. Na križarki Karl VI. so dvignili rdečo zastavo ob 16.00 uri. Na vsaki teh treh ladij — Georg. Gaea, Karl VI. — so formirali komiteje mornarjev, ki so odločali o nadaljnjem poteku dogajanj. Iz ladij so pošiljali na kopno patrulje, ki so spodbujale k upo-ru. dajale direktive in izvršil* nekaj aretacij. Čolni z rdečin* zastavami so križarili od ladje do ladje in od ladij na kopno-Prevažali so delegate, patrulje* povelja. Iz prvih uporniških ladij so napeto opazovali, kaj bodo napravile posadke ostalih plovnih enot Križarko Helgoland, ki še imela rdeče zastave, so vodite!!1 upora spodbujali na priključitev-Toda na . lelgolandu so omahovali. Tej ladji je poveljevai odločen ali obziren, zelo sposoben in P11 posadki priljubljen kapitan bojo* ladje (polkovnik) Heyssler, ki ” to ladjo vodil v nekaterih uspe" lih pomorskih akcijah v Otrah slu ožini. Rdečo zastavo so m® dvignili, toda le za kratek cas-Dvakrat so tega dne to ponovi/ Iz Georga so obrnili topove ti Helgolandu. »Dvignite rdečo stavo in mornarji naj prevzamejo poveljstvo ladje*, je zahtev*** komite z Georga. Tokrat je zastava obstala na vrhu jambor in Heyssler, ker ni mogel dru^T če, je v to privolil. Enotnih gledov na upor pa ni bilo me" posadko te ladje. Na križarki Novara je bilo ste nje podobno kakor na Helgma. du. Pod pritiskom groženj so d"S nili 1. februarja ob 16,45 rde^ zastavo, tudi tukaj s »privolJ^ jo* domandanta kapitana (podpolkovnik) princa Licm^ »teina. Sodobni rušilci tipa Tatra ^ ^ bile najhitrejše vojaške la<ŽJe avstrijski momarioi. Njihova trost jih je usposabljala za ve°^, tvegano spremljanje konvojev gavsddh ladij iz Boke Kotorske Albanije. Dva rušilca tega "Pr Triglav in Lika, sta že bjte topljena ob albanski obsk, ostali štirje so bili skoraj yj, čas vojne prav zaradi odličnih vojno-pomorskih štacionirani v tem južnem ^ najbolj izpostavljenem — delu drama. (Nadaljevanje sledi) Oklepna križarka Sankt Georg (1903. 1. — 7300 ton, 22 milj, 629 mož posadke) PO DRUGEM KOLU OSMINE FINALA SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA V MEHIKI Peru in Zahodna Nemčija že v četrtfinalu 53. Giro last Belgijca Eddyja Merckxa Iztočeni so Salvador, Maroko in Bolgarija Vzadnji etapi je zmagal LucianoArmani Med ostalimi imajo največ možnosti za napredovanje Mehika, SZ, Brazilija, Anglija, Urugvaj in Italija KOLiSAPSTVO V NEDELJO V BOCNU Le v četrti skupini svetovnega nogometnega prvenstva je po dveh odigranih kolih že vse jasno: Peru in Zahodna Nemčija sta si priborila Vstop v četrtfinale, Bolgarija in Maroko pa sta izpadla. Peru in Zahodna Nemčija imata namreč doslej edina polno število točk in tudi Poraz v preostalih tekmah bi jima ne mogel več škodovati. Nemci se lahko v precejšnji meri zahvalijo za uspeh svojemu napadalcu Ger-hardtu Muellerju, ki je od skupnega števila sedmih golov sam dosegel kar 4 in je trenutno na prvem ntestu lestvice strelcev. Peru pa je aldpa, ki je navajena igrati v velikih nadmorskih višinah in je to tudi pridno izkoriščala. Veliki poraženec te skupine je vsekakor Bolgarija, od katere so mnogi pričako-1 tako ni igral dobro. Valcareggi si vali precej več, kot je pokazala. Maroko je plačal davek svoji neizkušenosti, vendar pa je s svojo igro res presenetil. Nemčija in Peru se bosta jutri pomerila med seboj, a srečanje bo odločalo le o tem, kdo bo šel v Leon, in kdo v Guadalajaro. • * • Italija je tudi s svojim drugim nastopom razočarala. Pred prvenstvom je vse kazalo, da je ekipa stroj, ki bo proizvajal gole na tekočem traku: enajsterica bo pripravljala akcije, nastavljala žoge Rivi, ta pa bo usnje potiskal v mrežo. Zato ni čudno, če je imel Riva v Mehiki med vsemi nogometaši največ občudovalcev (pred prvenstvom, seveda) in v časopisih je bilo več njegovih fotografij, kot Pelejevih. Toda zadnji nastop proti Urugvaju je potrdil, da igra moštvo slabo in so se zato ob to dolgočasno in «sivo» igro spotaknili tudi vsi včerajšnji mehiški časopisi: »Urugvaj in Italija sta razočarala* (El Heraldo), »Nogomet brez ambicij* (La Aficion*, »Nedostojno slaba igra obeh ekip* (Excelsior), »Dvakratna svetovna prvaka razočarala* (Ova-ciones). To je le nekaj mnenj mehiškega športnega tiska, od katerih se pa seveda tudi italijanski dosti ne razlikuje. To pa povsem upravi-, čeno. «Azzurri» so igrali nepoveza no, nezavzeto, »kot upokojenci* je zapisal neki športni kronist Tudi izjava Valcareggija, da je bil cilj moštva v tej tekmi neodločen izid, ne prepriča nikogar. Urugvaj prav 1. SKUPINA IZIDI LESTVICA Mehika — SZ 0:0 Mehika 2 1 1 0 4:0 3 Belgija — Salvador 3:0 SZ 2 1 1 0 4:1 3 SZ — Belgija 4:1 Belgija 2 1 0 1 4:4 2 Mehika — Salvador 4:0 Salvador 2 0 0 2 0:7 0 Preostali > tekmi osmine finala: v sredo, 10. junija: SZ — Salvador (Ciudad Mexico) v četrtek, 11. junija: Belgija — Mehika (Ciudad Mexico) Zmagovalec te skupine bo v četrtfinalu v Ciudad Mezicu igral Proti drugouvrščenemu iz druge skupine; drugouvrščeni pa se bo Pomeril v Toluci z zmagovalcem druge skupine. 2. SKUPINA IZIDI LESTVICA Urugvaj — Izrael 2:0 Urugvaj 2 1 1 Italija — švedska 1:0 Italija 2 1 1 Urugvaj — Italija 0:0 švedska 2 0 1 Švedska — Izrael 1:1 Izrael 2 0 1 Preostali tekmi osmine finala: 2:0 1:0 1:2 1:3 v sredo, 10. junija: Urugvaj v četrtek, 11. junija: Italija Švedska (Puebla) Izrael (Toluca) Zmagovalec te skupine bo v četrtfinalu v Toluci igral proti drugouvrščenemu iz prve skupine; drugouvrščeni pa se bo pomeril v Ciudad Mezicu z zmagovalcem prve skupine. 3. SKUPINA IZIDI Anglija — Romunija 1:0 Brazilija LESTVICA 2 2 0 0 5:1 4 Brazilija — CSSR 4:1 Anglija 2 1 0 1 1:1 2 Romunija — CSSR 2:1 Romunija 2 1 0 1 2:2 2 Brazilija — Anglija 1:0 CSSR 2 0 • 2 2:6 0 Preostali tekmi osmine finala: y sredo, 10. junija: Brazilija — Romunija (Guadalajara) v četrtek, 11. junija: CSSR — Anglija (Guadalajara) Zmagovalec te skupine bo v četrtfinalu v Guadalajari igral Proti drugouvrščenemu iz četrte skupine; drugouvrščeni pa se bo Pomeril v Leonu z zmagovalcem četrte skupine. 4. SKUPINA IZIDI LESTVICA l*eru — Bolgarija 3:2 Peru 2 2 0 0 6:2 4 *• Nemčija — Maroko 2:1 Z. Nemčija 2 2 0 0 7:3 4 Peru — Maroko 3:0 Bolgarija 2 0 0 2 4:8 0 * Nemčija - Bolgarija 5:2 Maroko 2 0 0 2 1:5 0 Preostali tekmi osmine finala: V *redo, 10. junija: Zahodna Nemčija — Peru (Leon) V četrtek, 11. junija: Maroko — Bolgarija (Leon) Zmagovalec te skupine bo v četrtfinalu igral v Leonu z drugo-'tfrščenim iz tretje skupine; drugouvrščeni pa se bo pomeril v ^uadalajari z zmagovalcem tretje skupine. prejšnjih nastopov te ekipe niti ni ogledal. »Premagali jih bomo, ker so zelo šibki* je dejal. Italija pa jih zdaj kljub temu ni premagala. S tem sicer res rti preveč poslabšala svojih možnosti za vstop v četrtfinale, to dejstvo pa slabega vtisa, zaradi svoje res slabe igre, ne more zbrisati. Zlasti, ker je tako igro pokazala v obeh tekmah. — V tem kolu se bosta v preostalih LESTVICA STRELCEV 4 goli Mueller (Z. Nem.) 3 goli Jairzinho (Bra.) 2 gola Van Moer in Lambert (Bel.) Biščevjec (SZ), Valdiva (Meh.), Petras (CSSR), Cubillas (Peru), Seeler (Z. Nem.) 1 gol Asatiani in Hmeljnicki (SZ), Basagurem in Fragoso (Meh.), Ma-neiro in Mujiča (Urug.), Domen-ghini (It.), Spiegler (Izrael), Tu-resson (Šved.), Hurst (Ang.), Pele in Rivelino (Bra.), Dumitrache in Neagu (Rom.), Dermendjev, Bo-nev, Koiev in Nikodimov (Bolg.), Gallardo, Chumpitaz, Sotil in Chal-le (Peru), Libuda (Z. Nem.), Human (Maroko). srečanjih oba kandidata za napredovanje pomerila s kandidatoma za izpad. Obema zadostuje že remi in zato je zelo verjetno, da bosta v tej skupini napredovala Italija in Urugvaj (vprašanje pa je, če jima bo tako slaba igra zadostovala za delitev točk). « • • V prvi skupini je jasno le to, da je Salvador že izločen. Za ostale tri ekipe so še možna presenečenja, vendar bi to bila res — presenečanja, zlasti za SZ. Ta se mora namreč v zadnji tekmi pomeriti s slabotnim Salvadorjem, ki je nekak »punchig-ball* te skupine, in Sovjeti imajo vsaj točko skoraj gotovo že v žepu. Drugega četrtfinalista pa bo dal neposredni spopad med Mehiko in Belgijo. Mehikanci so v tej tekmi na boljšem, saj jim zadostuje delitev točk, pa še domačini so povrhu. « • • Brazilija in Anglija sta pripravili v nedeljo ljubiteljem nogometa v medsebojni tekmi pravi športni užitek. Tesna zmaga v tekmi, kateri bi bolje pristajal neodločen izid — je Braziliji prinesla skoraj gotovo napredovanje, čehoslovaki niso doslej osvojili še niti točke, Brazilci pa bodo skušali dobiti od njih vsaj eno. Kolikor jim pač zadostuje! Nekoliko drugače je z Anglijo. Ta mora Romunijo vsekakor premagati. To ji bo verjetno tudi uspelo, vendar so se Romuni izkazali kot izredno uigrana in nevarna ekipa, s katero se ni šaliti. • * • Po dveh odigranih kolih torej tre nutno kaže, da bodo četrtfinalisti SZ in Mehika (ali morda Belgija), Urugvaj in Italija, Brazilija in Anglija ter seveda Peru in Zahodna n iii mi (im n mil iiiiiiaii mi i mm,iliiaiiiill„,ii m,,,,, Nemčija, ki s svojim napredovanjem nimata več nobenih skrbi. SP na TV JUTRI Sreda, 10. junija: ob 23.55 po nacionalnem programu: neposredni prenos tekme Urugvaj — Švedska POJUTRIŠNJEM Četrtek, 11. junija: ob 19.00 po drugem programu: povzetki tekme SZ — Salvador, Romunija — Brazilija in Peru — Zah. Nemčija; ob 23.55 po nacionalnem programu: neposredni prenos tekme Italija — Izrael 53. Giro dltalia se je zaključil v nedeljo v Bocnu. Zadnja etapa ni bila, kot prejšnja leta, navaden sprehod do Milana, temveč je peljala po zelo težkih gorskih cestah, na katerih si je Luciano Armani zagotovil zmago s tremi minutami naskoka pred Bitossijem in Dan-cellijem ter vsemi najboljšimi. Armani je zapustil glavnino na vzponu, ki pelje ria Pordoi. Na vrhu je že imel minuto in tričetrt naskoka pred Van Den Bosschejem, ki pa je kljub vsemu osvojil prvo mesto na končni lestvici za Veliko gorsko nagrado. Ker se glavnina ni menila za osamljenega kolesarja, ki je vodil dirko, si je ta priboril v Or-tiseu kar 6 min. prednosti. Takrat pa se je v ozadju nekaj zbudilo in njegova prednost je začela postopoma kopneti. Bil pa je že pre- blizu cilja, da bi ga kdo utegnil ainiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiii,iinnu,||||,i,iiiii,iiiiiiiiii,iin,||l|,|„||,l|||„|,|,|||II,n,I||||||n„|| V PREDZADNJEM KOLU PRVENSTVA Triestina-Venezia 2:0 Urugvaj - Italija X ZSSR - Belgija 1 Romunija - ČSSR 1 Peru - Maroko 1 Salvador - Mehika 2 Švedska - Izrael X Brazilija - Anglija 1 Zah. Nemčija - Bolgarija 1 Arezzo - Foggia X Genoa - Mantova 2 Livorno • Catania X Reggina - Catanzaro X Varese - Monza 1 TRIESTINA - VENEZIA 2:0 (1:0) TRIESTINA: Chendi, Braico, Mar-tinelli; Del Piccolo, Kuk, Pestrin; Ridolfi, Giacomini (po 65' Moretti), Naldi, Scala, Rakar. 12 Colovatti. VENEZIA: Terreni (po 38’ Fava-ro), Rossi, Zanon; Ghedin, Ron-chi (po 18’ Fattor), Bertollo, Scar-pa, Cattai, Gambini, Badari, Bian-chi. SODNIK: Crista iz Livorna. STRELCA: v 30’ Naldi, v 63’ Giacomini. Približno 2.500 gledalcev. Kotov je bilo 4:3 v korist Triestine. Lažje sta se poškodovala Ronchi in vratar Terreni, ki sta zapustila i-grišče. Sodnik je opomnil Del Pic-cola in Zanona, v 90’ pa izključil zaradi ugovarjanja Bianchija. Triestina se je poslovila od svojih navijačev z lepo zmago, predvsem pa z živahno igro, v kateri so se lahko izkazali tudi mlajši f-gralci, ki jih v prvem delu prvenstva Trevisan ni hotel uporabiti. Mislimo predvsem na debutanta Bratca, na Naldija, ki je prvič nastopil pred domačim občinstvom, in na Rakarja. čeprav je Triestina nastopila z zelo spremenjeno postavo, pa je bila njena igra zelo učinkovita, tako da bi bil rezultat lahko višji, ko ne bi mladi napadalci pokazali o-čitne neizkušenosti v zaključkih. Nasprotnik na vsak način ni bil tak, da bi imeli domačini probleme z rezultatom, saj so gostje že v prvih minutah pokazali, da jim je ta tekma odveč in da je zanje prvenstvo že zdavnaj končano. Kljub temu pa so se gledalci le zabavali in zadovoljni zapustili stadion. Obramba, v kateri je manjkal Vamier, ni občutila sicer hude odsotnosti svojega stebra, ker je Kuk s svojo izkušenostjo povsem zadovoljil v vlogi prostega branilca in v drugem polčasu tudi uspešno zamenjal svojega tovariša v napadalnih akcijah. Braico pa je brez treme kril mesto desnega beka. Na sredini igrišča je zaigrala že preizkušena »trojka* veznih igralcev, ki ni spremenila svoje učinkovitosti niti potem, ko je Giacomini prepustil svoje mesto Morettiju. Nepričakovano dober pa je bil napad, v katerem sta se izkazala Naldi, ki je iz tekme v tekmo boljši in bolj odločen, in Ridolfi, ki bi zaradi svoje požrtvovalnosti tudi v nedeljo zaslužil gol (priložnost je sicer imel, znana pa nam je njegova zaletavost v zaključkih). Na nekoliko nižjem nivoju je zaigral Rakar, ki je morda bolj nadarjen od Naldija, a še nezrel za prvo moštvo. Potem ko je v prvem polčasu z izrednim podvigom ukanil dva-branilca, se je sam pred vratarjem namreč odločil za tvegani drifoling in tako izgubil stoodstotno prilož- dohiteti. Letošnja največja italijanska e-tapna dirka je zaživela v znamenju odločne premoči Belgijca Edd.vja Merckxa, ki je po vseh predvide. vanjih osvojil prvo mesto na skupni lestvici. Med njim in drugimi tekmovalci je bil pravi kakovostni Eddy Merckx prepad, saj je Belgijec vedril kot je hotel. Osvojil je 2., 7. in 9. etapo, po 6. etapi pa je oblekel roza majico in je ni več slekel do konca. Lahkota, s katero je razpolagal z nasprotniki, je bila kar prese-nečujoča. To, da ni zbral več kot tri delne zmage je treba pripisati dejstvu, da bo tekmoval tudi na letošnjem »Touru*, v katerem misli prav tako zmagati, vsaj štartal oo kot favorit. Na ostalih nagradnih lestvicah so osvojili prva mesta Bitossi, na lestvici po točkah, Polidori na lestvici letečih ciljev, Van Den Bossche na lestvici za Veliko gorsko nagrado ter Faemino na ekipni lestvici. nost. V splošnem je levo krilo iskalo osebne prodore in tako izgubilo po nepotrebnem nekaj žog. Tudi o-stali igralci (in celo branilci) so izmenoma iskali zadetek, kar potrjuje dejstvo, da nasprotnik nikakor ni predstavljal zahtevnejše ovire za domačine. Tako je tudi 'etos Triestina prišla do dobre kondicije proti koncu prvenstva, ko je vsako upanje na napredovanje že izgubljeno. Kroniko omejimo na gole: V 30’ je Giacomini podal usnje Braicu, ki je prodrl po desni strani igrišča in zelo točno poslal žogo pred vrata. Skočila sta Ghedin in Naldi irt slednji je z glavo žogo lepo preusmeril v mrežo. V 63’ drugi gol: prosti strel je izvedel Scala in vratar je morda prehitro zapustil svoja vrata, ne da bi nato posredoval. Do žoge je tako prvi prirpel Giacomini, ki jo je hladnokrvno vzdignil nad Fa-varom in kljub lepemu skoku vratarja poslal žogo v mrežo. ~ - 1- v- uk iiiiiiiiiiimuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii 9*» ** A SKUPINA 4 VI Es IZID1 Padova - *Alessandria 2:1 Legnano - *Biellese 2:1 Novara - *Marzotto 2:1 Pro Patria - Seregno 4:1 Rovereto - Trevigliese 0:0 Monfalcone - ‘Solbiatese 2:1 Derthona - ‘Sottomarina 3:1 Udinese - "Treviso 1:0 Triestina - Venezia 2:0 Lecco - ‘Verbania 1:0 LESTVICA Novara 37 22 11 4 49 21 55 Lecco 37 19 13 5 41 25 51 Treviso 37 17 16 4 46 23 50 Triestina 37 16 13 8 30 19 45 Solbiatese 37 10 20 7 37 25 40 Legnano • 37 14 12 11 31 20 40 Udinese 37 9 21 7 29 29 39 Alessandria 37 13 11 13 38 32 37 Rovereto 37 12 13 12 30 27 37 Padova 37 11 15 11 25 29 37 Venezia 37 8 19 10 22 30 35 Pro Patria 37 10 14 13 27 23 34 Verbania 37 11 11 15 38 38 33 Sottomarina 37 10 13 14 25 33 33 Seregno 37 11 11 15 31 38 33 Derthona 37 8 15 14 21 31 31 Marzotto 37 7 16 14 21 34 30 Monfalcone 37 6 18 13 26 35 30 Trevigliese 37 4 20 13 22 26 28 Biellese 37 7 8 22 28 45 22 ZADNJE KOLO Lecco - Alessandria, Venezia -Biellese, Solbiatese - Marzotto, Trevigliese - Novara, Monfalcone - Pro Patria, Legnano Rovereto, Udinese - Sottomarina, Seregno - Treviso, Padova - Triestina, Derthona - Verbania. IZIDI Arezzo - Foggia Cesena - Perugia Mantova - Genoa Livorno - Catania Piacenza - Modcna Piša - Ternana Taranto - Como Reggiana - Atalanta Reggina - Catanzaro Varese - Monza 0:0 2:0 2:0 0:0 2:1 1:1 2:0 2:0 0:0 2:1 LESTVICA Varese 47 37 15 17 5 36 21 Foggia 46 37 15 16 6 39 24 Catania 46 37 14 18 5 31 18 Mantova 45 37 11 23 3 37 21 Monza 43 37 14 15 8 29 19 Reggina 41 37 13 15 9 38 31 Livorno 38 37 11 16 10 25 22 Piša 38 37 11 16 10 30 28 Ternana 37 37 9 19 9 29 31 Modena 35 37 9 17 11 24 29 Perugia 34 37 10 14 13 25 25 Cesena 34 37 8 18 11 25 28 Atalanta 33 37 8 17 12 29 27 Taranto 33 37 8 17 12 27 34 Como 33 37 11 11 15 33 44 Arezzo 33 37 5 23 9 15 27 Catanzaro 32 37 7 18 12 23 30 Reggiana 32 37 6 20 11 22 31 Piacenza 32 37 7 18 12 26 40 Genoa 28 37 6 16 15 18 31 ZADNJE KOLO- Arezzo - Cesena, Catanzaro - Reggiana, Como - Perugia, Foggia -Livorno, Genoa - Piša, Mantova -Atalanta, Monza - Taranto, Piacenza - Varese, Reggina - Catania, Ternana - Modena. Vrstni red na cilju zadnje etape: 1. Armani, ki je prevozi! 155 km dolgo pot od Toblacha do Bočna v 4.4217’’ s p. h. 32,346 km n. u. 2. Dancelli 2’52” zaost. 3. Bitossi 4. Polidori 5. Merckx 6. Sgarbozza 7. Tosello 8. Soave 9. Ballini 10. Benfatto 11. Taccone 12. Polidori 13. Bergamo 14. Puschel 15. Rota A. 16. Van Den Berghe 17. Lasa M. 18. Flabat 19. Morotti Končna lestvica: 1. Merckx 2. Gimondi z zaost. 2. Van Den Bossche 4. Dancelli 5. Zilioli 6. Pettersson G. 7. Bitossi 8. Lasa M. 9. Ritter 10. Adomi 11. Poggiali 12. Balmamion 13. Maggioni 14. Schiavon 15. Taccone 16. Rota A. 17. Colombo 18. Cavalcanti 19. Moser A. 20. Houbrechts Velika gorska nagrada 1. Van Den Bossche 90.08'47” 3'14’’ 4’59" 7’07” 8’14" 9'20” 13'10” 19’25” 21’17” 21’29” 25'05” 31’44” 31’59’ 37’34'’ 39’24” 39'29” 40T8" 40’34” 44'25” 45’56’’ 460 točk 2. Zilioli 420 3. Armani 300 4. Merckx 210 5. Dancelli 190 6. Bitossi 100 7. Gimondi 70 Maggioni 70 9. Polidori 60 10. Lasa M. M. 50 Pon ton 50 12. Ritter 40 Adomi 40 Ekipna lestvica 1. Faemino 5.830 točk 2. Molteni 5.350 3. Filotex 3.890 4. Salvarani 3.380 5. Scic 3.140 6. Germanvox 2.390 7. Ferretti 02.80 8. Dreher 2.020 9. La Ca sera 1.840 10. Sagit 1.200 Lestvica po točkah 1. Bitossi 252 ; 2 DanceUd 241; 3. Merckx 193; 4. Van Den Bossche 185; 5. Gimondi 112; 6. Zilioli, Go-defroot in Ritter 97; 9. Sercu 95, 10. Lasa M. M. 94; 11. Zandegu 81; 12. Polidori 78: 13. Bergamo 76, 14. Sgarbozza 57; 15. Ronsmans 55: 16. Van Vlierberghe 54; 17. Van Den Bossche 52; 18. Paolini in Taccone 41. 1. - 1. Ortis 2. Decies 1. Birichina 2. Ariosto 1. Bacardi 2. Bisanzio 1. Biblico 2. Nigello 1. Profeta 2. Cabochard 1. R. Del Garbo 2. Sfarakin KVOTE 12 — 10.356.672 lir H — 215.951 lir 10 - 16.532 Ur 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - 1 X 1 1 X X 1 1 X 1 X 2 OSTALE ŠPORTNE VESTI NA 6. STRANI Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI C. Zvezda — Partizan 1:1 Olimpija — Hajduk 2:0 Maribor • — Sloboda 1:1 Sarajevo — Vojvodina 1:2 Velež — Vardar 1:0 Zagreb - - Radnički (K) 1:0 ceuk — Radnički (N) 1:1 Bor — Željezničar 0:1 Beograd — Dinamo 2:0 LESTVICA C. Zvezda 31 20 4 7 63:31 44 Velež 31 16 9 6 59:37 41 Željezničar 31 15 9 7 47:31 39 Partizan 31 13 12 6 32:26 38 Dinamo 31 13 11 7 43:34 37 Beograd 31 12 12 7 48:28 36 Radnički (N) 31 13 8 10 33:30 34 Hajduk 31 14 5 12 42:34 33 Sloboda 31 9 12 10 30:33 30 Vojvodina 31 10 10 11 36:39 30 Sarajevo 31 9 11 11 30:36 29 Maribor 31 11 7 13 34:43 29 Bor 31 5 15 11 30:41 25 Čelik 31 8 9 14 29:45 25 Vardar 31 9 6 16 23:39 24 Olimpija ( 3) 31 11 4 16 40:49 23 Radnički (K) 31 9 5 17 31:40 23 Zagreb 31 4 7 20 22:55 15 PRIHODNJE KOLO Radnički - Sarajevo, Sloboda-Za-greb, Partizan - Maribor, Radnički - C. Zvezda, Dinamo - Čelik, Željez-ničar - Beograd, Vardar - Bor, Hajduk - Velež, Vojvodina - Olimpija. 2. LIGA - ZAHOD IZIDI Šibenik — Varteks 4:2 Zadar — Lokomotiva 3:1 Borac — Železničar 2:2 Rijeka — Metalac 2:1 Trešnjevka — Orijent 1:4 Jedinstvo — Karlovac 1:0 Split — Ljubljana 3:3 BSK — Rudar 0:2 LESTVICA Rijeka 29 23 5 1 73:11 51 Borac 29 19 7 3 76 28 45 Rudar 29 14 9 6 38:22 37 Orijent 29 u 3 10 48:29 35 Karlovac 29 14 3 12 40:42 31 Jedinstvo 29 12 6 11 36:38 29 Metalac 29 11 7 11 24:54 29 Železničar 29 9 9 11 40:39 27 Trešnjevka 29 9 9 11 37:43 27 Šibenik 29 11 3 15 35:40 25 Split 29 9 7 13 31:38 25 Varteks 29 9 7 13 41:52 25 Ljubljana 29 10 4 15 52:54 24 Zadar 29 8 8 13 39:49 24 BSK 29 5 8 16 19:55 18 Lokomotiva 29 2 7 20 25:67 11 PRIHODNJE KOLO Varteks - Split, Ljubljana - Jedin-stvo, Karlovac - Rudar, BSK -Trešnjevka, Orijent - Rijeka, Meta-lac - Borac, Železničar - Zadar, Lokomotiva - Šibenik. SLOVENSKA LIGA IZIDI Svoboda — Aluminij 1:3 Celje-Kladivar — Rudar 3:0 Slavija - - Ilirije 2:0 N. Gorica — Nafta 0:3 Izola — Kovinar 0:0 Mura — Drava 4:2 LESTVICA Mura 20 13 3 4 49:16 29 Aluminij 20 10 6 4 44:21 26 Nafta 20 8 8 4 34:26 24 Izola 20 9 5 6 22:20 23 Svoboda 20 8 6 6 33:24 22 Kovinar 20 5 10 5 26:26 20 Rudar 20 5 10 5 26:26 20 Ilirija 20 4 9 7 21:27 17 Slavija 20 6 4 10 23:29 16 Drava 20 3 8 9 30:42 14 Cel je-KI. 20 4 7 9 16:32 14 Nova Gorica 20 5 2 13 17:49 12 PRIHODNJE KOLO N. Gorica - Celje-Kladi var, Nafta -Slavija, Ilirija - Izola, Kovinar • Svoboda, Aluminij - Mura, Drava • Rudar. ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Tabor — Primorje 0:1 Hrastnik — Adria 1:0 Triglav — Tolmin 4:0 Usnjar — Koper 1:0 Sava — LTH 2:2 Lesce — Zagorje 1:3 LESTVICA Usnjar 20 12 6 2 37:21 30 Koper 20 11 7 2 43:15 29 Triglav 19 11 5 3 56:16 27 Zagorje 20 8 6 6 36:22 22 Tolmin 20 7 6 7 32:32 20 Hrastnik 20 8 3 9 31:29 19 LTH 20 6 7 7 29:29 19 Adria 19 6 4 9 38:42 16 Tabor ,20 5 6 9 21:49 16 Sava 20 4 7 9 23:40 15 Primorje 20 6 2 12 27:48 14 Lesce 20 3 5 12 19:49 11 PRIHODNJE KOLO Lesce - Tabor, Zagorje - Sava, LTH - Usnjar, Koper - Triglav, Tolmin - Hrastnik, Adria - Primorje. ||^n>ooo<>0<>o<>ooooo<>ooooocx)Ockoocx>oo©<>©o©oooo<>©co©oooo<>x>>oo<^^ 0^<^0005C>*00000<>0<>^ n^^UilRISiillHinimiHlUmmiHilliiHiUilj} Emil Frelih | ®i!HlHi:::H:!UiHi:3!HiHUHUllUH!81fi«Si8 V V DEŽELI vzhajajočega sonca Popotni vtisi iz Japonsko 12. w Koristnost sadeža, ki obrodijo šele po dvajsetih leUh iv^tve. je med Japonci izredno cenjena, ker dajejo telesno ij*. če se jih uživa največ do deset oreškov. Čez to mero lahko povzroče zastrupitev. kj^ljemo se po zeleni pokrajini kjer se že bolj redčijo Prijetno vožnjo popotnikom, zbranim z ^ vsega syeta, lz Indije, Argentine in Amerike, kratkočasi ljubka ste-JS, ki nam po mikrofonu prepeva Japonske pesmi v > jMnščint. Vzhičeni aplavzi izsilijo še več pesmi, ki se vrste C°Ji neposrednosti s čistim zvonkim glasom Vse naokrog ^ japonska pokrajina, po kateri lahno drsi našavtobus, pa nas boža ln podkrepljuje prijetno občutje in CJe Cvirna Japonska pesem iz mladega Jjj***; ^ Poslovnega človeka posega tudi na področje turizma, tako prikupno in nevsiljivo kot Je to možno samo smehljaja. Morda bi si pri tem mis J ’ V101^ vitko dekletce angelskega obraza ln nedolžnih Iskre-Ce Poševnih oči ne posreduje Japonske pesm-> oblačilu kimonu, ampak v naj sodobne šem mita Cmodemih stevardes ali hostes. V tem Nena preračunljivost sodobnih Japoncev, ki Jim Je staro praznično oblačilo za prikazovanje slovesnosti ali plesov gejš, moderno oblečena Japonka pa Je dokaz napredne miselnosti Japonske, ki vodi tudi turizem po najsodobnejših poteh napredka dvajsetega stoletja. Konec koncev, skoraj v vsakem avtobusu, prav tako kot v našem, sedi tudi kakšna japonska izletnica v kimonu in se tako stevardesa ne bi v ničemer razlikovala od nje. Ljubka japonska pesem nas Je pospremila v staroslavno mesto Kamakuro, kjer so vladali Soguni od leta 1192 — 1333 ln Je postalo tedaj glavno mesto Japonske. Vodič nam pove, da se nahajamo 51 kilometrov južno od Tokia ln nas upozna z nekaj podrobnimi zanimivostmi, ki so nam dobrodošle, ko se za nekaj časa razkropimo z listki, kot znamenje, da Je vstopnina že vplačana. Kamakuro obkrožajo trije bujno zeleni griči, ob morski obali pa se raztezajo idealne peščene plaže, ki privabljajo v poletni sezoni množico domačih in tujih kopalcev. Namen turistov pa Je v glavnem namenjen obisku petinšestdesetim budističnim in devetnajstim šdnto templjem iz 12. in 14. stoletja, ki so jih postavili menihi, ko so iz Kitajske prenesli na Japonsko Zen budizem. Seveda je vse templje možno obiskati le če se dalj časa mudiš v tem kraju. Sicer so si pa na moč podobni po arhitektonski strani. Človeka prevzamejo estetsko lepi, večji del rdeči loki, skozi katere hodiš od templja do templja in od pagode do pagode kot bi se sprehajal po velikem parku ali iz vrta v vrt pod košatimi vejami eksotičnih dreves ta med čudovito izoblikovanimi grmiči in cvetljem, ter po pesku, ki mu Je živa skala edini estetski kultivirani okras. Žvrgolenje ptic in žuborenje potočkov so kot himna božjemu stvarstvu, v katerem šintoistdčni estetski čut tako prirodno povezuje človeka z naravo. Ljudje obiskujejo lepo prirodo in preproste a estetsko lepe arhitektonske stavbe templjev med katerimi naj omenim vsaj po izgledu najbolj r*r^ - Veliki Buda v Kamakuri H (Foto E. Frelih) veličastne, kot Hachimangu tempelj, ki so ga zgradili leta 1063, a Je bil večkrat uničen, tako, da so ga v prvobitni podobi postavili spet leta 1828. Vsako leto v Veptembru pri-rejajo tod poznane velike šinto svečanosti. Gozdna pot privede obiskovalca še k trem templjem Zen budistične sekte, med katerimi je zlasti znan Shariden, ki hrani v posebnem prostoru relikvijo domnevnega Budovega zoba. Spomnil sem se na oejtanski tempelj v mestu Kandy, v katerem sem pred leti videl na lastne oči Budov zob, shranjen v srebrni in pozlačeni skrinjici, ki se mi je pa zdel občutno prevelik za normalnega človeka. Kakšen je Budov zob v tem templju ne vem, ker ga nisem videl. Da ga sploh lahko vidiš, moraš imeti posebno srečo kot sem jo imel tistikrat na Cejlonu. Med večje templje sodita še Kenchoji tempelj iz leta 1253 kot prvi tempelj Zen budizma, ki je bil zgrajen v Kamakuri ta so ga po uničenju ponovno zgradili 1415 in Engakuji tempelj iz leta 1282, Posebno privlačnost zaradi katere najbolj slovi Kamakura je veličastni bronasti kip, Daibutsu, kar pomeni veliki Buda Iz brona vlita soha predstavlja drugi naj večji Budov kip na Japonskem. Po izrednem izrazu v katerem se odraža vsa globoka budistična miselnost kot so duševni mir, globokoumnost in podrejenost vsem strastem, štejejo kip k naj lepšim Budovim spomenikom na svetu. Kako mogočen je, naj omenim, da je visok 12,75 m in težak 103 tone. Sam obraz je dolg 2,33 m, širina oči pa meri 1 meter ln deset centimetrov. Kip so vlili v bron že pred dobrimi sedemsto leti, točneje leta 1251. Prvotno Je stal v posebni stavbi, ki so jo leta 1495 uničili ta odnesli morski valovi v vseuničujočem tajfunu. Zdaj se spokojno dviga na prostem, obdan od skrivnostnih templjev in bohotnega rastlinstva, (Nadaljevanje sledi) PO REFERENDUMU V ŠVICI Prebivalstvo zavrnilo šovinistični predlog Glasovalo je 76 odstotkov prebivalstva, od teh je 55,5 odstotka proti predlogu, 44,5 pa za predlog ZORICH, 8. — švicarsko prebivalstvo je z referendumom zavrnilo Schvvarzenbachov šovinistični predlog za izključitev nad 300.000 tujih delavcev. Na ta način so Švicarji pokazali, čeprav ne z veliko večino, da se ne strinjajo z drastičnimi ukrepi in da jih ni ksenofob-ska propaganda prepričala. Kakor smo že večkrat poročali je predlog zahteval odstranitev ogromnega števila izseljencev v kratkem času, tako da bi bilo število tujcev v Švici omejeno na 10 odstotkov krajevnega prebivalstva, računano po kantonih. Podatki, ki jih je nudil referendum, so sledeči: 433.000 glasov je bilo za Schwarzenbachov predlog, 562.500 pa proti predlogu. Glasovalo je skupno 76 odst. prebivalstva, od teh predstavlja večino 55,5 odstotkov proti predlogu, 44,5 odstotkov za predlog. Omeniti moramo, da je proti švicarski »volilni navadi* * tokrat izrazilo svoje mnenje ogromno število prebivalcev. Tudi v kantonih, kjer je navadno dosegal odstotek volivcev največ 20 odstotkov, so tokrat zabeležili kar 70 odstotkov. Vsekakor je reakcija prebivalstva na ksenofobski predlog zelo zanimiva, če analiziramo rezultate glasovanja po kantonih ugotovimo, da je bilo naklonjeno predlogu prebivalstvo, ki živi v pokrajinah, kjer je večina katoliško usmer-na in število tujcev ne presega 10 odstotkov krajevnega prebivalstva, lorej že obstajajo pogoji, ki jih je zahteval ziiriški poslanec. Predlogu negativno večino pa zasledimo prav v tistih kantonih, kjer je najbolj razvita industrija (Ztirich, Basel, Aargau, Schaffhausen, St. Gallen) in v katerih živi seveda največji odstotek izseljencev. Absolutno negativno večino lahko zasledimo seveda v kantonu Ticino in v glavnem v francoskih kantonih (Ženeva, Neuchatel, Vaud, Bern, Gaubunden, Vallis), razen seveda Fribourga, kjer je že zopet slučajno večina prebivalstva katoliško usmerjena. Zanimivo je, da je Fribourg skoraj izključno poljedelski in je torej tujcev sorazmerno zelo malo. Kantoni, kjer je prebivalstvo glasovalo večinoma za predlog so Luzern, Thur, Schwyz, Untenvalden, Solothurn in Fribourg (vsi razen zadnjega so izključno nemški). Težko bi bilo sedaj govoriti o posledicah, ki jih bo čeprav neizglasovani predlog imel na izseljenstvo v Švici. Za sedaj je položaj emigrantov še vedno dovolj pereč, kajti obstaja zakon 20. marca 1970, ki omejuje vstop tujcev v Švico, kar bo imelo posebne posledice za sezonske delavce. Švica bo namreč na podlagi tega zakona izdajala letno samo 40.000 novih delovnih dovoljenj, seveda v zameno starih zapadlih. Na podlagi istega zakona ne bodo mogli izseljenci menjati dela v prvem letu svojega življenja v tujini: lahko bodo menjali delo, ne pa poklica, kakor se ne bodo smeli preseljevati iz enega kantona v drugega, v prvih treh letih. Švicarska vlada je prepričana, da so taki ukrepi potrebni, da zavaruje svojo ekonomijo, ki je v zadnjih letih dosegla velik razmah prav zaradi priseljevanja delavcev. Res je pa tudi, da oblasti ne utegnejo vzporedno s porastkom industrije graditi bolnišnic, šol in stanovanjskih poslopij. Vsekakor se bo z izvajanjem tega zakona sestala v jeseni mešana komisija, ki bo morda lahko omilila posledice. Vsekakor so potrebni nujni ukrepi, rekli bi še posebno italijanske vlade, ki bi morala poskrbeti za tiste izseljence, ki se bodo morali vrniti domov, ali za tiste, ki jim ne bo mogoče izselit' se v tuiino. Že v nedeljo zvečer je svetovalec Emesto Brugger napovedal, da postanejo takoj veljavni vsi omejevalni ukrepi, vsaj za nekatere gospodarske sektorje. Že pet let je število sezonskih delavcev omejeno na kontingente: 115 tisoč za gradbeništvo, 21 tisoč za hotelsko industrijo, 16 tisoč za vse ostale sektorje Zvezni svet se je marca tudi obvezal, da ne bo dovolil vstopa nobenemu tujemu delavcu, komaj bodo izpooolnjeni kontingenti. Za gradbeniški sektor je sedaj kontingent Izpopolnjen, kakor je javil pristojni zvezni departma. Od sedaj dalje bodo izdajali torej samo izjemno še 6900 dovoljenj. Švicarski tisk je na splošno zabeležil z zadovoljstvom zavrnitev Schwarzenbachovega predloga, vsi pa poudarjajo, da je kljub vsemu odstotek prebivalstva, »ki boleha za ksenofobijo*, prevelik. Politični komentator ženevskega dnevnika «La Suisse* piše, da je švicarsko prebivalstvo s tem glasovanjem dokazalo, da se je znalo obvarovati pred »sramotno propagando*. »Zmaga dovoljuje Švici*, nadaljuje članek, »da se nima sramovati pred drugimi državami zaradi potrjene sovražnosti do tujih delavcev, ki smo jih sami iskali in jih prosili, naj sodelujejo pri našem napredku. Sicer to ni velika zmaga, ampak je edina, ki smo jo lahko dosegli*. Približno Ista mnenja lahko zasledimo tudi v dnevniku »Tribune de Lausanne* in v «Voix Ouvriere*, ki je glasilo švicarske komunistične partije. To trdi, da je z zavrnitvijo predloga samo delno odloženo reševanje perečega problema, ki se ga lahko reši samo s takojšnjim izda-njem ukrepov, ki bi rešili položaj mnogih izseljencev in Švicarjev v zvezi s pomanjkanjem stanovanj in drugih infrastruktur. «Joumal de Geneve* poudarja, da bi morale oblasti vsekakor imeti vedno pred očmi volje tistih, ki so glasovali za Schwarzenbachov predlog in ki predstavljajo kljub vsemu precejšnji del prebivalstva; morale bi dalje skušati odpraviti njihove ksenofobske težnje in vse razloge, ki so jih privedli do tega, da so šovinistični predlog podprli. Vsi se strinjajo v trditvi, da »blagostanje* ne pomeni rešitev vseh problemov, temveč nastanek novih, katerih rešitev je mogoče nekoliko težja. Množica na zborovanju aktivistov OF v Dolenjskih Toplicah aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiniiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OSREDNJEM DELU AZIJE Potresni sunek je poruši 5.000 hiš v Kirgizistanu 20.000 oseb je ostalo brez strehe il V ospredju ugotavljanje zemeljskega obzorja MOSKVA, 8. — Sovjetska tiskovna agencija Tass javlja, da je potresni sunek v petek prizadel azijsko področje Kirgizistan ob kitajski pokrajini Sinkiang. Potres je porušil 5.000 poslopij, 20.000 oseb je tako ostalo brez strehe. Epicenter prizadetega področja naj bi bil oddaljen 320 kilometrov vzhodno od mesta Frunze, torej tik ob reki Issy Kul. Prizadeta pokrajina je bila v glavnem obdelena z vinogradi. Seizmograf ski center v mestu Frunze javlja, da so tudi danes zaznali nekaj potresnih sunkov, ki so poškodovali manjše vase in trge. V prizadete pokrajine so danes odpotovale prve reševalne ekipe sestavljene iz zdravnikov, bolničarjev in delavcev. S sabo nosijo precejšnje količine zdravil in nekaj hrane. Sovjetska komunistična partija in vla- da sta izrazili svoje najglobje sožalje prizadetemu prebivalstvu. V Kirgizistanu živi približno 2.900.000 ljudi. Strmoglavilo je francosko vojaško letalo: 3 mrtvi PARIZ, 8. — Trije pilotf so danes izgubili življenje zaradi strmoglavljenja francoskega vojaškega letala v sektorju Čamp de 1’Hospitalet pri kraju Florac v Bordeauxu. Letalo je vzletelo približno pol ure prej z letališča Salon de Proven-ce. Ko je treščilo ob tla je izbruhnil še požar. Oblasti so seveda začele preiskavo. POLET «SOJUZA 9» Sovjetska kozmonavta bosta verjetno potolkla ameriško prvenstvo življenja v vesolju MOSKVA, 8. — Sovjetska čašo- ki je ostal v vesolju 119 ur. pisna agencija je sporočila danes popoldne, da je vesoljska ladja «So-juz 9» opravila ob 14. uri svoj 108. krog okoli Zemlje. V sporočilu sovjetske agencije ie rečeno, da je program sedmega dne bivanja v vesoljstvu dveh kozmonavtov Nikolajeva in Sevastja-nova zadeval znanstvena raziskovanja izvenzračnega zemeljskega prostora ter preučevanja delovne Absolutno prvenstvo poleta v vesolju pripada do sedaj Američanoma Franku Bormanu in Jamesu Lo-vellu, ki sta 1. 1965 ostala v vesolju 13 dni in 18 ur. Šlo je tedaj za polet vesoljske ladje «Gemimd7». Pomembna so opazovanja, ki sta jih kozmonavta opravila danes glede svetlobne strukture zemeljskega ozračja. Ta opazovanja so važna za točno določitev krivulje ze- zmogljivosti z zdravniškega stali- meljskega oboda, kar je izredno šča obeh kozmonavtov. Poveljnik «Sojuza 9» in njegov tovariš Sevastjanov sta danes že prekosila prejšnje sovjetsko prvenstvo bivanja človeške posadke v breztežnem prostoru. Prejšnje prvenstvo sl je leta 1963 priboril sovjetski kozmonavt Valerij Bikovski, niiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiififiitiriiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiuiihiiiiiiiiiiiiii Temelje sodobne Slovenije so postavili tisoči aktivistov OF (Nadaljevanje s 1. strani) »Osvobodilna fronta — je dejal Kardelj — je bila viharen izraz o-snovnih ljudskih, delovnih plasti slovenskega naroda, ki so stopile na zgodovinsko prizorišče s svojo lastno zavestno voljo in s svojo lastno in neposredno borbeno in ustvarjalno akcijo.* Potem ko je dal zasluženo priznanje aktivistom osvobodilne fronte in partizanskim borcem, ki sc se borili ramo ob rami z drugimi ju goslovanskimi narodi v okviru celoi ne fronte antifašistične borbe in protihitlerjevske koalicije v Evropi, je govornik poudaril, da gre pri tem za veliko zmago delovnih ljudi slovenskega naroda: delavcev in kmetov, »ki so pustili stroj >n plug, mladih ljudi, ki so pustili šolske klopi, ljudi iz vrst inteligence, ki so zapustili intelektualno delo, da bi se odzvali klicu svojega ljudstva na osvobodilni boj*. In še naprej, govoreč o predhodnikih osvobodilnega boja, španskih borcih: »Tudi ti so bili preprosti ljudje iz našega ljudstva, ki so brez visokih filozofij izpričevali težnje in voljo slovenskega delovnega človeka, tisti med njimi, ki so ostali živi — veliko jih je padlo na španskih tleh, so tam doživeli poraz progresivnih ljudskih sil. Toda nadaljevali so boj na domačih tleh s tisoči novih partizanov in aktivistov osvobodilne fronte, vnašajoč v ta boj svoje bogate izkušnje in so končno doživeli zmago.* Tovariš Edvard Kardelj je v svojem govoru'poudaril nadalje na poseben način tesno povezanost med globoko ljudsko vsebino osvobodilne borbe in sistemom samoupravljanja, ki postaja vse bolj trdna podlaga splošnega sistema upravljanja in politično - socialnega ter gospodarskega razvoja v sodobni Jugoslaviji. Zametek samoupravljanja sistema tiči pravzaprav v duhu, ki je prevajal aktiviste osvobodilne fronte in z njihovim posredovanjem v bistvu vse delovne ljudi slovenskega naroda. »Prav zato — je dejal Kardelj — ima tudi samoupravljanje za nas prelomen zgodovinski pomen, kajti tudi samoupravljanje izhaja iz takšnih idejnih in političnih izhodišč, iz kakršnih je prihajala osvobodilna fronta*. In prav tu je tovariš Kardelj poudaril povezanost med nekdanjimi aktivisti Osvobodilne fronte z »današnjimi borci na napredek socialistične in samoupravne družbe*. Pri tem pa je jasno poudaril zasluge bivših aktivistov Osvobodilne fronte. Rekel je, da je šlo za ljudi, ki so bili ljudje v pravem smislu besede, ljudje, z vsemi svojimi napakami, toda tudi z velikimi vrlinami. Vsi so se znašli skupaj, ko se je bilo treba boriti za obstoj slovenskega naroda. V tej zvezi je govornik omenil številne kritike nekaterih bivših aktivistov Osvobodil- ne fronte, toda jasno je poudaril, da so v mnogih primerih take kritike izraz malomeščanskega filistrstva in orožje v rokah ljudi za boj proti socializmu. »Ne mislim zagovarjati naših borcev — je rekel Kardelj — ker jih ni potreba. Star pregovor pravi: "Za dobrim konjem se dviga veliko prahu”*. Tovariš Kardelj je nadalje posvetil posebno pozornost dejavnosti množic v okviru nove družbene ureditve v Jugoslaviji: »Naša družba se ne boji neposredne akcije množic. Nasprotno temelji na taki akciji in je od nje odvisna. Prav v tem je smisel našega sistema samoupravljanja. Lahko bi tudi rekli, da je naš samoupravni sistem v nekem smislu sam po sebi nadaljevanje zamisli, metod ter oblik Osvobodilne fronte, oziroma celotnega organiziranega narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov*. Po sledeh te koncepcije Je tovariš Kardelj v svojem govoru poudaril tudi globok razredni pomen vseh dogajanj v okviru jugoslovanskega samoupravnega sistema. Rekel je dobesedno: »Nekateri menijo, da samoupravljanje ni dober sistem zaradi tega, ker poraja takšne pritiske (gre za pritiske socialnega značaja — op. ur.). Toda vprašajmo se, kdo izvaja prit:sk. kateri družbeni sloji in kakšne skupine naših delovnih ljudi? Izvajajo ga tisti sloji, ki so v najslabsem družbenem položaju in ki so zato tudi najbolj upravičeni zahtevati, da se jim položaj izboljšuje, čeprav naša družba v danem trenutku vseh njihovih teženj, zahtev in potreb ne more izpolniti, pa pritisk njihovih zahtev vendarle pozitivno vpliva na celoten družbeni razvoj*. Govornik pa je najodločneje zavrnil pritisk, ki prihaja iz posameznih družbenih, ideoloških, političnih in tehnokratskih skupin, ki se samo upravljanju postavijo po robu, ker bi se hoteli pridobiti upravljanje gospodarstva in družbe. V zadnjem delu svojega govora je Edvard Kardelj govoril o vlogi nove Jugoslavije v mednarodni politiki, posebno v zvezi z vprašanjem vietnamske vojne in vojne na Bližnjem vzhodu. Na slovesnem zborovanju v Dolenjskih Toplicah so bili navzoči predstavniki zvezne konference SZDL Veljko Mil&tovič ter delegati republiških konferenc raznih republik Jugoslavije in Vojvodine. Udeležili so se ga tudi Miha Marinko, Jaka Avšič, Franc Leskošek, Stane Kavčič, Vida Tomšičeva, Lidija šemtjurčeva in drugi. Zborovanje se je začelo ob 11. uri ter se zaključilo po Kardeljevem govoru. Ob 15. uri popoldne je množica ljudi obiskala obnovljeno »bazo 20» v Rogu, kjer so po nastopu pevskega zbora »Dušan Jc reb* iz Novega mesta odprli v dveh barakah spominski muzej, ki ga je uredil Muzej revolucije iz Ljubljane. Ob tej priložnosti so odprli tudi gostinsko brunarico, ki stoji kakih 20 minut od kraja, kjer so med narodnoosvobodilno borbo postavili več kot 40 barak, kjer so delovali najvišji organi, politični in vojaški, osvobodilne borbe sloven skega naroda. Pomembne svečanosti v Dolenjskih Toplicah se je udeležila tudi skupina bivših članov Osvobodilne fronte iz Trsta m Gorice. pomembno za plovbo vesoljskih ladij. V ta namen sta sovjetska kozmonavta napravila več fotografskih posnetkov zemeljskega obzorja ob zori, mraku in podnevi. Obenem sta opravila tudi spektrome-trična opazovanja. Prva opazovanja sta kozmonavta opravila v trenutkih od pojava zarje na nebesnem svodu do sončnega vzhoda, druga pa, ko je «So.juz 9» letela nad področjem, kjer je sonce sijalo navpično. Agencija Tass je nadalje sporočila, da sta vesoljca pridno telovadila po eno uro v dveh presledkih. Zdravniški znanstveniki sovjetske vesoljske ustanove so nadalje skrbno preučevali zdravstveno stanje obeh vesoljcev. V ta namen sta Nikolajev In Sevastjanov morala odgovarjati na razna vprašanja ter opravljati razna dela v okviru psihofizičnih testov. Rezultat teh opa-vozanj dokazuje, da se vesoljca dobro počutita in da sta zmožna izredno napornega dela v vesolju. To potrjuje tudi naslednji izsledek: srce Nikolajeva beleži 68 utripov na minuto, Sevastjanovo pa 64. Za oba je značilen dihalni ritem 14 vdihov na minuto. To so suhoparne vesti iz sovjetskih virov. Na zahodu se seveda piše še z velikim zanimanjem o tej vesoljski pobudi. Na splo"no prevladuje mnenje da bosta sovjetska kozmonavta potolkla vsa prejšnja prvenstva. Slabši položaj v Vojvodini NOVI SAD, 8. — Položaj področij v Vojvodini ob rekah Tisi in Donavi se je zadnje ure nekoliko poslabšal zaradi vztrajnega deževja. Posebno slab je položaj v Potišju. Na približno 300 kilometrov dolgem pasu ob Tisi postaja vsako obrambno delo skoraj nemogoče, v kolikor so se tla spremenila v blatno lužo tako, da si ekipe, ki gradijo nasipe, ne morejo pomagati z nobenim težjim mehaničnim sredstvom. Izvedenci trdijo, da reki vsaj še za en teden ne bosta upadli, vendar upajo, da se položaj ne bo več poslabšal, v kolikor sta reki na madžarskih tleh vsaj delno že upadli. HM 7' 1 -v > Tržaški In goriškl aktivisti OF na povratku s proslave v Dolenjskih Toplicah ODBOJKA TURNIR SPZ Sinoči v Bazovici zmage Bora in Brega Sinoči se je začel v Bazovici odbojkarski turnir SPZ za trofejo 25-letnice osvoboditve. Prve so bile na vrsti ženske ekipe, ki so dosegle naslednje izide: Breg — Gaja 2:0 (15:6, 15:4) Bor - Dom GO 2:0 (15:3, 15:1) Bor - Gaja 2:0 (15:6, 15:7). Prvi večer ni prinesel nobenega presenečenja. Nasproti so si pač stale ekipe različnega kakovostnega razreda in to jasno kažejo tudi izidi. Odločilna srečanja v tej skupini bodo v petek, ko se bodo pomerili med seboj Bor in Breg, oz. Dom GO in Gaja, torej precej izenačene ekipe. Drevi se začne v Padričah tudi moški del turnirja, v katerem sta glavna favorita za končno zmago Bor in Kras. V naslednjem moškem in ženskem kolu bodo odigrali naslednje tekme: Danes, 9. junija, ob 20.30 v Padričah MOŠKI Bor A — Gaja Gaja — Sovodnje Sovodnje — Bor A Jutri, 10. junija, ob 20.30 v Trebčah ŽENSKE Zarja — Primorec Sokol — Zarja Sokol — Primorec f. v. ATLETIKA DANES NA ROJCAH Zanimivo atktsko srečanje Športni odsek tehničnega industrijskega zavoda Galilei iz Gorice priredi danes popoldne ob 15.30 na šolskem stadionu na Rojcah atletsko srečanje z industrijsko strokovno šolo kovinarske stroke iz Nove Gorice. Galileijev športni odsek je letos organiziral že več srečanj z novogoriško šolo. Najprej sta se pomerili obe šoli v košarki in odbojki v Gorici, nato so Novogoričano sodelovali pri štafeti 5x1000 m ki je bila po goriških ulicah, slednjič so Goričani vrnili obisk ter so odigrali povratni srečanji v košarki in odbojki. Danes se bosta šoli pomerili v atletiki. Na sporedu so naslednje discipline: 100 m, 300 m, 1000 m, 80 m zapreke, štafeta 4 x 100 m, krogla, disk, skok v višino, skok v daljino. Dijaki iz Nove Gorice so zelo močni, saj so zmagali na re- publiškem prvenstvu in so se uvrstili na 4. mesto na državnem prvenstvu. Imajo nekatere dobre rezultate: 2’30” na 1.000 m, 1P3” na 100 m, 175 cm v višino, 15,30 m v krogli itd. NIKOLIČEV A ŠELE PETA V Zagrebu je bil v nedeljo mednarodni atletski miting za Hanže-kovičev memorial. Pred 4.000 gledalci so atleti dosegli več dobrih rezultatov, a glavno zanimanje je vladalo za nastop Vere Nikoličeve. Ta pa ni izpolnila pričakovanj. Svetovna rekorderka se je v teku na 800 m (torej v svoji disciplini) uvrstila šele na 5. mesto z razmerama slabim časom 2’05’’7. Bolje od nje je tekla celo Italijanka Govoni, ki je zasedla s časom 2’05” četrto mesto. Zmagala je Ma-džarka Velekai s časom 2’03”9. Med slovenskimi tekmovalci, ki so nastopili na tej prireditvi, se je najbolje odrezal Celjan Vivod, ki je preskočil 209 cm visoko letvico in je s tem postavil svoj drugi najboljši osebni rekord. Izvrstno je tekel na 400 m tudi Kocuvan, ki je postavil s časom 47"6 nov slovenski rekord. KOŠARKA V TEKMI Z JUGOPLASTIKO Zadar osvojil v Splitu jugoslovanski pokal Zadar j‘e letošnji jugoslovanski pokalni košarkarski prvak. V finalnem srečanju tega tekmovanja te v Splitu premagal tamkajšnjo Jugo; plastiko s tesnim izidom 64:60 (35:34). Najboljši strelec tekme je bil Skansi (J) s 24 zadetki, s 23 točkami pa mu je sledil Djerdja (Z). Igral je tudi čosič (Z) ki je d® 19 točk. Zmaga Zadra predstavlja precejšnje presenečenje. _ Tekmo si je ogledalo 6 tisoč gledalcev, precej pa jih je žara™ pomanjkanja prostora ostalo še izven dvorane. Odbor SŠI obvešča slovenska zamejska športna društva, da namerava tudi letos organizirati poletne izpopolnjevalne tečaje za odbojko in nogomet v Rovinju. Tečaji bodo (po možnosti ločeno za moške in ženske) predvidoma v drugi polovici julija ali v prvi polovici avgusta. Prednost bodo imeli mlajši igralci. Vsak tečaj bo trajal približno 10 dni. Odbor SŠI vabi društva, ki bi rada poslala svoje člane na tečaji naj sestavijo poimenske sezname svojih kandidatov za tečaj ter jih prineso na sestanek, ki bo v kratkem sklican, da bi zainteresirani dobili na njem vsa potrebna pojasnila. V ODBOJKARSKI PROMOCIJSKI LIGI NA GORIŠKEM Ekipa goriškega Doma osvojila tretje mesto Dom je v sredo zvečer na lep način zaključil odbojkarsko prvenstvo promocijske lige. Srečal se je z Juventino iz Štandreža in jo premagal s 3:2, čeprav bi lahko zmagal kar s 3:0. Tako je Dom zaključil prvenstvo na tretjem mestu in lahko bi bil še na višji stopnici, če bi se ga ne prijela smola ob začetku prvenstva, ko sta se poškodovala kar dva močna igralca. Do-movci so v zadnjih petih tekmah pokazali, da bi se lahko potegovali tudi za prvo mesto, kajti v njihovih vrstah igrajo zelo dobri igralci, kot je na pr. Igor Komel, ki je tudi v tej zadnji tekmi doprine sel precej točk s svojim izvrstnim tolčenjem. Kar se tiče današnje tekme smo llliHiliiniiiiiiiliMHiiiiiiilliiiiiiiiiliiiiiiiiliiumiititiiiiiiiiiiiiliiiiiiiilliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiil KOŠARKA V nedeljo na Opčinah Borovi košarkarji zaključili letošnjo sezono Levi — Orli 29:17 (12:11) Borovi košarkarji so v nedeljo z nastopom na Opčinah zaključili letošnjo sezono. Približno 50 igralcev se je pomerilo v mešanih ekipah. Tekme so bile zanimive.. Posamezna srečanja. Levi — Orli 29:17 (12:11) »LEVI*: Mauro Franda 12, Pavel Barazzutti 2, Mauro Kosmina 2, Danijel Žerjal, Marko Oblak, Aleš Žetko 5, Robert Milič 8. »ORLI*: Edi Košuta 2, Milorad Vukotič 2, Leanard Koren, Marjan Nadlišek 5, Stojan Sancin 2, Boris Colja, Robert Klobas 6, Ervin Žerjal. Sodnika: Zavadlal in Kafol. Višji in starejši »Levi* so se morali močno potruditi, da so strli odpor presenetljivih »Orlov*, ki so zaključili prvi polčas te z eno piko razlike (11:12). Nato pa so »Levi* zbrali več točk prednosti in so tako tudi zmagali. Najboljši v vrstah »Levov* je bil Francia, v vrstah »Orlov* Nadlišek, Klobas in Vukotič. Beli — Plavi 60:27 (18:8) »BELI*: Valter Hrvatič 22, Martin Kralj 28, Stojan Hrvatič 8, Danijel Zavadlal, Mladen Šare 2. »PLAVI*: Sandi Pertot 15, Andrej Daneu, Adam Kapič 2, Renato Što-kelj 4, Ivo Sosič, Drago Bogateč, Mladen Škerlj 4. Sodnika: Tavčar in Zavadlal. Tekma med mladinci ni bila tako uravnovešena kot srečanje med naraščajniki. »Beli*, to so bili igralci, ki bodo tudi prihodnje leto nastopali v mladinskem prvenstvu, so brez težav odpravili »Plave*, med katerimi ni zadostovala Pertotova borbenost. Brata Hrvatič in Kralj so nizali koš za košem in so na koncu tekme zbrali kar 60 točk. Kafol je torej zelo dobro vodil zmagovito ekipo in njegov prihod (trenutno odslužuje vojaški rok) je bil koristen. Olimpija — Ali Star* 60:46 (34:17) »OLIMPIJA*: Silvan Ambrožič 16, Peter Starc 17, Igor Sancin 9, Boris Fabjan 6, Andrej Rudes 10, Edi Čermelj 2. »ALL STARS*: Aleksander Sirk 14, Stojan Kafol 6, Branko Lakovič 1, Adrijan Zavadlal 12, Sergio Tavčar 4, Rajmund Kralj 3. Sodnik: Boniccioli iz Trsta. Mladi igralci Olimpije so z veliko razliko premagali svoje klubske soigralce. Peter Starc in ostali so že v začetku spravili v težave nasprotnike, ki nikakor niso mogli priti do koša. Le Sirk in Zavadlal sta bila uspešna kot strelca. Dobro se je izkazal tudi Kafol, ki je prijetno presenetil. * * * Po tekmah je sledila zakuska, katere so se udeležili igralci in gostje. Vse prisotne je toplo pozdravil predsednik ŠZ Bora Dušan Košuta, ki je med drugim pohvalil trenerja Marija, ker je z velikem zanosom in navdušenje opravil izredno delo. Nato je podelil dve nagradi: Valterju Hrvatiču in Borisu Sjegi. Valter Hrvatič je letos dosegel morda največji uspeh košarkarske sekcije, izbrali so ga za sestavo meddežel-ne naraščajniške reprezentance. Mali Boris Sjega si je letos med tekmo v okviru mladinskih iger zlomil roko in se tako ni mogel udeležiti ostalih srečanj. Po nagraditvi in predsednikovem kratkem in simpatičnem govoru so se vsi igralci in gostje zadržali v prijetni družbi. b. I. v začetku videli premoč domovcev, ki so ob stanju setov 2:0 začel-podcenjevati nasprotnika, ki pa 1 to izkoristil, z lepo igro osvojil dva zaporedna seta, ne da bi jim yO-ričani mogli kljubovati. V zadnja® in odločilnem setu pa je Dom Sjj pet pokazal tisto učinkovitost, ** jo je imel v začetku in je glad* zadal nasprotniku poraz. JUVENTINA - DOM 2:3 (7;l5, 8:15, 15:12, 15:11, 4:15) JUVENTINA: Roner, Corva. R'0' vic, Silič, Hoban, Nanut, Kodrič- DOM: Komel, Černič, Sosou, taino, Tomšič, Tomažinčič, Krap1®- Kot smo že prej rekli je Dom * prvih dveh setih ves čas vodil precejšnjo razliko in to hvala f0 bremu Komelu, ki postaja veda? bolj popoln v napadu in v obral®--V tretjem nizu pa se je videlo v riških vrstah premalo resnosti igralci so se premikali po »grIS brez vsakega reda. V drugem “d beru pa je Juventina lepo zaigra in v lepi in umirjeni igri osvoj1 -set. V četrtem nizu je Juventina 1 koj napadla in osvojila nekaj ti* 'f kar ji je omogočilo, da je igr®3* večjim navdušenjem. Dom pa se £ tega preobrata ustrašil in to mu F bilo v škodo, kajti vsi igralci so bali tolči na mreži, da bi ne zg* šili. V petem, odločilnem setu, 9 je Dom «potegnil» iz sebe vso sv F moč in borbenost, da bi pokazal * velja v resnici: in res mu Je „,4 spelo. Že v začetku je vodil z ^ in to mu je dalo še več mod* je še ostreje napadal in ken • zmagal ob ploskanju številnih vijačev. P. »* ODBOJKA 01ympia pokrajinski prva* Pretekli teden je bilo P°h-ra.^irj' odbojkarsko prvenstvo naraščal kov. 01ympija je prepričljivo tj j v prvi tekmi 15:0, 15:4, l®- .uv. wiyiupija ju pi lagala UGG v obeh tekmah s p Izidi posameznih setov so nasjd’, , v prvi tekmi 15:0, 15:4, drugi pa 15:6, 15:11, 15:8. TELOVADBA Na jugoslovanskem državne® je lovadnem prvenstvu za ?enS4]jepj,' v Pančevu zmagala Nataša , ca. Na prvenstvu je nastop11., ju-300 tekmovalcev iz vseh šes™ goslovanskih republik. W*Jf 1; Kralj skuša zastaviti pot Starcu UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, H. TELEFON 93808 in 94-638 - Poštni predal 559 • PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - Ul. Montecchi št. 6 -Telefon 95-823 mesečno 950 lir - vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 1Kcnft CC'DT *-•»">«—» ” ‘“J-" *“ jev) • Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - j leg8.*1*' ua UT IVO . nuu, ISKjU, ujuuijana, utan ui & aMraavi, w.nuvi r* *---* WJUU,JU *** * a «•».«//* “ ''vuaaui, vvuu. ou vow*» .»»».a v omji 11 enega oiA/ipia. UgVfVdlVl 1UV, I UiailUUU-upia VJU rlVSI .»»osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 50 lir beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socictš Pubblicitš Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska* L - mesečno ”950” lir — "vnaprej/'četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 st® |, ■ — ‘ ‘ - ---------- " ‘~ " ' 1" 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani • 5^1-3-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250* iit*