9. štev.
V Ljubljani v torek 24. januarja 1882.
Letnik X.
Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, „ „ ,, ,. 2 „ IJ !> )l » ^ J*
Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski laroi
Po poŠti prejemgn velja:
Za eelo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom pošj velja GO kr. več na leto.
Vredništvo je Florijanske štev. 44.
Izhaja po trikrat na tede? _ sicer v torek, četrtek in sobot'
Maščevanje levičarjev.
Z Dunaja 21. januarija.
Odkar so cesar govorili pomenljive besede o , fakcijozni" ali upcrni opoziciji, mislili bo liberalci Bim ter tje, kako bi se zarad tega zmaščevali in vladi pa večini državnega zbora eno zasolili. Nameravali so precej v prvi seji državnega zbora napraviti kako demonštracijo ter so večinoma že nekoliko dni prej pri§li na Dunaj in imeli svoje posvetovanja o tej zadevi. V zadnjem trenutku pa jim je srce vendar le vpadlo ter bo demonštracijo v javni zborovi Beji opustili in svoj žolč zoper vlado razlili le med Beboj v klubovi seji, v kteri Be je dr. Ko p p spominjal bivšega tržaškega poslanca Teuschlna, ki je bil „vrl mož, pošten tovariš in ki ga le neradi pogrešajosvoji v sredi". Preslavljal je nadalje vstavoverne velike posestnike na Cesktm, zlasti knezft Karola Auer-sperga, ker so ravno dan poprej sklenili, da Be pri volitvi namesto grofa Franca ,Thuna nečejo brigati za porazutnljenje al kompromis ki so ga bili sklenili a češkimi velikimi posestniki 1. 1879, ampak da hočejo iz svoje srede groia Ožbalda Thuna mlajšega postaviti kot kandidata za to volitev. Po Koppovem mnenji imajo toraj liberalci v državnem zboru jako mogočne zaveznike med velikim poseBt-vom na Českom in zato Be po nobeni ceni nečejo vdati, arnpsk še dalje vladi klubovati in nasprotovati, koiikor bo le mogoče. Dr. Kopp je tudi povdarjal, da njegova stranka nikdar ni silila krone v boj med raznimi političnimi strankami, in da naj se tega tudi
zdaj ogiblje, a kdor dotični govor bere, se lahko prepriča, da ni obrnjen samo proti sedanji vladi, ki jo morajo vstavoverci napadati iz domoljubne (t) dolžnosti, ampak naravnost tudi zoper krono. Tudi državni pravdnik je tako tolmačil to izjavo ter je včeraj konfisciral 5 liberalnih listov, ki so odobrovaje razglašali ta Koppov govor. Kdor iz kakšnih vzrokov so bili pod prejšnjo vlado včaBih konfisci-rani ali zapečateni naši narodni liBti, se ne bode čudil, da je tudi ta izjava razsrjenih levičarjev zapadla državnopravuiški roki, čudil se pa bo, da je ta govor dotičnim listom razposlala ,,državnozborniška Correspondenza" ki jo sostavlja s zborniškimi stenografii njih vodja Stern, in ki se tiska ali prav za prav litngra fira v c k. državni tiskarni! Ako konservativni državni poslanci v javnih zborniških govorih zagovarjajo vlado, Be dostikrat primeri, da omenjena korespondenca komaj njihovih imen omenja, njih govore pa čisto zamolči; ako pa kak liberalec svoja široka uita odpre ter napada vlado, se dotični govor navadno popoluoma ali vsaj po večem nahajajo v korespondenci. Ta čudna prikazen, ki jo nahajamo tudi pri nekterih drugih državnih napravah, kakor n. pr. pri vradoem telegrsfiinem Correspondenzbureau, prihaja od tod, da so v dotičnih vradih še vedno nastavljeni ljudje, ki so po svojem mišljenji odločni privrženci liberalne stranke in ji služijo po moči. Zarad tega Be je sedanji vladi že dostikrat očitalo, da ona premehko ravna s takimi ljudmi in da ji jamo kopljejo celo ljudje, ki jih ona s svojimi denarji plačuje. Prejšnja vlada je v tem
oziru vse drugače ravnala ter je vse vrade natlačila z ljudmi, ki že zdaj bolj pospešujejo njene namene, kakor pa namene sedanje vlade, in ravno danes neki list o nasledniku barona Marksa, kteri gre neki v pokoj, omenja, da bo v policijskem vradu našel neprijeten inventar, kterega bode treba prej še nekoliko izčistiti.
Razsrjeni levičarji hočejo še te dni vlado prijeti na jako občutljivi strani. Hočejo jo namreč jnterpelirati zarad dogodkov v Krivo-šiji in Hercegovini ter so reč že včeraj razpravljali v svojem klubu; vendar so pa dotični razgovor in nameravano interpelacijo toliko časa odložili, da se prej med seboj dogovore klubovi odborniki. Ker namerava vlada za pomirjenje omenjenih dežel od delegacij, ki se pa zarad počasnih oprav ogrskega zbora boje snidejo še le 2. ali 3. februarija, tirjati 8 milijonov gld., kterih bode Ogerska plačala tretjino, naše dežele pa dve tretjini, razun tega pa še 2 milijona gld. samo od naših dežel za vravnavo uprave v Bosni in Hercegovini, si liberalci od nameravane interpelacije obetajo velik vspeh, pa se bodo morda zopet le zastonj — blamirali. Vedno vstane namreč resnično, da slepa jeza človeku le škoduje I
Politični pregled.
V Ljubljani 23. januarja.
Avstrijske dežele.
Dr. Kopii) glasoviti zagovornik Ve-stenekov in eden kolovodijev ustavoverne stranke, dobil je te dni nezaupnico od
Književno jedinstvo v Jugoslaviji.
Ideja vzajemnosti prevladuje že dalje časa, in sicer sedaj več sedaj manj, še vedno pre-razdrobljeno Slovanstvo. Človeku, razmotrava-jočemu to mično prikazen, se dozdeva, da hoče čas zavesti ravno med Slovani to z dvojno brzino popravljati, kar je poprej nezavednost pokvarila, kajti vsi veleumi, kteri so že Slovanstvo proslavljali, bili so navdahnjeni z mišljenjem, da Blovanstvu je treba vzajemnosti, jedinstva in mnogi so vže v duhu videvali mično zarjo solidarnosti, ko bo zavladal med Slovani eden književni jezik, ko bodo vsi se imenovali z enim imenom, ter tako združeni in ojačeni z drugim; narodi v Evropi ne le tekmovali, marveč v njej tudi gospodovali. Tu se je pisala splošna slovanska slovnica, tam izdala dosti obsežna zbirka besed, vsem Slovanom poznanih, in zopet drugje se objavile krestomatije z vsebino vseh podnarečij; da še več : ogromno Slovanstvo je navduševalo v naj-turobnejšem času poaamezne narodne buditelie raznih manjših slovanskih plemen, katerim Bog ve kaj vse ni zaprečevalo pota k narodni zavesti in umiki, da ob času poskušnje niso xmpgali in se drugim enako izneveril1. Vai ti
veleumi so toraj računali in še računajo na nekako Btvarno splošno književno vzajamnost, tesnejšo, kakor jo p. sedaj javljajo plemena grmanska ali romanska in bodo li prevarjeni?
,,Nieszczesliwy, kto prozno o wzajemnosč woia" (nesrečen, kdor zastonj . vzajemnost vabi), poje že Mickiew cz, in mar bodo se kot taki imenovali tudi po daljnih pokrajinah razkropljeni slovanoijubi ? — Kar fse nas maloštevilnih Slovencev tiče, mora vsakdo pripo-znati , da je ideja splošne vzajemnosti tu že globoko vkoreninjeua, kdor hoče videti dokaze, temu jih prerano zašli „S1. Almanah" neovrg-ljivih dosta pokaže. Kaj čuda toraj, da nas mika tudi znati, kako je ta ideja napredovala in na kateri stopnji nahajamo ^edaj mnogo povdarjajoče književne jedinstvo v Jugoslaviji!
Balkanski polutok zasedajo že od pradavnih časov čvetera slovanska plemena, ki štejejo skupaj dobrih 14 miljonov duš. Najštevilnejši so Bulgari, ki so ob enem tudi najmlajši v omik> in izobrazbi, kateri so ob času turške BUžnost; še bh zo do leta 1829 bili ostalemu slov&u >kemu svetu Bkcro nepoznani. Jezikoslovci ho čejo znati, da so Bolgari enoisto pleme z Slovenci, s katerimi so bili nekdaj enoisti narod, v ožjej dotiki skupaj živeč, .cd katerih so se
pa po navalu Avarov in Madjarov morali ločiti. V sredo med nje so se potem naselili Hrvati in Srbi, ki so pa po jeziku Bvojim prednikom najbližji sosedje. Vendar pa je sleherno od teh plemen delalo že od kedaj svojo lastno zgodovino, pod lastnim imenom in če tudi morda kaka rahla zavednost bratovstva ni kedaj popolnoma premenila, se vsakako tudi v kaki našej podobni zaveBti govoriti ne more, katera bi bila vsled navedenega lahko prav naravna.
Še le ko je slavni Gaj tako prospešno razobesil svojo ilirsko zastavo, začeli so se Jugoslovani spogledovati, ter bolje ozirati drug na druzegn. Tudi od Slovencev so nekateri prisegli ca to zastavo, ter se nje tudi držali, dočim so k njej iatokrvni Srbi skoro po vsem hladni ostali. Pa bili so še tudi drugi, kateri naj so tudi korist te vzajemnosti spoznavali, volili vendar še nadalje Slovenci ali tudi Kranjci ostati in kdor bi želel kaj več o vabljenju v ilisko kolo znati, naj prečita pisma St. Vraza, katere je ta „U3kck" pisal pesniku dr. Prešernu. „Mali narod, mala moč, malo nade v bodočnost za povoljno eksistenco, kakor tudi za pisatelje", so bili skoro vedno ponavljani 1'Hz'ogi, s katerimi je menil Vraz Prešerna na
svojih dunajskih volilcev. Politično društvo „Freisinn" je aklicalo škod volilcev , in ti »o po Koppu udrihali, da je bilo veselje. Volilci »o povdarjati, da od prepirov h Slovani ne bodo odebelili, in da naj bi njih poslanec rajši potegoval ho za blagostanje avojih volilcev. Eden od volilcev mu jo celo tako zaaolil: „Kadar je v državnem zbori, posvetovanje o kaki važni zadevi, tačaa Koppa zmiroai vrat boli; za to pa ima čas , da hodi k sudniji in okrajno glavarje zagovarja, ter porotnikom natrobi, da okrajni glavar je mož, .kakorš-njega mu ga ni z lepo para." Tako vsaj po roča o tem volilnem shodu ,,Pohtik". Taka ueznupnica, ki se jo izrekla od vsih navzočih, je pač huda zaušnica za dr. Koppa, pa tudi za celo ustavovorno stranko, katere vodja je ta dr. Kopp.
Zopet je nekaj novih polkov poklicanih v Hercegovino. Od dveh strani hiti vojaštvo v gorate kraje upornega Srbatva, eni čez Trst v Dalmacijo, drugi čez Brod proti Sarajevu. Nekaj manjših bitek so vojaki že prestali. Cuje se, da Ilercegovci v celih trumah hitd med ustaše in da so valed tega že nektere vasi zapuščene. Naj berž je govorica pretirana, Kako postopa niniljnrHkM vlada s Slovani, to se vidi iz volitve srbskega patriarha. Pravoslovni Srbi imajo pravico, da ai patriarha (vikšega škofa) sumi izvolijo. Dvakrat ao volili, pa nobeukrat niso hoteli voliti madjarona Angjeliča, kakor je madjarska vlada želela. Volitev se je dvakrat zapored zavrgla in Augje-liča jo vlada kar iz lastue moči imeuovala.
V Sn-ajevo sta po najvišem cesarskem odloku 25. dec. 1881 za kanonika nad-škofije VrhboBenske imenovana g. Andrej F r i š, kanonik pri sv. Jeronimu v Rimu, in dr. Anton Jagatič, >rednik „Kat. List." in namestni profesor bogoalovni na vseučilišču v Zagrebu Vaaiijc države.
S rli o in jo za patrijarha v Karlovcih imenovala vlada dosedanjega upravitelja A n g-jeliča, kteri jo bil neki 20. t. m. vže in&tn-liran v v svojo službo.
Čriioj£orNki knez se je bojda odmaknil iz Cetinja. To je slabo znamnje za Avstrijo, ker bodo zdaj bojaželjni Črnogorci svobodno podpirali ustaše, ko jih knez no bo nadeoroval iu jim branil avstrijske vojake napadati.
V RiinIJI se alavjitnoljubni krogi ze!o
zanimajo za naše ustaše v Dalmaciji in Hercegovini, ter nabirajo doneske zanje. C« ruska vlada tega no bo prepovedala, potem znamo še v veliko vojsko zabresti in apreti se z Rusijo. Sploh je stanje Evropo jako zmedeno in prav ta hercegovska vstaja zna biti vnovič povod velike evropske vojske, ker se bodo vse vlade v to stvar vtikale, Na strani Avstrije stoji menda Nemčija; kako stojimo pa z I a lijo, Rusijo, Francijo, Rumunijo, Srbijo, Crno-goro in Turčijo, je vse bolj uejasuo. Ranjki minister Ilnymerle je mislil, da je z nemškim prijateljstvom vae opravljeno; zato jo dvl«l v turških deželah protislovansko politiko; zdaj pa pokušamo že prve grenko sadove od An-drassy-llayoierletove politike.
Izvirni dopisi.
'A lliinuju, 20. januarija. (Iz državnega zbora.) Državni zbor je danes pričel avoje delovanje; navzoči so bili skoraj vai poslanci desne iu levo stranke, kar jo bilo morda vzrok, da so levičarji opustili javno demonstracijo zoper besede , ki ao jih cesar govorili Trža čauom. Seja ni imela zato nobeno posebnosti izvzemši govora liberalnega poslauca Friedmaua( ki je pri Fiirnkranzovem predlogu , (da urad niki in upravni svetovalci delniških društev ue morejo biti poslanci, ojatro šibal časnikarstvo, zlasti pa „N. fr. Presse," češ, da ta in drugi listi njegove vrste veliko bolj terorizirajo ali straliujejo poslance kakor vlada. Po njegovem mnenji bi bilo najboljše zdravilo zoper tako ravnanje, ako bi se tiskovna postava pre-menila po zgledu dotično postave francoske, ki napademu dajo pravico v listu odgovoriti, in sicer ne samo enkrat, ampak kolikokrat hoče, ter časnikom nakladu dolžnost te odgovore sprejemati in objavljati. Friedtnann je poslanec dunajskega predmestnega okraja II e r-nals in si domišljuje, da je jako imenitna in za kaj posebnega odločena oseba. Ker levičarji pred Božičem niso pritrdili nekemu njegovemu nasvetu, je izstopil iz nj hovega kluba. „N. fr. Presse" se jc takrat iz njega norčevala in ga imenovala človeka plitvega znanja pa veliko domišljavosti, in od tod njegov srd zoper ta list, nad kterim je danes
razlival svoj žolč, ter zbornici vkradel velik del drazega časa. Govorili so o dotični reči razun Fiirnkraaza in Friedmanna &e Menger, Kronawetter in Fux, ki je obžaloval, da je Friedmann napadel levičarjem tolikanj prijazni list ter ho ni raje obrnil proti narodnim listom. Fux bi bil raje vidjl, da bi bil Friedtnann tem levite bral. Konečno He jo predlog po nasvetu dr. Trojima izročil odseku za premombo volilnega reda. V tej seji je vlada predložila tudi načrt nove postave, po kteri bi ne zamogli zginili ljudje hitrejše za mrtve oklicati kakor doslej; po nasvetu grofa Hobenwarta ae sklene to postavo precej rešiti v prvem brauji in jo v pretres izročiti justičuemu odseku. Ker je bilo zarad prej omenjenega predloga v zbornici veliko praznega govorjenja, potrdile so se le volitve nektirih poslancev , ki so stale na dnevnem redu, zoper ktere ni bilo nobenega ugovora, potem pa je g. predsednik sejo sklenil in prihodujo sejo nastavil na torek 24 t. m.
Med predlogi, ki ao se daneB izročili zbornici je tudi nasvet, naj državni zbor pritrdi sklepom deželnega zbora kranjskega gled<5 doklad za zemljiško-odvezni zaklad za I. 1882 in 1883, dalje poročilo o postavi, da dolžniki ne smejo uničevati zadolženih svtfjih poaestrv, 11. letno poročilo kontrolne komisije državuega dolga in postavo, ki določuje, kako naj ae število vojaških novincev za razno deželo razdeli. Po novem štaviljenji imajo namreč naše dežele 21,944 720, ogerske pa 15,520.710 preb.valcev. Število vseh vojakov naj bi v vojskinem času znašalo za naše dežele 468.586, za ogerske pa 331.414 mož. Novincev je odločenih za to leto v naših deželah 55.1)22 rednih vojakov in 5592 nadomcstovalnih resorviatov, v ogerakih deželah pa bodo morali nabrati rednih vojakov 39.552 , reservistov pa 3955.
'JL ltiuiiiju, 21. januarija. (Komisija za varčnost pri državni upravi. — „Tribuue" iu Vesteneck. — Zupan Novald in ceaarski namestnik.) Ko je minister Dunajevski v prvi seji državnega zbora pojaBnoval državui proračun za 1. 1882, rekel je med drugim, da se bode s privoljenjem cesarjevim aoatavila posebna komisija od vlade neodvisnih mož, ki bode imela rešiti važno vprašanje, hako bi se dala državna uprava premeniti in njeni stroški
svojo stran zvabiti. Ga. li je pregovoril? — No I N«š pesnik je ostal ua svojem domačem polji, iu kdo i<5, če. bi si bil toliko slave, kolikor so mu sedaj Bkazuje, pridobil, hko bi bil stopil na stran Vruza, kajti znal je, da k narodni zavesti ae prebujajoč narod mora kc poprej privaditi in pridobiti za lastno slovstvo, vneti k ljubezni do domačega jezika, ter šo le potem, ko jo storjeno to, seogledovati po viših težnjah. V tem mu pa moramo, se veda, tudi hvaležni biti, kajti kdo ve koliko Slovencev bi bilo že vtč ponemčenih iu polahonjenih, da so v nemar pustili narodni jezik, ter ao po-prijeli „ilirščine"l Zuvolj tega pa bil bil sedaj, ko se je v mnogem že precej na bolje obrnilo, pravi Čas prejšnjemu sličuo ilirstvo vnovič oživiti, ker v zveBti smo Hi, da bi bilo gotovo dvakrat plodonosnejše cd prvega.
Toda sedanje okolščino nam kažejo, da ae po onim ilirskim navdušenji v smislu splošne književne vzajemuosti zastonj oziramo. Hrvati in Srbi, po jeziku enoiati narod, be šo niso zamogli toliko sporazumi ti, da bi ae vsaj pri znanstvenih delih drug od druzega ne cepili, ter no izdavali včasih eno delo v dveh pravopisih. Vera in pismo (tu cirilako tam latinsko je še za to dvoje vedno v ozkej dotiki živečih
plemen pravi kitajski zid, katerega razpad ae pa za sedaj pri pušča le zobu ča.^a in ako Se j( tnljemo v ozir nasprotujoče ai težnje teh dveh plemen, tako lahko smelo trdimo, da ta zagnali)« šo no bo tako kmalo odpravljena. Mi Slovenci sicer, kot najkrajnejši mejniki Jugo slovenstva, za splošno vzajemnost v blov^tvu ue zamoremo dosti storiti, naj ai tudi jo na-glaševati ne^prestanemo , ker to, če postane kateri Slovenec dopisuioči ud „srbskega" učenega društva, ali jugoslovansko akademije, to še pač ni tolikanj zaželjena vzajemnost v pravem pomenu. A Bolgari so aedaj nahjajo ravno v enakih okoliščinah kot, so so [Slovenci ob fcaHu Gajovega ilirstva, ter imajo z narodno prebujo še doma dosti opravili in ker živd sediij b pripoinoč o Rusijo v dosti prijetnih razmerah, v kateri so ozira v bodočnost ni treba ravno strašiti, zato tudi od njih ni ravno pričakovati, da bi se ti prvi za ta smoter potegovali, če prav mu zuado uiačo sicer radi navštric priteči. Težnja po aplošnej književni vzaiemnoati bi ae imela ali morala toraj zbuditi pii ostalih treh plemenih, katero pa žal, mmujo za to poklicanih duhov preobilo I
Jugoslovansko časopisje šteje približuo kakih 120 liBtov; samo srbskih listov poznamo
letos štirdeset. Kdor se spominja, da so imoli Srbi pred petemi leti polovico manj časopisov in da so zadnji čas tudi Slovenci iu Bolgari na Um polji močno napredovali, ta mora peč pritrditi žo nekje drugje izraženemu mnenju, čob, da Hrvati iu Srbi deloma sploh vai Jugoslovani se nahajajo sedaj v svoji mladeni&kej dobi, ko se začno svoje moči zavedati iu ž njo tudi delovati. Te plemena, ki bi sicer luhko stvarjule močno unijo, goj6 politiko vsako za se, a tudi leposlovje in znanstvo VBako za se, pojmove o razvitku slovansko knjižovnosti v Jugoslaviji, bi moral biti ob cnom naročnik četirjih, petih različnih jugoslovanskih listov, kar pa ni vsakemu mogoče. Kaj pomaga, če so „Sloviuac" pogaja za vzajemnost med Hrvati in Srbi, ter jemlje ozir tudi na Slovence, kajti nam se ta list vidi za sedanji čas še preskromen, da bi zamogel svojoj nalogi zadostovati; tudi „Jugoslovan«iki Stenogral' je rneuil brzo najti tekmeca, ali boljo: specia-liHta v Srbiji, dasi tudi bi tukaj lo ena pot priporočevalua. V pokritje pomanjkljeja enega splošnega glasila Jugoslovanov vsaj v bcletri-atiki bi bil toraj vsaj za razumništo neobhodno potreben večji, kakih deset p61 obatžni list, 'meacčnik, kateri bi znal bvojc predele taki
»krčiti. Ta komisija ho je v resnici sostavila in uradna „Wiener Zeitung" včeraj ra/glaša, da je od cesarja vsled sklepa od 8. t. m. za predsednika tej komisiji imenovan grof II ohe n-W a r t. Grof Hobenwart je, fce bo ue motim, že ). 1876 v.državuem zboru govoril o premembah državne uprave in zlasti priporočal, naj se okrajna glavarstva odpravijo, njih poslovanje pa izroči občinam, ki bi bile za to odgovorne cesarskemu namestniku. Poiskal bom dot čni govor in za pr hodnji list morda natančneje poročal, kako nuj bi se po mislih grof.* lIohei!\v.irU državna uprava spremenila in skrčila.
„Tribttae" državnim poslancem krunjskim priporoča, da naj od vlade zahtevajo preiskavo od g. Vestenecka I. 1875 izvr&ene volitve za kupčijsko zbornico, da se bodo enkrat, ?.a vselej zabrauili dogodki, kakoršnji so se vršiii tadaj. „TribUue" bi bila to reč kaj rada na dnu spra vila o priliki svoje pravde z g. Vesteueckom, ker pa se je bilo to zubruuilo, priporoča poslancem, naj oni to stoič. Morda bi ne bilo napačno zahtevati tudi preiskavo nekterih drugih dogodkov, kterih se je omenjalo v imenovani pravdi.
Prepir med tukajšnjim županom in cesarskim uamentništvom je še zmirom na dnevnem redu. Ker se je župnu branil mestnemu odboru predložiti dotična pisma, objavilo jih je cesarsko namestništvo samo iu vsakdo se iz njih lahko prepriča, da je mestni mu gistrat gledd nadzorovanju giediš mnogo zanemari). Ena stranka hoče zahtevati, da mora Nevald odložiti županstvo, ako bi pa tega ne storil, odložili bi udje te stranke svoje mandate in ta načiu prisilili vlado, da bi razpustila mestni odbor. Privrženci Nevaldovi pa se na vso moč zanj potegujejo, pa jim bo malo po inagalo, ker je skoraj gotovo, da bo morula vlada Hama od sebe razpustiti mestui odbor, ako bodo tako trdovratno svojo zamudo zagovarjal iu vladi kluboval.
1» Trnovfg« Itllr.o II. lil utrl«*«*, 20. januarija. (Volkovi.) Znano je, da je po slovenskih deželah šo vedno dosti volkov, vkljub temu da jih na vse kriplje pre ganjajo in pobijajo. Posebuo nas Notranjcc imajo ti grdogledniki radi, ker jih v velikih snežuiških gojzdih živa duša ne moti. Navadno uas obiskuiejo vsako zimo, pa dva ali trije ■ris«*« v. . iitoitr^ .Mi.-jMirf.r«.	r - * '
vkup; letos pa se jih menda klati pet skupaj. Po uoči dirjajo okrog in prehodijo neizrečene daljave; memogrede obiskujejo nepovabljeni gosti vasi in pobirajo pse, po tudi poskušajo splaziti Be v kak slabo zaprt ovčjak, da bi napolnili svoj prazni in vedno kruleči želodec. Po noči slišijo ljudje večkrat njihovo nepri-jazuo in dolgočasno tulenje, in kadar se to zgodi, utihnejo hitro vsi psi in se poskrijejo. Vendar je že marsikteri pes rad ali ne rad mornl iti ž njimi, kterega so potem v temni hosti med seboj razdelili in ga s kostmi vred požrli.
Pred nekterimi tedni je šel nek gospodar zjutraj zgodaj v gojzd po drva. Tudi pes je spremljeval svojega gospodarja. Kmalo zasliši kmet, sedeč na vozu, da je pes pred konjem nekoliko zacvilil, ali on se ne zmeni za to, misleč da je konj stopil psu na nogo. P.-a gospodar ni več vidi), izpred konja ga mu je vkradel lačni in požrešni volk. Mogoče je, du bi bil gospodar imel boj z volkom, ko bi ne bilo pBa. Tudi tukajšnjemu grajščaku je hotel volk ukrasti lepega lovskega psa, pa so ga memogredoči delavci odpodili in pes sicer vos ranjen se je počasi izlizal. Ljudje so vsled tega vsi prestrašeni, da po noči si ne ujiajo skoraj izpod strehe. Zato napove na željo tukujšmh stanovnikov Zemonski župan vsim volkovom vojsko, ter napravi velik lov nu volkove, kterega se jo udeležilo veliko lovcev in gonjačev, oborožen h s puškami, vi lami, sekirami in drugim strašilom. Navadno se zgodi, da lovci iz velikega lovu na volkove ne prineso druzega plena nego kakega dolgo-suhega zajca; pa ti hrabri in izvrstni lovci še tegu niso dobili, prišli bo lačni in žejini — prazni domu.
Pred tremi dnevi se pa vendar le poareči nekemu ovčarju, da vstreli enega tih mogočnih strahov, ki se jo približal njegovi čedi. V trenutku, ki hoče volk ravuo planiti ua svoj plen, vstreli ovčar in volk se zvrne po tleh Pastir se vriskajo bliža na videz mrtvemu volku, ga zgrabi, da bi ga vrgel čez pleča in ga ponosno nesel domu. Pa, oj joj, volk se oživi, prime ovčarja za nogo, porine globoko svojo ojBtre zobe in odtrga skoraj omedljevemu pastirju polovico čevlja, pa tudi košček mesa za prigrizniti. Ovčar zaupije iu njegov pes prileti, se divje zažene v volk« iu po dolgem
razdeliti, da bi bili oddeljeni za vsako narodnost (podnarečje) kaki dve poli in sicer po vzgledu „81. Almanaha" v presojo in bolj obširni pregled slovstvenih proizvodov jugoslo vanske in severoslovanuke literature in drugih znamenitostij. Tak list, posebno ako bi se še g. sodelovala ali pisatelji med seboj tekmovati poskušali, bil bi lahko prava „liavue slave mčridiennc", nihče bi se no predrznil reči o njemu, kakor se je ob svojem času o ,,Slav. .Jugu" izteklo, češ, „da ni ne ptič, ne miš", marveč da bi po njemu znanje jugoslovanščine prav v širje kroge prodrlo, ter vzajemnostmi delovanje vstopilo v dejanje, iz teorije v prakso.
A vtegue ked<3 ugovarjati, da bi enaki list nemara no našel dosti potrebnih naročnikov, ker bi se le nemuogi čutili poklicane in vnete za takšno knjiž. jedinstvo v Jugoslaviji. Ne ugovarjam, da bo v pričetku lo malo število zu to vnetih, pa bodo se znašli vendar in kakor delovanje drugih slovanoljubov, pričeto pred kakimi tridesetimi leti ni ostalo brezvspešno, tak6 bo tudi tukaj število eno-inislečih privržencev lo rastlo, ker delovauje plemenitih idej ni kodaj ostalo še ncblagoslov-Ijeno, ter tudi zakon narave jo tak da „iz
malega zraBte veliko". Početek se ve bo kakor povsod tudi dosti težak, pa kaj vse navdušena naša mladežen ne stori? samo da le k temu ne manjka potrebnega ognja.
Za tem prvim korakom bi moral pa brzo slediti drugi, namreč vstanovitev vseslovanske knjigarne v Jugoslaviji katera bi morala odgovarjati vsem potrebšinain sedanjega časa. Pismeni jezik vseh Slovanov itak ne more biti drugi nego ruski, a vendar kako malo nam je še ruska literatura poznana I Kdor sum ni poskusil, ne ve, koiiko sitnost ima naročnik ruskih knjig, in da ne omenjam družili, one še posebuo silijo vedožoljuega čitatelja prav globoko v žep seči, tak da si mnogi dostikrat premisli, ter namesto ruskih kupi kako nemško delo. IIcb da velja nekje pravilo: kar je dobro bodi drugo, pa pri nns Slovanih ono ne sme veljave imeti, ker se Je vedno bati, da bi ims postrežljivi Nemci ti) svojo dvorljivostjo no prekosili, toraj se mora zoper njo bojevati un enaki način. Ta knjigarna morala bi toraj po mojih mislih stopiti v zvezo ali dogovor z raznimi ruskimi društvi iu kujigarji, kateri In se naprosili, da bi ruske knjige njej za polovično ceno prepuščali, da bi ai jih jugoslo-
boji reši peg svojega gospodarja, obstrtiljenegs volka pa raztrga.
Pastir je iz maščevanja doma volku odsekal glavo, jo nesel okr. glavarstvu, kjer se nadja, da dobi odškodnino za raztrgani čevelj, pa upa, da mu bo še nekaj drobiža ostalo. Volk je bil silno izstradan, pa je vendar še tehtal 80 starih funtov.
N IVimortikcjfM, 17. jan. Zakaj cirkulira na novič višepaBtirk ukaz po goriški nadškofiji od du<5 80. nov. leta 1881 št. 2157 med podložno duhovščino, [zadevajoč šolske stvari in reči? Ohol to pa je uže lehko zadet'. Gospodje učitelji in gg. nadzorniki vidijo, kako šolska mladina zmerom hujša iu hujša postaja in sicer od dneva do dneva kakor Bpričujejo viši in niži krogi vsled ločitve šole od cerkve, — in zato: kaj so se umialili? Eden ali drugi „špijon" novošegne šole nese brž ko ne hitro na raport k svojemu nadzorniku o katehetu kateri ni morda mogel priti k šolski katekezi in to ali zaradi duhovnih opravil, ali pa zaradi drugih opravičenih zadržkov in razlogov, nese na raport, kakor češ: duhovni so krivi, da poBtajajo otroci zmerom hujši in hujši, in sicer zato, ker zanemarjajo svoje dolžnosti do šole. Itaca te poberi I Nočem tukajle naštevati brezvčrnih šolskih knjig, v katerih se navadno še celo ime Jezus ne nahaja; nočem tukaj naštevati nespodobnega obnašanja nekaterih učiteljev do cerkve in duhovnov; nočem tukaj objavljati, kuko malo se briga novošegui učitelj za lepo obnašanje učencev zunaj šole, tudi nočem tukajle duhovne opravičevati, ker vdm, da stori vsak, kolikor je le mogoče, svojo dolžnost, to pa vendar smčm prašati: Kam bi prišli, ako bi hoteli duhovni nemarne učitelje vikšiin naznanovati?! Gospodje moji! s tem ue opravite čiBto nič; s tem bodete le delali in razširjevali velik brezen med duhovskem in med učiteljskim stunom. Iu nadzornik slišavši od učitelja naznanilo k ordinurijatu in ordinarijat, naslanjajoč se na sporočilo, razpošlje nov zaukaz. Ubogi duhoven! sovražnike imaš tedaj povsod. Kje bo toraj hočeš zagovarjati ?
Od dekanijskih konferencij ni ne duha ne sluha I Res dalječ smo že prišli, ako imamo uže šulmajstra za svojega Elijaltal Sicer naj le gre tako I Nadzornik obrača, Bog pa obrne. No I gdo pa bode na zadnje na škodi, bodemo
vanska mladina ložej nabavljala. llu*ki narod bo to lahko utrpel, ker Ino s tem deloval za splošnega Slovanstva prospeh, nam pa utegne čas nekoliko hitreje prinesti že dolgo zaželjeuo dobo, ko bodo se razna slovanska plemena pozdravila skupno na enem slovstvenem polji, ter ue bo treba pevcu več popraševati: „Kjo so časi, kje so dnovi? Ko smo Slave mi sinovi vedno bili združeni?" kajti po prvem književnem jedinstvu v Jugoslaviji, bo nastopilo lahko potem tudi drugo, in vsak kdor se čuti poklicanega k temu, naj bi deloval za eno ali drugo na ta ali drugi način, Batno da le v slovanskega slovstva čeduljo večji razcvet. Ker toraj višu navedenim nasvetom vsaj nekaj važnosti podtikam, tuko upam da bodo šo drugje nekoliko premisleka vzbudili, in tega je tuko važna reč vsekako le vredna, kajti kakor si pOBtiljnmo, tako bomo tudi ležali.
Dos ta vek vredništva. MiBel je lepa in vabljivm, toraj mislimo, du bodo marsikomu ž njo ustreženo; ali če v poštev jemljemo vse okoljšine in opovire in nravni položaj, si ne upamo zatrdovati, da bi se kdaj spoluila. Naj brž bo ostala lepa, mična zvezdica v nedosegljivi daljavi l
videli: Kaša skole bode spričevala. Še eno prašanje, kar ae tiče klasifikacije: ali je Štirikratna klasifikacija na leto koristna, posebno v nižih skupinah? No, naj de na srednjih šolah delijo le dvakrat spričevala in na šolah abeceduikov štirikrat na leto. Sicer, saj obstoji samo le v tem napredek, in zopet tudi le v izdavanju šolskih knjig in v drugi brez-potrebni ropotiji, — napredka drugače no vidimo kakor le in le v davkih, Rieger je imel in Kieger ima prav. In odkod izvira ta nepotrebna klasifikacija za ljudske šole? Ona izvira od čudnih pravil novofiegne pedagogike, katera hoče v vseh rečeh visoko šole posnemati. llahaha 1 to ti jo pedagogika I Res, po vsi pravici bi jo smel prenesti, Martin Krpan iz šol kam drugam: toda, čujtel nove šole so vzele ubogemu Krpanu moč, ter so one njega prenesle — kam? V bukve I In kar je največ! male otroke nižih stopin štirikrat na leto klu sificirati. To se zopet ne ujema z razumom I To je lupina brez jedru! to je delo brez uspeha, delo brez potrebe! To delo je enako delu, o katerem mi je rekel nek učitelj: Nam je naročil nadzornik, da moramo vbo protoko-lirati samo zato, da se pakaže, koliko dela da je: več kakor je številk, več je dela. Ilohol Sicer opustimo vse revne šale in recimo: Da bodo kateheti v vseh rečeh edini, tudi kar bo tiče tega, kolikokrat naj se maliče klasificira dolžnost njih je, sklicati — dekanijske kon erencijel
Domače novice.
V Ljubljani, 24. januarja.
(K katol■ drutbi) preteklo sredo govori) preč. kanonik, dr. Oebašek ,,o nezmotljivoBti katol. Cerkve" prav izvrstno ter kazal na naše slov. misijonarje starejšo in novejše dobo. — Prihodnjo sredo bo govoril g. prof. Lazar o 7. uri zvečer. Dostavljamo, kar smo vselej rekli: Jako je želeti, da bi se občinstvo v obilnejše m številu zanimivih in marsikomu zelo potrebnih govorev vdeleževalo.
(Narodni dom.) V Ljubljani se je osnoval odbor, ki bo nabiral doneske za „narodni dem ' to je, veliko čitalnico, v kteri so bodo gojilo petjo, godba in morda tudi dramatika, itd. „Narodni dom" bo lastnina „b1ov. Matice", tako da bode polovico dohodkov za-se, polovico pa za vstanove za narodne dijake umetnike in pisatelje obračala. Oklic ju tiskau v ,,Slov Narodu" od nedelje, tor jo podpisan dr. Moše, načelnik začasnega odboru. Podvzetju želimo vbo srečo, sicer pa bo še večkrat prilika go voriti o tej stvari.
(V Kamniku je, umrl,) v saboto proti večeru prečast. dekan in monsign. g. Jurij Križaj ter bo danes pokopan. Ril je ranjki goreč pospešitelj Vfega dobrega, da ga bode t' žko kdo popolno nadomestoval. Naj v miru počiva!
Razne reči.
—	Knez Miroslav Schvvarzen berg, nadškof v Pragi, danes t. j. 24. t, m. obhaja 4()!etnico, kar je postal kardinal, edin fin živeč od papeža Gregorja imenovanih; prihodnje leto pa bode, ako Rog da, slovesno pra/.uovul svoj mašmski jubilej ali OOletnlco svojega mašnikovega posvečenja.
—	Srednje in ž njimi sklenjene šolo dovršijo prvo poletje v soboto 11. febr. te.r pričn6 drugo v sredo 16. t. ni.
—	Časnikarstvo. Na Dunaju izhaja 4«:» raznih časnikov: dnevnikov, tednikov, političnih, kmetijskih in cerkvenih.
V	Berolinu izhaja 476 časnikov, in sicer: 66 političnih, 143 umetniških in v raznih vedah, 21 cerkvenih (raznih ver namreč), 160 obrtniškik iu o kupčiji itd.
V	Parizu je preteklo leto izhajalo 1394 Časnikov, in sicer: s podobami za zabavo 162, za pravne in državne vede 108, političnih dnevnikov in tednikov nič manj, kakor 330 itd.
—	Kron p rine Rudolf kot lovec. V zadnjih štirih letih 1877 do 1881 jo princ Rudolf postrolil ogromno število divjačine, namreč: 207 jelenov. 176 košut, 122 damBkih jelenov, 136 takih košut, 108 sruakov, 17 srn, 260 divjih koz (gamsov), 3 divjo merjasce, 7900 zajcev, 2 medveda, 1 volka, 3 »irikansk« volke, 9 šakalov, 25 liBic, 3 hijene, 1 risa, 1 divjo mačko, 1 jazbeca, 1 kuno, 3 podlasice, 25 jastrebov, 33 orlov, 4 sove, 106 drugih roparskih tičev, 28 divjih petelinov, 50 malih petelinov, 2585 jerebic, 4115 fazanov, 8 rac, iu še mnogo drugih menj znanih živalij, vsega 18.060 komadov.
—	Izplačevanje dol al cev. Sem ter ter tjo poskušajo plačilni dau dolalcev preložiti; namreč delalce namest v saboto v petek izplačevati. S tem so hočo splošnem pijančevanje delalcev v okom priti. Če bode kaj pomagalo, bo še le skušnja učila. Nekoliko pomena pa ima prenaredba pač. Res, da pravi žgaujopivec ne gleda v pratiko, je li torek, sreda ali petek, ker jo prepričan, da iz nagnjenega kozarca vodka vsak dau v odprto grlo teče. Lahko mogoče tedaj, da dolalci klubo-vanje prestavijo „blau" od pondelka na petek ter imamo potom namest „Blaumonntag", „BlaufreitaV'< vendar bi pa imeli rovčeki B»j v nedeljo več čaBa za cerkev in bIuždo božjo.
—	Razstava v Trstu. Letos bo v Trstu razstava poljedelskih in obrtnijskih izdelkov v spomin 500 letnega združenja Trsta z Avstrijo. Nadvojvoda Karol Ljude-vit jo na prošnjo odbora prevzel glavno pokroviteljstvo te razstave.
—	Umorjeni misijonarji. V severni Afriki, v tripoliški deželi, bili so od divjih Turkov umorjeni trije misijonarji. Poslal jih jo tjo nadškof Lavigerie Algieraki, ki zastopa katoličane v severni Afriki. Misijonarjev je bilo pet. Trije so šli naprej, spremljevani od algerskih Arabcev. V Ghadami ao jih dobri l|ud|e svarili, naj nikar ne gredo naprej, ker' pli nevarnost čaka. Za svoj sveti poklic vneti možje pa ao niso dali oatrašiti iu so šli na-lirej. V Ghatu so jih napadli divji Tuaregi in misijonarje pobili, spremljevalce arabsko pa spustili, h. tega , o vidi, da napad ni bil ro-parHk ali divjašk, ampak naročen od fanatičnih sovražnikov kršfnnske vere.
—	Za konjerejo na Stajarskem. Pregledovanje in potrjevanie žrebcev za pleme so bode vršilo: V Mureku 25. in v Mariboru 2(1. januarija ob desetih zjutraj, v Marenbergu 27. in v Ptuju 28. jauuarija ob II. uri dopolnilne, v Ljutomeru 30. januarija in v Celji 1. fehruerija ob 10. uri, v Sevnici pa 3. februarija ob 9. uri zjutraj.
—	Na lian dvoranske m jo bil „llann C/ourir" zarad spodtikljivega ineeratu, vkterem išče 2[>letni mož ne premlado tovaršico za po tovanje na Luško, kaznovan za 30 mark. Nuj In bil mlado iskal, bil bi najbrž še bolj kaznovan. — Koliko murk bi neki nekteri dunajski časniki plačali, nuj bi tudi v Avstriji tako strogo proti „škundnlu" — pohujšanji postopali? Tudi nekterim slovenskim časnikarjem bi včasih malo v žep segli. Če tudi ai šo no upajo tako nesramno pisariti kakor dunajski, pa nekoliko se žt> poskuša; saj za zakon ae
je io začelo mešetariti po čaanikih, ki in kršanstvo podpirajo 1
vero
Liotnicn uredništvu.
O. praSalou i/. Dolenjskega: Ljubljanskega Zvona dobi ho Ao lanski in lotoSnjl letnik po navadni coni 4 gld. za letnik, In naj ho naročnina pojijo pod naslovom: Narodna tiskarna v Ljubljani.
Izkaz
velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja novo cerkve Jozusovoga Serca v Ljubljani uo konec septembra 1881.
(Daljo.)
Po g. Francotu Soverju: nslinon. v hiralnici 60 gl., profi. g. suporior Kukovio I(146 «1., Krisnik, vrtnar v liiialuioi 10 gl., A. Unija v hirala. 10 gl., Ant. KlopilS 2 g)., Itonodikt liook, pok v hlraln. 5 gl., Kr. .lorinan v hlraln. 5 gl., Kr. ilubor na Htudon«u I gl., Alojicij Lindtnor .'10 h., Avgust Krnili .'tO h., Kr. Jontos 1 gl., preti. g. kanonik Url« 100 gl., Jož. Onrih 1 gl., noimo-novaiia usmiljena sestra 500 gl., neimenovan po gosp. Uustafu (iariuliu <> gld , po proi. g. kan. Zamejcu 6tt gl. 42 h., po g. mip. KuknvIJu 6 gl. 14 k, i. g. župnik Jan. DolJ.au 4 gl., po proč. g. kation. Urbanu 26 gld., po proo. g. kan. Zamejcu ,'tH gl. in poznajo 4 gl 44 h , Al. Krnili 1 gl., .lan. Cormak 1 gl, JoL Kronborgor 2 gl., proč. g. kan. Zamejo l.'l gl. 4t> s., neimen. 20S., proč. g. kan. Zamcjc H gl. JI!) h., i/, uuJioo v Tomovem 2 gl. li h , Ne),a Mnllior 1 gl., Jan. Robida 1 gl. 10 s., Albert Pologog 2 h., iz puSioo Sent Jakobsko duhoviiljo (! gl., proo. g. kan. Zamejo 12 gl. 45 h, Mar. Cad 4 gl., ucimon. po preč. g. kan. dr. Lebouu 6 gl.
l'o profl. g. kan. Zamojoii; delalke v oigarniol 12 gl., .Ink Dožman 1 gl., Ne/,a PerMŠ 2 gl 44 s., Katra Kkubia l gl., Johftua Kor/.an I gl., (iuiljelm SollIiotT, de/,, glavar 5 gl., IJrSa .1. 1 gl., Miha Dniman l gld., .lera Priksner 20 s., delalko v oigarniol H gl., i/, pufiico stolno cerkve 2!l gl. 12'/, h. Marj. Jeriha 1 gld. Proi. g. Mat. Jeriha, nunski spovednik 10 gl., nolmon. 1 gl., dr. Jan. HlohvoiB 2 gld.. pobe/,na oseba 2 gld., č. g. Jo/,. IhiNiiik, iupnik 5 gl., Antonija Ktoržinar, služabnica, 1 gl., preč. g. Jurij Volo, stolni dekan 20 gld., Ana Kraševio 1 gl., Amalija PfclTerov 1 gl., Mar. Plof-toror 1 gld., Noža luie/, 52 s., Lenka Krek 1 gl., Ter. Skul, učiteljica 110 s., Tomaž Pirnat, bis. poHOHtu. 25 gl., Mar. Dollnnr I gld., jnifilca stolno cerkvo 14 gld. 111 h., .lera Ivan I gl., Kranolska KuSar 11 gl., nolmo-uovana 2 gld., nolmon. .'I gld.
N&birki „Zg. Danice": 108 gld. 10 s., Viktorija Pudninn M) s,, August Kndliohor 50 h., Ter. Pav Jok 10 h., Kranclška Podlogar 10 s., Kr, Zivbukovoo !10 s., Peter AIohbvoo 28 h., Mar LunderJlOs., Lanibert Kooli j10 h., Kr. Zabukoveo 10 h., Marija Klopčlfl i/. Illago-vloo 10 gl , delalke v algarulal o gld. mi s., nolmon. 60 h., dolalko v olgarnloi fiO s., Drsa Jiiinnišek I gl., Ne/,a Pavlin 2 gl., neimen. 2 gl., Mar, Okom 1 gld., Mar. (lolmnjor I gl., tri dobrotnioo 2 gld, 511 s., Miha Blazina 1 gi., D. J. 2 gl., Liza Koplo 2 gl., preč. g, dr. kan And. Olmsok 600 gld., gospa Avgusta VVald-horr 10 gld., I,enka Turk. (lospodlSlia .lera Siuro-kar je obljubila novi voluui prod blagoslovljenimi cerkvo Jez, Serca darovati.	(Dalje prlh.)
Priznano izvrstno prave
voščene sveče
iz pravoga, nepokvarjonoga čobelnoga voska
(H)	p r o d u j u
P. & R. Secmannv Ljubljani.
Velika razprodaja
50% o « " <'.j p , lto navadno. Dolin* kup
ure.
Jaz požiljiun uro proti po5!;-iinmu povzotju, in komur ura ni všoč, dum duuar nazaj. l'odiij ju
kupčija brez nevarnosti. I cilinder ura iz Brobomga niklja z vorlJSIco,
p roj 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 ura na sidro iz Biobrnoga niklja X vorižioo, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
i srohrna romontoir Washinyt(ui ura ■>■ voriJSloo,
prej .')() gl., z (J o j 15 gl. i srebrna ura na sitlro z patentiranim kolesjem in verižico, prej 25 gl. 1 I gl. 25 kr,
i zlata ura za gospo, prej po 40 gld., zdaj po
20 gl. z verižico okoli vratu,
i zlata romontoir ura prej po 100 gld., zdaj
po 40 gl.	t8)
7.n r. hI dolicr stojim
VVIpii, Uoth' irhiirm«*rns8P !>,
gcgeniibcr dom orzblsc.liiiillehiun Palullf