■—JJ I NO. 149 Afriška Domovina i- n/» e v? i e /% m- h o iw» e AMCRICAN IN SPIRIT MOTION IN LANOUAOC ONLY 1; SLOVENIAN MORNING N6WSPAPCR CLEVELAND 3, Q„ MONDAY MORNING. AUGUST 1, 1949 LETO LL—VOL LL I M. SLOVENIJE ' V AJDOV&CINI so se uprli kriza. Režim hoče kmete’v dr-tamkajšnji jetniki in so se sku- 'žavme kolhoze, kmetje se upira-čali prebiti na svobodo. Pa ni-ljo. Pa bo kmet podlegel, ga so uspeli in drago plačali svojo bodo gospodarsko uničili.” namero. ŽA VSE KAR MORAMO OBVEZNO ODDAJATI, nam plačajo tako malo, da si s tem ne moremo nič pomagati Za kg. sira nam dajo 62 dinarjev za kg. ovčje volne tudi toliko. V prosti prodaji pa je sir po 800, volna ipa celo 800 do 900 dinar-jv kilogram. Za kg. pšenice nam plačajo kakih 5 dinar j v, v prosti prodaji je pa kg bele pšenične moke po 1800 dinarjev. En dežnik Stane 1600 dinarjev, meter blaga za moške srajce ali ženske delavniške obleke je po 300 do 500 dinarjev. BI agio za moško srajco Stane toliko kolt 800 do 900 jajc, za en dežnik je treba dati sedaj dva teleta, za dva do tri metre blaga pa eno tele. ŽIVILSKE KARTE. — Kdor hoče dobiti živilske kante, to se pravi,kdor hoče jesti, mora na državno delo. Pri tistih ki imajo polno bajito malih otrok in sta samo mati in oče za delo, ne more nihče m kmetskega doma in ni kart. Sladkorja ne moreš dobiti po nobeni ceni, tudi ne v Strašna noč na italijansko - jugoslovanski meji na Goriškem L , ;-.i. : ,• --fcj J- i Tolpa Kitajcev izsiljuje denar bih ^ 4;,mar“ 1960 naprej f Komunistična policija vo žteviUca To “ pravi’ vaS* noče ščititi ameriških di- šitevilka >» f*'* ist*’ samo pred njo bo postavljena še ena številka, kakor imajo neka- Dobili smo še tole izvirno poročilo : Nova vas pri Opatjem selu na Krasu je mala in revna vasica na jugoslovanski strani, okrog 10 km, od Gorice, ki je že v Italiji. Prebivalci te vasice živijo skromno kmečko življenje in so se že davno naveličali komunističnega strahovanja, in nasilja. že nekaj časa se je več družin sporazumno s poveljnikom d: obmejne straže pripravljalo na beg v Italijo. S seboj so nameravali peljati vso premičnino z živino vred. Toda neprevidnost in zla usoda sta odločili drugače. sto nahujskanih Kitajcev je*%f| Za zgled: telefonska številka padla in zavzela ameriški gene- v uradu AmeriškštDomovine je rahli konzulat v Shanghai-ju. HEnderson 0628. po 4. marcu Bili so to ljudje, 'zatrjujejo, 11950 bo pa HE 1-0628.' Dr. Krek da imajo napram naši trgovski ima, na primer, zdaj telefonsko mornarici terjatve in zahtevaj o, številko POtomac 6887, po 4. Določeno je bilo, da se mora beg izvršiti med 21:30 in 23 uro ponoči, ičetrt ure pred dogovorjenim časom je pa nenadoma zapela strojnica svojo mrtvaško pesem. Med vaščani je nastala strahotna zmeda, Vodnik voja- Konzulai USA v Shanghai-ju oblegan PO 4. MARCU 1950 BODO TELEFONSKE ŠTEVILKE NOVE Vsi, ki imate v'Greater Clevelandu telefon v hiši, boste do- Tajnik za narodno hrambo Johnson pred kongresnim plomatov. Washington. — Tolpa\kakihjteri to že zdaj. Washington. — Tajnik za na- 81. St. ali pokliče Michigan rodno hrambo Louis Johnson je 5369. Bus odpelje iz Newburgha ponovil trditev, da USA mora^v soboto zjutraj, nazaj pa pri- je ]ahko plačate davke brez do-sedaj nujno dati zapadno-evrop-'pelje v pondeljek zjutraj in si- datne kazni. Lahko plačate skim deželam pomoč za oboroži-'cer tako, da bo šel lahko še vsak tev, sicer bo prisiljena, da sama na dglo. plačila. Zasedli so konzularno marcu 1950 bo pa POtomac 1-uradno poslopje in stanovanja'6887. North American Ranka uradnikov, kolikor so v isti hiši[(Collinwood). ma zdaj številko: kot uradi in niso pustili začet-jlVanhoe 2400, po 4V marcu 1950 koma nikomur niti da gre iz hi- bo pa IVanhoe 1-2400. še, niti, da bi vstopil. Komunistična policija -in vojska je od Tako bodo dobile vse telefonske postaje št. 1, drugo pa osta- kionila, da bi sploh kaj storila v ne kot sedaj, samo naslednje zaščito konzularnega poslopja in postaje bod imele drugačne šte-oseb. Napadalci so po enem vilke kot: BOulevard dobi št. 2, nevu hišo zapustili, pa čez ne- Vulcan ima že zdaj številko 3, kaj ur zopet prišli in postopali enako kot prvič. Konzularno poslopje oblegajo in sedaj dovolju- Yellowstone pa bo , imel številko 5. - Kdor bo torej naročal kakšne jejo izhod in vhod vsem drugim [tiskovine a telefonsko številko, samo generalni konzul in še tri- naj si zapomni, da bodo po 4. je višji uradniki konzulata so za. marcu 1950 drugačne' številke. držarii v sojih sobah in se nesme-jo ganiti nikamor. Oborožitev Evrope bo trajala pet let odborom. V SOBOTO SE BODO ODPELJALI PROTI KANADI Kdor bf se rad pridružil skupini, ki so odpelje z busom v Tona 6. avgusta, naj se takoj zglasi na 3558 E. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Zemljiški davki— V okraju Cuyahoga pobirajo zemljiške davke za 2. polovico 1948. Danes je zadnji dan, ko g svojimi silami osvobojuje za padno-evropske dežele, kadar jih bo napadel in pregazil sovražnik. Če hočemo, da bo severnoatlantska zveza postala resna obrambna sila, je nujno, da za-padnim narodom v Evropi pomagamo, da se oborože, da bodo mogli braniti sebe in ves zapad. Potrdil je, da je Trumanov predlog zajel samo najnujnejše sedanje potrebe in rekel, da bo Zletniki se bodo v nedeljo udeležili sv. maše, ki jo bo daroval škof dr. Rožman v nedeljo 7. avg. v Torontu. Tam se bodo osebno pri okrajnem blagajniku, ali pa če pošljete ček po pošti in ga oddaste nocoj pred polnočjo. Tretja obletnica— V torek ob 7:15 bo darovana cerkvi sv. Vida maša za pok. zbrali vsi Slovenci iz Kanade, Franka Mrhar v spomin 3. ob- komtir bo le možno priti. Življenje Slovencev v Argentini Prihod novih Slovencev. — oborožitev*trajala kakih pet letJKoncem maja> je.prispela V da bo dosegla zadovoljivo stop-| Buenos Aires ladja Campa- njo. Kongresniki in senatorji pa,ns • Pripeljal« je več ato Henry Rogel v spomin 4. oblet- še vedno zahtevajo podrobnih! «uncev> ™ed katerimi bil° obvestil o dejanskem zunanjem ,tu^ 25 Slovencev. položaju in vojaški nevarnosti, | Smrtoo se je pon« 1 v- da bodo voljni glasovati za TnJ"** B“' T “• padel v globel m je na poškodbah nekaj ur pozneje umrl. manov predlog. Velika Črna maša za potite Slovence Nihče pa ne sme svoje nove številke dati V javnost pred 4. marcem 1950, tudi če ve, kakšna bo ta številka. James A. Farley za enakopravnost katoliških otrok ■ Prejšnji pred- rdčeno. Doma je iz Bat. V Argentino je prišel pred 20 leti ter si je S svojo pridnostjo ustvari,! Ciudadeli nov dom. Pokopali so ga v San Martinu. V Argentini ima pokojnik eno hčer pp- letnice njegove smrti. Sedma obletnica— V torek ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. vojaka Johna Spech v spomin 7. obletnice njegove smrti. Četrta obletnica— V torek ob 7:30 bo darovana cerkvi sv. Vida maša za pok. nice njegove smrti. Pozdravi iz Texas— Iz San Antonio, Texas, pozdravlja svoje prijateljice v Clevelandu in drugod Miss Marie Turek, ki je tam doli na počitnicah. Piše, da so kraji zelo lepi. NOVI GROBOVI jev. Ker ni smel ostati brez vrane živali, sicer bi bil proglašen za saboterja, je še isti dan kutpi'1 mladega, suhega volička, ki je bil vsaj 300 kg lažji kot oni, ki ga je Ml prodal. Plačal je zanj 24000 dinarjev. SPOKORJENI SE VRAČAJO. — Zadnji čas je prišlo preko meje veliko takih, 'ki so se pred par Jeti še zelo navduševali za titovce. Takrat miso verjeli beguncem, M so prihaj ali iz Jugoslavije. Sami so sedaj izkusili. Kar so peljali tja, so izgubili. Zadovoljni so, da so »i vsaj življenje rešili Povedo, da je tam še huje kot so povedali begunci in da postaja vedno huje. PRIPOVEDUJE. -L Med be- gunci preko meje sta bila v jij preko meje vsi zmedeni in Vsak je pograbil kar mu je bilo najbližje in odvihral v noč. Večina premičnin, ki so bile že vse naložene na vozove in živina je ostala sredi vasi. Brzostrelke so od časa do časa še zapele in morile. Med tem so vojaki že aretirali prve nesrečnike, ki so jih našli pripravljene za beg. Zvezali so jih in med batinanjem prepeljali v vojašnico. Zaprli so vse, ki so imeli namen zapustiti rdeči raj. Zaplenili so vse njihovo premoženje. Strahotna je bila ta noč, ki je za mnoge postala usodna. Družine so mnoge uničene. Oče je bežal v eno smer, mati v drugo in otroci na tretjo stran. V Italijo se je rešilo vsega 11 vaščanov in 3 vojaki Ljudje so pri- tenkočutnega srca. Izobražen človek pa bo v tej knjigi našel toliko dobrin in lepot kot zlepa v [ kakj drugi knjigi ne. Knjiga “Velika črna Maša za I>obite Slovence” stane $2.75, s poštnino $3.00 in jo lahko naro- čite pri Ameriški Domovini, ki ^ ^ ne sm,jo brati in Sije iz uslužno3ti sprejela razprodajo v Severni Ameriki. Takole pesnik popisuje prizor New York. — Rev. Broderick je v prisotnosti' kardinala Spellmana■ govoril V St. Patricks katedrali o zadnjem papeževem dekretu o izkljpče-nju katoličanov, ki podpirajo.ko-munizem. Rekel je, dfti kaioli- begunstva slovenskih množic: zadnjem času tudi nek romunski duhovnik z ženo dn otrokom in državni uradnik Miroslav Humar iz Šempasa v Vipavski dolini. Ta j« povedal: "Imel sem veliko napraviti s kmeti ipo Sloveniji. Trdim, da je vse kmetsko ljudstvo soglasno proti sedanjemu režimu. Sedaj je preplašeni. Ubežniki popisujejo grozne prizore. Pripominjamo, da so ti vaščani bili med revolucijo vsi navdušeni za Tita in njegove partizane. Upali so, da se bodo izpolnile komunistične obljube. Upa- M Kitat Rooseveltovka je proti temu, da bi dobile katoliške šole v Ameriki kako državno podporo in se jezi, ker jih je radi tega kardinal Spellman povedal par gorkih za prebavo. * * * Kaj so otroci v katoliških šolah kakšni izvrški in ali ne plačujejo katoličani prav tako davke kot drugi ljudje, da bi ne smelo iti trohico davčnega denarja za prevoz? Tedaj si razpel Svojo prebito Dlan in pod toneče noge si mm pripeljal svoj brad. . Kot Noeta v barko ob povodnji Vesolja si zgnetel nas vanj vse naše vojščake — fante in može, starčke in žene in dekleta in otročiče, konje in varuhe — pse in vprežne voliče, še petelina z domačega pridvorja in žitm smem iz kašč — m spustili smo s potoki se za obzorja. li so, da bodo dobili zemljo, da Naša jadra: Tvoj plašč, bodo borci, ki so bili s komunisti v gozdovih, dobili službe in plače, vsi so. upali, da bo s komunizmom prišla svoboda. Doživeli so beraško palico, lakoto, pomanjkanje obleke, pomanjkanje vsega potrebnega in neusmiljeno, jekleno roko vlade in javne uprave, ki so se ji hoteli z begom umakniti, iker drugega izhoda več niso videli -o- 29 unrti ▼ viharju ▼ Shanghai-ju Saj katoličani ne vprašajo, da bi jim država plačala učiteljskih moči. Te že sami plačujejo. Am pak če busi vozijo otroke javnih šol, zakaj bi pa ne bi vozili tudi otroke katoliških šol, dokler pomagajo tudi katoličani vzdrževati šolska bus*. Shanghai. Kitajska. — Vihar, ki je razsajal v Shanghai-ju, je povzročil ogromno škodo in vsaj 29 mrtvih. Silni vetrovi so nanesli vode in nalivi so povzročili, da so bili deli mesta pod vodo. Kakih 200,000 ljudi je moralo bežati iz poplavljenih delov mesta in okolice. Naselili so se začasno v šolah in drugih javnih poslopjih. riti ali kakorkoli podpirati Usta Daily Worker, ki je oficijelni. organ komunistične stranke v Ameriki. Kardinal Spellman je posebno vprašanje pojasnil časnikarjem, da katoličani, ki morajo radi svojega poklicnega dela čitati komunistično časopisje, morajo za to imeti posebno dovoljenje škofijskih oblasti. Rev. Broderick pa je rekel, da katoličani gotovo vsaj težko gre-še, če čitajo komunistično časo- stališče kardinala Speil- ca Žužek. Čestitamo! ; jGoiubovem pogrel. mana v njegovi borbi za enako- Najmlajše Slovenke v Argen- du. Pogreb bo v sredo 3. av-pravnost otrok, ki obiskujejo ka-UM.— Pri Prijateljevih imajo lgugta s pogrebno sv. mašo v toliške župne šole. Farley je sla-punčko. Pri krstu je dobila vil kardinala kot velikega kr-.tae Marjeta-Terezija. V dru-žčanskega moža in odličnega cer- šini g. Marinška Janka in Jelke kvenega kneza. Mrs. Roosevelt So 18. maja dobili hčerko. Prav-pa je dala nov odgoor kardina- tako je ibila 23. maja rojena lu v javnost. V novem odgovoru hčerka v družini g. Leopolda in v glavnem ponavlja to kar je že Fani Lah. Srečnim staršem na-poprej povedala in na kar ji je čestitke! THU F«1 SAT 12 3 4 5 6 78 9 10 n iz 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 | 28 29 p 31 $3.60. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $6.00 tor 6 months; $8.00 tar 8 months. Canada and all other countries outside United States 810 per year. 86 for 6 months, $8.60 for 3 months. Entered as MoondjUaaa matter January *th 1906, at tbe Post Offtoe at Cleveland, Oblo, under the Aet of March 8rd 1879. No. 149 Mon., Aug. 1, 1949 PISATELJ KARL MAUSER: Pozdravi razkropljenim rojakom Ta “pozdrav” smo prejeti od enega novih, ki ga je pred odhodom iz Spittala dobil iz rok pisatelja. Zaklenil se.m vrata, zagrnil okna, da bi kdo ne videl moje žalosti. Odprl sem zemljevid sveta. In sedaj gledam, kje So- moji bratje in sestre. Mirno je med barakami našega taborišča. Transporti požirajo ljudi. Zdi se mi, da naši gazijo ocean Amerika! Sanjal se.m o njej, ko sem bil še otrok v Matijevčevi kajži. Takrat sem mislil, da sem strojevodja. Nisem še vedel, da je ocean širši kot blejsko jezero, in da so onstran oceana prav taki ljudje kot tostran, z veseljem in bolečino. Nisem še vedel, da so onstran oceana tudi ljudje pod zemljo, ob strojih, da so tudi onstran oceana berači in bitja s prazno dušo. Zdaj vem, da je svet okrogel, da pustiš bridkost v Evropi in greš brez nje čez ocean, pa misliš, da si srečen, ko pride bridkost od druge strani in te najde sreči šumne ceste. Toda ne za žalost, za veselje pišem ta pozdrav vsem Slovencem, ki so pregazili ocean, starim in novim. Kaj so morja za ljudi, ki so z dušo doma? Nič! Samo mlakužica po dežju, ki jo pregazi dvoletno dete. Nič ne more zapreti pota ljubezni. Ne Himalaja, ne oceani, ne pragozdovi, ne neizmerne puščave. Za ljubezen ni razdalj^ ni -itohafift, ni Misačin nočejo zuje dejstvo, da je Titov paradiž za vse odprt. Pa barabe dnevi je vodil občino in kmeti- o, ponoči pa prenočeval sa varnim zidovjem gradu. Družina e ostala doma. “Osvobodilna fronta" nat je “otvobodUa” premoženja :jo tja,Je druge vabijo in jih zmerjajo, ker.nočejo tja. Kdor pa zabavlja na razmere v Združenih Državah Severne Amerike in proti Ameriki priporoča in hvali Titov paradiž, ta, če ni baraba, je dvakrat norec, ker prostovoljno trpi v kapitalističnem peklu, namesto da gre v Titov paradiž, ki mu je odprt in ga vabi. Gospod urednik. Objavite to in dostavite, da so neznačajni in nedosledni vsi Titovi pristaši in zagovorniki v USA. Eno govore in pišejo, drugo pa delajo. Kje je njihova narodna in napredna značajnost in doslednost. ***************************************** ********** BESEDA IZ NARODA S**wwe***m***mmn*«w*«*e*ssss ut m*«*** Slovenska makabejska družina ku. Moža, ki je bil znan po svojem kremenitem značaju, po svojem neomahljivem narodnem prepričanju, so začeli blaški sluga v St. Rupertu zfrianj biti, da je “narodni izdajalec” (Piše Mavsar Jože) (Nadaljevanje.) 2e jeseni leta 1941 je občin- partizanaki agitator, nagovarjal mojega očeta, naj se vpiše v “Osvobodilho Fronto” ter jo moralno in gmotno podpre. Moj oče če ni vedel, da je organizacija komunistična, jpač pa mi je čisto preprosto dejal: "Več, Jožko, nisem študiran, kot so nekateri visoki gospodje, ki me vabij® v to organizacij o. Vidim pa, da so duša tega gibanja ljuidje, ki so v začetku vojne trosili letake, naj se naši fantje ne bore proti Nemcem in Italijanom. Zakaj nas Ti tiči danes kličejo pod orožje, ko je borba še bolj gotovo zapisana pogubi? Ali se ti ne zdi, da tukaj.nekaj ni v redu? Poleg tega mi zdrava kmečka pamet pove, da ne more biti narodu koristno gibanje, v katero so najprej stopili in v katerem uživajo največji ugled sami malopridneži naše občine. Sko-ro dvajset let že sodelujem pri občini in vedno smo imeli sitnosti s temi prevratneži, ki so danes najvidnejši ljudje “0-svoboine Fronte”. Kako naj ti “narodnjaki”,.ki so delali na- opije. Naj |e tisoč klafterv’isoko, lju- krat p(>stamejd rešitelji naro- ?a’imwam. bloilj poslušati kot ljubezen jo s prsti izkoplje, bežen se povzpne do nje. Domovina je naš pelin in naša strd. Za veselje, ne za ž&lošt pišem te besede. Na tisoč kosov je raztrgana domovina. V Ameriki je je kos, v Braziliji utriplje, v Avstraliji živi, po Argentini diha, vsepovsod raste in poganja. Kako bi je ne ljubili, drobceno gorčično zrno, iz strdi in pelina zlito! Joj, pa pravijo, da smo tako majhni! V zgodovino sem šel gledat in sem videl, da smo veliki, da smo nekoč goli lomili rimsko železje, da smo gospodovali od morja do morja. V brk se je smejal Samo košatemu Dagobertu! Joj, pa pravijo, da smo tako majhni! Vso zgodovino so nas pobijali, pa še živimo. Za mrtve so nas imeli, pa smo vriskali, pokopali so nas, pa smo vstali — in danes po vseh kontinentih žubori slovenska beseda. Pesem polj in gozdov, pesem morij in gora. Za veselje, ne za žalost je ta moj pozdrav. Ja ne bo nikogar sram slovenske besede, ki je samo ena. Poklekniti bi morali, kadar po domače govorimo, zakaj sladkost je v domači besedi, ki je nima svet. Za veselje so te besede, za veselje in za veliko upanje! Mirno je med barakami v našem taborišču, da slišim šumenje ladijskih vijakov, ki režejo oceane. Pozdravljeni, kjer ste, bratje in sestre! Za nas in za našo ljubezen so oceani mlakužice! N[aša ljubezen kot bel golob trepeta nad najvišjo goro sveta, naša ljubezen je tisočletni kamenček v najglobljem morju! Povsod je! v Za veselje je ta moj pozdrav, ne za žalost. Pozdravljam vas, bratje in sestre, kjerkoli ste! Vaša ljubezen je zemeljski ekvator! Spittal, 14. junija, 1949. Javni poziv za poštenje in doslednost Človek ,ki je štiri leta živel v Sloveniji po drugi svetovni vojni, ki je bil ves čas tiho in se ni nič pritoževal, ki ga titovske oblasti niso nikoli zaprle, pa je vsa ta leta neizmerno trpel, ko je videl, kako življenje propada pod titovsko “diktaturo proletariata,” ki ga je končno bolečina dvignila, premagala strah, da je šel, in bežal. Tri tedne se je potikal, tri tedne trepetal za svoje življenje in se končno rešil v tujino. Tak človek na vsa vprašanja kako je doma, ni hotel nič povedati. Ko pa je prebral nekaj sopotniškega časopisja iz Amerike, ko je videl kako mislijo nekateri slovenski “naprednjaki” v USA, je napisal tole: Kdor zagovarja, brani in hvali Tita in njegov komuni zem, ne da bi ga bil točno spoznal ali preiskusil; ta je plitev lahkovernež. Ponavlja namreč in širi laži drugih, ne da bi sam vede! o čem govori in sam preizkusil kar trdi. Kdor hvali življenje in razmere v domovini pod komunizmom, kdor pripoveduje kako dobro in lepo je tam, ta je norec, norec ali pa baraba. Norec, če sam verjame kar govori, baraba, če ve, da se laže. Da je precej barab doka- da? Poleg njih pa sedijo naši najbolj strupeni sovražniki cerkve in duhovnikov. Ta “bratovščina” ne bo prinesla narodu nič dobrega. Čudim se le”, je pristavil na koncu,” da ljudje, ki imajtt univerzo ne pridejo do tega preprostega spo-znnaja.” Takrat je bil naš župnik g. Nahtigal Franc. Bil je res duhovnik ipo božji volji. Odlikoval se je po svoji apostolski gorečnosti’, svetosti in veliki dobroti. V borbi za katoliška načela pa je bil neizprosen in dosleden. Zato je bil za komuniste “sovražnik države številka 1.” Kaplan Cvar je zvesto sledil stopinjam svojega predat Ojnika vzornika, župnika Nahtigala. Z molitvijio in zgledom je navduševal svoje farane za Marijino kongregacijo in “Katoliško Akcijo” ter jih opominjal in svaril, naj ne nasedajo zmotam. Zato je bil “sovražnik države števklia 2.” G. župnik je med prvimi spoznal dvolično igro “Osvobodilne Fronte”. Pogumno je povedali svojim ovcam, naj se var-jejo tega “volka”, ki hodi okrog po fari v ovčjih oblačilih. Verni in cerkvi vdani farani so gospoda župnika poslušali in z njim vred odklonili novo organizacijo. G. župnik Nahtigal je prav odločno povedal, da je OF samo druga firma za komunistično Partijo. Po njegovih odkritjih, je dobil moj oče novo potrjen j e, da z “'Osvobodilno F.” ni nekaj v redu. Očeta so partizani vedno znova vabili v svoje vrste, a se je možato uprl. Tudi še potem, bo so mu grozili z represalijami, je ostal stanoviten. Z brez-božiniki in bratomorilci ni hotel imeti nobenih zvez. Ko so nasprotniki sprevideli, da očeta ne morejo pridobiti ne Klepa ne zgrda, so se poslu-žili metod, ki bi se morale gabiti vsakemu poštenemu člove- ljudi, pa naj me umorijo, kakor me hočejo. Ako mi narod ne verjame danes, ko mu pridigam živ, bo verjel, ko bom pridigal mrtev . . Videli so, kako neljub je bil Italjamom kar jim ni hotel ovajati domačinov. Kot župan občine je dobro vedel, kdo je organiziral in delal v OF.. Kljub italijanskim grožnjam, ni nikogar izdal. Italijani so mu požgali zidanico v Malkovou pri Tržišču, ker se jim ni hotel slepo 'pokoriti. Vse to partizanov ni oviralo, da ne bi zmetali polne golide gnojnice nanj. Njihovo geslo je bilo: nasilno odstraniti vsakega, ki ne sodeluje z njimi. Sklicali so “sodni zbor”, sestavljen iz domačih komunističnih terencev, ki je sklepal o življenju in smrti treh tamkajšnjih katoliških in narodnih veljakov: župnika Nahtigala, kaplana Cvara in mojega očeta Mavsarja. Šentruperski župnik in kaplan sta dala življenje za svojo vero Smrtna obsodba ni bila za g. župnika Nahtigala nobeno razočaranje. Š kot kaplan v Semiču, je napovedoval, da bodo njega komunisti obsesili med prvimi slovenskimi duhovniku. Smrtna obsodba je bila torej izrečena. Kot hudodelca so oba Bogu in ' domovini zvesta služabnika drugega za drugim odgnali v gozd. Sama sta si morala izkopati jami. Reveža sta bila od čakanja na smrtno obsodbo in vsled dežja, ki je padal vso meč, tako izčrpana, da sta si izkopala iprav plitvi jami, kot smo posmeje videli, Župnik Nahtigal je pred smrtjo pokleknil in goreče molil: “Moj Bog, Moj Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” Partizani so ga pobili s krampi in vrgli v jamo. Še isti dani so umorili tudi njegovega zvestega sodelovalca v vinogradu Gospodovem, kaplana Cvara. Nista bila ne prva ne zadnja duhovnika, ki sta izkrvavela zaradi svoje verske gorečnosti; dolga vrsta njima je sledila . . Njuna nedolžno prelita kri pa je res mnogim odprla oči. Obljuba g. župnika Nahtigala s je izpolnila v polni meri. Nad Št. Rupertom je počival v gozdu dolge mesece in pridigal nemo, a tako glasno, da ga je slišala vsa fara vsak dan in mu danes z izjemo par člariov komunistične partije vsa verjame. , Le žal, da je spoznanje prepozno . . . Za mojega očeta ura mučeni-ške smrti še ni prišla. Ko je zvedel, da je tudi on obsojen na smrt, je pobegnil v Trebnje. Imel je družino. Moral je čuvati svoje življenje. V Trebnjem je bila močna vojaška posadka, kamor partizanske tolpe niso mogle. Četrt ure od naše vasi je stalo obsežno poslopje— grad Dob. Jeseni leta 1942 so italijanski vojaki ta grad zasedli in ga u-tidili. Mioj oče se je preselil vanj, da bi bil varen pred preganjalci in bliže domačiji. Po- Kot bogoslovec sem preživljal počitnice s svojimi domačimi na kmetiji itn. jim pomagal opravljaj vise vrste kmečkih, del. Nekega večera meseca oktobra 1942 nas je iznenadil nepričakovan obisk. Opravili smo večerno molitev in nameravali oditi k počitku. Kar naenkrat nekdo potrka na vrata in naznani glasovi so se čuli okrog hiši. Strašni so bili večeri in gnozne so bile noči od 1. 1942, ker smo ves čas živeli v strahu, d* bo prišla noč, ki bo vzela nas vse, nas poknočala v temnem goodu, in tako izbrisala za zmeraj. Ob vsakem močnem trkanju-na vrata smo se stresli, kot se strese obsojenec na smrt, ko potrka rabelj na vrata ječe in ga pelje v smrt. Trkanje se je ponovilo. “Odprite!” je zakričal nekdo razklano. “Kdo je?” smo vprašali v največjem strahu. ‘“Tovariši!” “Tukaj so”, je še dejala mama, nato pa je prebledela sedla na klop pri peči. Otroci so se zgrnili okrog nje, kot se stisnejo mlada ipaščeta k koklji, kadar preti nevarnost. Sirote so mislile, da jih bo mati rešila. Sam sem preplašen iskal skrit kotiček, pa ga nisem našel. Eden od bratov pa je hitel odpirat vrata, ker bi jih sicer razbili. Vstopili so. “Kje je oče?” je divje spregovoril in še bol j divje pogledal izpod italjanske kape s peterokrako zvezdo, vodja komunistične skupine. “Oče se skriva pred vami, ker ste zagrozili, da ga boste ubili”, smo kar v zboru odgovorili. “Kaj, mi umorili? Mi odko-na* na samo , 0a v f V r likvidiramo “narodne izdajalce”, so nam zarobili. “Vaš oče nasprotuje naši “Osvobodilni Fronti”, zato imamo nalog, da mu zaplenimo njegovo premoženje.” Oddahnili smo se, ker smo videli, da ne gre za življenja. Mami sem vzel ključe in hitel odpirat partizanam sobe in amare. Nabasali so svoje bisage z atovimi oblekami in živežem. Med tem ko so eni ropali po sobah, so drugi klali prašiče v hlevih to' odvezovali goveda in konje. Ko so opravili svoje “osvobodilno delo” — osvobodili so nas skono' tse živine, so preiskali še mojo sobo. Na mizi so našli knjigo : Dr. Ahčin “Komunizem”. Foveiljniktt bande je zavrela kri v glavi'. Zgrabil je za revolver in zagrozil, da me bo pri priči ustrelil, češ da delam propagando proti partizanom. Mama je zagedala lobuipen položaj m planila vmes. Za božjo voljo jih je rotila, naj me puste v miru, češ da so knjigo prinesli otroci iz ljudske šole ta' ne jaz. To je bila tudi resnica. Vtaknil je revolver v žep, a tulil kot zverina, da imam še danes njegov glas v ušesih. Prijel je brata Cirila za roko in ga nato peljal v shrambo. Vprašal ga je: “Ciril, kje je tisti Tvoj brat, ki za farja študira?” Fant je dobro vedel, koliko bije ura, zato mu je odvrnil, da me še ni doma, pač pa bom kmalu prišel na .počitnice. Bil sem ves čas Med njimi, a me niso spoznali v zamazani delav-niški obleki. “Kdo pa je onile večji fant, ki pam vrata Odklepal?” je nadaljeval radovedno to pokazal name. “Naš hlapec”, se je hitro odrezal Ciril. “Dobro”, odvrne komunist, “Jutri zvečer morata biti oba-dva z onimle fantom doma. Obiskali vas bomo. Ce vaju ne bomo našli, bomo obračunali z ostalimi”. NASA MICKA IMA TUD BESEDO Naš mi je povedal, da so mu en mesec jemali kri, ptf da se temu ni mogel in ni mogel privaditi. Redno vsako jutro ga je streslo, ko je stopila v sobo s prijaznim nasmehom tista, ki mu je jemala kri. Redno vsako jutro mu je pri odhodu prijazno voščila: “Na svidenje jutri!” — Naš mi je priznal, da ji tudi ni nikoli pozabil voščiti, da bi se ji kaj primerilo do prihodnjega jutra, pa se ji ni. Ampak tiste, ki mu je preluknjala obe roki, pa ni našla krvi ni bilo nikoli več nazaj. Ampak na 28. dan so mu ne hali dajati zdravila in drugo jutro je ni bilo po kri- Tedaj se je šele oddahnil. Ampak nekega jutra bi ga bila pa skoro pripravila do tega, da bi bil zbezlal. Tista bolničarka namreč, ki mu je hodila naposado jemat kri, je nekega jutra nenadoma stopila v sobo. Naš je mislil, da se ji zopet hoče njegove krvi, pa je kar otrdel. Povedal mi je, da jo je kar gledal in da ni mogel spregovoriti niti besedice. Samo čakal je, po kateri roki bo hlastnila, da mu zapiči šivanko in mu odvzame rdečo tekočino. Bolničarka se pa na vso moč prijazno nasmeje in pravi, da je imela opravek v sobi zraven, pa je stopila še k našemu pogledat, kako se kaj počuti, šele potem je tudi naš postal zgovoren in ji je rekel, da mu je kar nekam dolg čas, ker ne pride več po kri. Gunc-vet, lažnjivi! kroglice ali pilne. ke pol ure po enega, potem vsako uro in različnih barv. Vsak dan naprej in naprej. Včasih, mi je povedal, ga je le z veliko težavo požrl. Včasih se je nad katerim martral in ga pehal doli po grlu na vse mile viže, pa ga je komaj spravil dol. Kroglice so bile drobčkane, pa so se našemu zdele velike kot najdebelejše pomaranče. so podobni. Vsak dan ga je o-biskal gospod Anton Merkun, ki je držal svojo pozicijo ravno če* cesto. Skoro poklicala sta se lahko. Marsikaj sta se pomenil« in si drug drugemu dajala pogum. Father Merkun je jpred našim odšel domov, srečen človek 1 Seveda, saj je pa tudi par mesecev pred njim prišel tje. Vsi slovenski gg. duhovniki iz Clevelanda so ga obiskali in celo po večkrat. Prihajale so s pošto vsak dan luštkane karte, šopki in darila, da našemu res ni bilo sile. Samo to mu je bilo čez glavo, ker je moral biti v bolnišnici. To mu je bilo najhujše, posebno ko mu je zdravnik že napol obljubil, da je kriza že precej minila in da mora biti v postelji samo še zastran popolnega okrevanja. Včasih mi je poeajhnal: “Veš, Micka, jem jako malo ali skoro nič, kajenje sem opustil, kurjih očes nisem nikoli imel, torej sem zdaj popolnoma brez hasni na svetu. Vsak mi pravi, kako dobro da izgledam. Kaj vem, če ne pravijo samo tako.” No in zdravnik mu je rekel, da bo šel neke srede domov, natančno po dveh mesecih. Naš pa na vsak način, da do srede ne bo prestal in zakaj da ne bi smel iti domov že v soboto. Toliko časa smo glihali in računali, da je zdravnik nazadnje zares dovolil, da je smel že v soboto domov, namesto šele v sredo. Leteli smo tje, da ga bomo peljali domov. Kupiti sem mu morala nove naramnice, da ni hlač izgubil, toliko je bil shujšal. Kar fleten je bil čez pas. Bolničarka je pripeljala stol na kolesih, da ga bo peljala do spenjače in na dvorišče, kjer ga je čakal qy-to. Naš je pa bolničarko prijel, jo zasukal in posadil na stol, ša-leč se, da jo bo peljal po vsem, Clevelandu. Sestra Kornelij# Ta slika pokaže, kako veliki so se zdeli našemu pilni, kadar mu jih je prinesla bolničarka. Ako ga je mogel naglo požreti, je bilo že še. če se mu je pa uprl to se morda stopil, se je pa grenka vsebina razlila po ustih, da se je pačil in kremžil, da ne vem kaj. d Takoj ko je prišel v bolnišnico, so mu prepovedali obiske. Samo najbližja žlahta je smela k njemu. Ako se je pa kdo drugi zmazal mimo glavne straže, je pa naš povedal bolničarki, da je to bližnji sorodnik. Skoro za vsakega je rekel, da je njegov brat in bolničarke so se čudile, da ima naš toliko bratov v Clevelandu, pa z nobenim si ni- “Narodni osvoboditelji” so tovršili svoje “osvobodilno” delo, to izginili v noč. Legel sem v posteljo, a očes nisem zatisnil. Zadaja grožnja komunistov: jutri zvečer morata biti doma! je zbudila v meni najtemnejše slutnje. Cernu moram biti doma? Mar me niso nocoj videli? Kar so na- ’ kmalu, jaz bom pa spet samo po meravali storiti, bi že lahko to- i enkrat na teden, ob pondeljkih, vršili. Pač, poznali me niso.ikakor poprej. No, saj se (Dalje prihodnjič) tudi v enem zaletu precej pove. preveč ne razkazuje, da ne bo počenil, ki je še slab. Naš se je pa vrtel tam po hodniku in jim stiskal roke, pa zahvaljeval se jim je za lepo postrežbo. Gledala sem, če bo katera začela tuliti ob slovesu, pa ni nobena. Menda so že takih stvari vajeni. No in našega smo peljali vsi srečni domov, kjer je šel najprej na vrt, potem šele v hišo. Povedal je to razkladal, kako da se bo delalo odslej in vneto smo mu pritrjevali, mislili pa svojo, kakopak. Tako sem torej opisala, kako se je našemu godilo. Naročil mi je, naj gotovo ne pozabim povedati, da se iz dna srca lepo zahvaljuje vsem, ki so ga obiskovali, ki so mu pošiljali tako lepe in zanimive kartice, cvetlice in razne lepe darove. Enkrat sem ga močno posvarila, da ne dela prav. Kaj vem, kako je že bilo, da mu je nekdo nekaj prinesel, pa se mu je naš to dna srca zahvaljeval, rekoč: “Bo že Bog dal, da bo tudi vas kaj takega prijelo, potem vam bom pa vrnil vašo dobroto.” Poučila sem ga, da se tako ne govori, pa mu nisem mogla dopovedati, da nima prav. No, samo da ga imam zopet doma. Včasih se malo preveč zažene za kakšnim delom na vrtu, da moram leteti ven in ga zmerjati, da se bo fental, drugače pa kar shajamo ž njim. Kar se meni čudno zdi, je to, da če je njemu kakšno delo po volji, se ga loti z naj večjim veseljem. Ako mu pa jaz kaj ukažem, morda kaj malega, je pa navadno takoj pri roki izgovor: “Veš, Micka, saj bi, pa mi je zdravnik ukazal, saj si bila sama zraven, da se moram paziti, da ne bom preveč delal.” No, zdaj naj pa spet sam začne s svojo kolono. Najbrž bo AUGUST, 1, 1849 V samotah pragozda S. Scoville ml. — Pavel Holečsa Zaznamoval je drevo in jo znova v različnih kotih in udar- naglo krenil nazaj k uti. Tam je dobil tovariša, ki je preizkušal pravkar zgotovljeni lok. Ob potoku je bil preiskal kup vejevja in listja, ki ga je naplavilo pomladansko vodovje, in izvlekel iz njega dolgo suho jesenovo vejo. Voda, led in mraz so ji ostrgali skorjo, da je bila bela in gladka; nato jo je solnce dodobra osušilo in bila je tako upogljiva in prožna, kakor da bi bila iz najboljšega jekla. Rok jo je še obdelal z dletom iz kamna in olikal z ostrim peskom; na obeh koncih je napravil globoko, ozko zarezo in pritrdil nanju tetivo, spleteno iz kit obeh srn. Tako je imel lahek in vendar mo-čen, skoro poldrag meter dolg lok. Vilče je prišel bas v trenutku, ko je Rek .preizkušal svoje delo. Postavil pa je na tla, se uprl z nogo proti spodnjemu koncu in posrečilo se mu je spraviti tetivo do ramen.; dasi je uporabil vse sile in se je lok močno napel, ni bilo čuti nikakršnega pokanja. “Jako dober bojni lok,” je mrmral zadovoljno Rok. Težje je bilo rešiti vprašanje puščic. Ali Indijanec se je naučil svoje umetnosti pri stricu, ki je bil neusahljiv vir vse učenosti in spretnosti. Spotoma je bil nabral šop tenkih vejic kačjega lesa, iz katerih si v gozdovih živeči Indijanci najrajši izdelujejo puščice. Bile so že tudi obeljene in .posušene v dimu taborskega ognja. Od teh jih je nekaj ha tanjšem koncu zarezal, zgoraj pa priostril. To so bile puščice za ja] nanje z roko ali pa včasi s kratkim, težkim (polenom; skoro vsakikrat je odletel od kamna daljši ali krajši drobec. Poznal je prav dobro skrivnost puščičarjev kamenene dobe, ki so odkrili, da se da najtrši kamen .obdelovati in oblikovati'z lesenim in roženim orodjem, kakor hitro si našel takozvani razkolni kot. Kremenjak se je dletu še manj upiral nego kresilnik in v ijekaj minutah je naredil Rok zalogo ličnih, ostrih konic za puščice. “Poskusi še ti!” se je namr-godil ter podal Vilčetu dleto in kresilnik. i Ali Vilče ni mogel pič opra- KOLEDAR DRUŠTVENIH . PRIREDITEV žeti socializma. ... Mi napre- sicer b0 vsega osvobojena. AVOVBT ; 1 21. — Skupne clevelandske podružnice S2Z priredijo piknik na vrtu SDD na Recher Ave. Ves preostanek gre za Katoliško ligo. 21,—-Društvo Soča št. 26 SDZ priredi pikiiik na prostorih Do-ma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 28. Piknik Slovenske moške zveze na Brae Bura prostorih, 26000 Euclid Ave. 28.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 4 skem narodnem domu na St. Clair Ave. 24. in 25. — Praznuje Sloven- ski dom na Holmes Ave. SO tet- Holmes Ate. /m v iivc m uivgci. yn. vyi»- 8 — Društvo sv. Ane št. -viti, najsi je še tako pritiskal SDZ plesno veselico v Slovenil^ dleto to tolkel s kladivom po ’----------J----J--------- 04 njem/',-',.; “Kako si vendar napravil?” vpraša nazadnje ves Zasopel. “Prosim te, pokaži mi.” "Ne, odvrne Rok, “ni na svetu belega moža, ki bi bil tako razumen, da bi znal narediti ka-meneno konico.” In res ni Vilče nikdar cdkril te skrivnosti. Indijanec je zarezal nekaj težjih puščic na debelem koniou nico svojega obstoja. 25. — Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 20 letnico obstanka v dvorani sv. Kristine na E. 222 St OKTOBER 16. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party” v cerkveni dvorar ni. 22.—Podružnica št. 47 S&Z priredi “Autumn Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Lou Trebar orkester. 28. — Pevsko društvo Zvon priliki 85 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. % NOVEMBER 12. — Federacija Slovenske moške zveze priredi plesno veselico v. Slovenskem domu na dujemo, pa ne vsak zase — samo za skupnosti Gozd pridno sekamo (se bo kmalu na Pivko videlo!), se kar kosamo, kdo bo prej izpolnil plan , . . Gradijo se Zadružni domovi (v naši vasi bo kar Tvojega brata L. hiša). Gradijo se otroške “jasli,” kamor bodo naše mamice nosile svoje malčke, da jim ne bodo v napotje pri delu. Vse se z mrzlično naglico gradi in obnavlja. Tako poročajo naši ča- navija. jwiwi-Bju iwwi v«*- '-- ------j ------ • « sopisi. Samo v našem trgu g« brat pa je sedaj na poti in naj-vse po polževo, kar ne mote iz brže tudi istotja. Ta strašni Iz cerkniške kotline Naslednje zanimivo pismo, ki precej jasno kaže na življenje naših ljudi v Titovem raju, je Pravil, da rada čitaš (poročila novih kanadskih naseljencev in da se kar zadovoljno izražajo. Prav je. Mislim, da se marsikomu med nami poraja šelja, da bi bil med njimi, ko bi bilo le to mogoče. Eden naših sorodnikov je tudi že v Argentini in se jako pohvali. Zgraža pa se nad starimi tamkaj š-njhni naseljenci; pravi, da so jako strupeni napram njim (novim naseljencem). Njegov razvalin. V bivšem botelu že ra. ste grmovje in oče Blaž se kaj rad pošali, da hodi njegova koza v hotel na kosilo ... Prej je bila skoro vsaka peta hiša gostilna, danes je samo ena, ki se ji pravi “menza,” tja hodijo tudi delavci na hrum. Pijače se le malokdaj kaj dobi in še takrat le bolj “ta zaslužni.” Trgovine imamo tri: v eni prodajajo na točk«;, V dragi, ha bone, v tretji pa prosto. Pri 4as ja dandanes kaj čedna trgovina. Včasih po Cele meseca prodajajo samo — nič 1 Včasih pa se zgodi,' da vehdar tistega niča izmanjka in da dobijo tudi kaj takega, da je vsaj en malo vihar je pa res naše uboge ljudi raznese) na vse vetrove. zero kosit, bilo je tako toplo, da smo se potili kakor o kresu; potem je bilo pa malo bolj mrzlo, a še vedno brez snega. Ptički nam pa že naznanjajo, da prihaja pomlad z deželo, ki nas bo skoro zvabila na polja, kjer bomo rahljali in obdelovali zemljo — to našo preljubo mater zemljo — in tako pomlad za pomladjo, dokler nas ne bo objela v svoj — večni sen. Spomnila bi se rada s kakšno kartico tudi ostalih naših številnih prijateljev in znancev tam v Ameriki, a se kaj primernega tukaj ne dobi, kaj mističnega pa sploh ne. Smo zelo na- Zimo smo imeli letos zelo mi- predni, kaj ne? — Prisrčno polo. V januarju smo hodili v je-1zdravljeni od Tvoje M. moram povedati, da smo mi Jugoslovani wcialnl ljudje, ki si ^Jp^'~Takrat na- znamo tudi kaj odreči, če jeijeno, prav če moramo dati najdebelejšega nič, Deloma smo ^ prašiča domovini na oltar, *“ Knjige so sledeče; J/llMJlV« UU jr- vrhu pa še kravo in vola. In niso redki, ki so dali prav zadnji krompir iz kleti, čeprav, čeprav je deset ust pri hiši lačnih . . . Draga moja, to niso majhne ali pa bomo kmalu*popolni sužnji! Pišeš mi, da je bila I. pri vas na obisku. Vidiš, pa sem jaz kar pozabila, da je tudi ona v Clevelandu. Prav veseli me, da — ............ . .' | je tako podjetna in naj si ni- Da pa si ne boš mislila, da žrtve. Kaj takega so zmožni jeli take sreče kot — je pri nas ve tako črno . . . Ti samo ljudje, ki so globoko pr e-1 - težjf posel za loke----------- ba 'je bilo napraviti nekaj močnejših puščic s kameneno konico. Rok je bil že pred dnevi nabral v potoku kupček kresilnir ka in (posebno lepih kosov belega ter sajastega kremenjaka. Prinesel je iz koče srnjakov rogelj, ki ga je bil pobral v gozdu, in ga je obdeloval s svojim orodjem toliko časa, da je mogel služiti kot dleto; nato ga je pritrdil na mečno poleno, da je imel pripraven ročaj. Nazadnje je še privalil velik kamen za nakovalo. Vilče ga je ves čaš radovedno opazoval, kajti ni mogel .prav verjeti, da bi znal prijatelj delati kamenene konice za puščice. “Vendar ne misliš s svojim roženim dletom klati kre-silnikov?” “Le malo potrpi!” ga je kratko zavrnil Indtjaneci Previdno je pritrdil kos kresilnika na nakovalo in skrbno preiskal njegov ustroj; nato je nastavil svoje dleto v nekem določenem kotu in pritisnil z vso močjo na leseni riočaj. Na Vil-četovo začudenje se je takoj odrobi) košček kamna. Indijanec je nastavljal dleto vedno s tetivo skoro do desnega ušesa, in izpustil. Tetiva je zapela, a puščica je siknila po zraku in zadela ostanek palice, ki je še tičal v zemlji, s tako silo, da se je na njej razklala po dolgem prav do peres. Vilče se mu je na vso moč čudil in dejal: (Dalje prihodnjič) m 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA" Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih m tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, ponk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste pre-___ ima ■ &ŽSSSBS lasanj a OHeTW EfufiuBTSRSS ggglg stfSfiise “S.-?-®- Od leta 1918 pa do letos se je spremenila kopalna obleka v toliko, kolikor vidite razlike na zgornji slild. Seveda, to je francoska moda, toda ne narodna noša. kakor si lahko mislimo. Delo za begunko Išče se begunko, ki stanuje v Collinwood ali Nottingham za hišno delo enkrat na teden. Pokličite KE 3845 (ali pa EN 6499). —(149) MALI OSLABI Prijat* Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vnsml St. Clair Am. to R. 680 Pohištvo naprodaj Naprodaj je otroška posteljica, bassinette, visok otroški sto, voziček, 3 kosi pohištva za spalnico, studio couch, vse v izvrstnem stanju. Pokličite UL 1-2372. ______________________ (151) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob, garaža, furnez na plin. Prodaja lastnik. Zglasite se na 719 E. 96. St. -163) BARAGOVA 1857 W. 21st Pisce mm Chicago 8, Illinois {jTjUTjiTLimiTjmimririnjT^^ jH OBLAK MOVER Naša specialnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca \ JOHN OBLAK 1146 B.«. St HE 2731 V BLAS SPORU CETRE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA, SINA IN BRATA Henry A. Rogel, F 1-c ki je dal svoje mlado življenje so domovino dne 30. julija 1345 O, ljubi Henry naš, že štiri leta tam na daljnem Pacifiku počivaš. Takr dales pros od nas, da nikdar ne mo rento do tvojega groba. Oh, kako nas radi tega srce boli. Proti pri Bogu za nas, da se spet enkrat snidemo tam nad zvezdami. Žalujoči ostali: STELLA, soproga RICHARD, sin HENRIETTA, tiSerka JOHN in MARY ROGEL, straši JOHN, JR., brst MARY, ROSE, MILLIE, sestre Cleveland, Ohio, J. dvgusta 1940. Ray Buri iz Memphis, Tern. je v vojski izguba obe nogi. Postal je farmar m do-čim ga konj vlete na nekakih saneh, on pridno okoplje sadike. ameriška POffžžffiuAS IGUST 1, 1949 2wj&.DRušTvoig-e^M metoda. tel, HUT Milner In Mary Ooprich. Bet _ . . »?• »» **** . _ Je se vrtijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Wa- terloo Rd. PODRUŽNICA ST. 47 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. Predsednica Theresa Blajak, podpredsednica Antonija Dolinar, tajnlca-za-plsnlkarlca Helen Tomažič, 8804 Vineyard, tel. VU 3-8417; blagajničarka Jennie Pugelj. Nadzornice: Agnes Žagar, Agnes Rus In Ivanka Bizjak. Seje se vrtijo vsako drugo soboto v mesceu ob 7:80 zvečer pri Bizjakovih, 8301 Vineyard Ave. General Douay je imel resne nili vozovi s pohištvom, prazni- vzroke, 'ki so ga napotili k ne-mudnega umiknja. Brzojavka Schalstadtskega ipodprefekta, ki je prišla še pred tremi dnevi, je bila izdaj potrjena: nova brzojavka je poročala, da so aopet videli pruske pretiti Markol-sheimu; od drugod pa so javlja-li.dagre pri Huiningenu cel zbor armade čez Reno. Podrobnosti so sledite, natančne in v obilici, videli so že konjico in top- le so se hiše, in v naglici so bežale rodbine po cestah, kjer jih je srečaval galop preplašene armade. V zmešnjavi umikanja se je moral 206. polk ustaviti ob prekopu iz Rhone v Reno, blizu mosta, na prvem kilometru svoje etape. Povelja za pohod, slabo dana, še slabše izvršena, so bila nakopičila vso drugo divizijo; in prehod je bil tako ništvo in pehoto na pohodu, če- tesen — jedva pet metrov— da te, pomikajoče se led vseh strani proti točki svoje združitve. Ako bi se mudili le še eno uro, pa bi jima bila inedVomno odrezana pot, da se umaknejo proti Belfortu. Pod učinki poraza, po Weissenburgu in Froesch-weilerju, je preostajala generalu, osamljenemu in izgubljenemu na prednji straži, edina možnost, da se naglo potegne nazaj; in to tem bolj, čim so bile jutranje novice še realnejše od tistih, ki so dospele ponoči. Naj prej e se je todpravil generalni štab, v brzem diru, po-ganjaje konje z ostrogami, boječ se, da ne bi bil prehiten ter našel Prusov že v Altkirchu. General Bourgain-Desfeuilles, ki je slutil naporno etapo, se je iz previdnosti napotil čez Muhl-hausen, 'kjer je obilno zajutre-koval, zmerjaje nad takšmo gonji?. Mesto Muhlhausen je nudilo častnikom žalosten pogled; prebivalci, ko so slišali o umikanju, so prihajali na cesto in tarnali nad uradnim ipnj-kanjem čet, ki so jih bili tako hujno prosili, naj pridejo. Zdaj jih torej zapuščajo: neizmerna bogastva, ki leže nakopičena na kolodvoru, naj padejo sovražniku v roke, njih mesto samo pa naj bo le še zavojevano mesto, preden napoči večer? In nat:, ob cestah in na polju, so stali 'prebivalci vasi in osamljenih hiš Izačudeni in prestrašeni pred vrati. Tako torej 1 Polki, ki so jih včeraj videli korakati mimo, boju naproti, se umikajo, in beže, ne da bi se bili borili 1 Povel jniki so mračnih se je vleklo defiliranje brez konca. Pretekli sta dve uri; 106. polk je še vedno čakal, ne da bi se ganil z meSta, ob brezkončni relki ljudi, ki je šla mimo njega. Moštvo, ki je moralo stati na vročem solneu, telečnjak na hrbtu, puško ob nogi, se je naposled uprlo od nestrpnosti. “Zdi se, da smo pri arijergar-di”, je dejal Lou-bet s porogljivim glasom. Toda Ohouteau je vlzdivjal: “Norca si delajo iz nas, da nas peko tu na solneu; iprvi smo bili tu, prvi 'bi morali naprej.” In ko se je videlo z druge strani prekopa, na široki, plo-donosni ravnini, na ravnih cestah, med hmeljem in med zrelim žitom, kako gredo čete isto pot, ki so jo hodile prejšnji dan, a zdaj v nasprotni smeri, je nastala popolna jasnost o umikanju; posmeh se je razširil P« vrstah, srdito roganje se je oglasite______________________ “Hahal” ie vzkliknjl-| stl. Botalikl asesment 65 centov na mesec to nlačuje 47.00 bolniške podpore na teden, te Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburgh«, prlato-olte v društvo sv. Lovrenca. _ _ . Rt. Rev." J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa 'Godec, tajnica Josephine Winter. 3560 £.'80 St. t blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Mlss Helen Zupančič ta Anna Zblkowakl; banderonoStaJa Antonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St, Theresa Lekan to Alice Arko' za S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič to Ana Fortuna; zastopillkl za Ohio KSKJ Boosters; Alice Arto to Rose Urbanlc. Zdravniki dr: Perko, dr. Skur ln dr. J. Folto. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu Ob eni popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 1(2 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leto. Nudi najnovelče smrtnlmke certifikate od 5250 do 85,000: botolika podpora je 55, 87 alt 114 tedensko, v mladinski oddelek se sprejema Članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1949 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J Ponikvar: prede. Helena Mally. podpreds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 MUler Ave. Tel. IVan-hoe 0728: blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julta Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly to Dorothy stcmlža. Roditeljica ln zastavonožtoja Frances Kasunlč, mestnlca Julia Slogan zastopnici za skupna druitva fare sv. Vida: Johana Krall to Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council: Marjanca Kuhar In Mary Milavec. Zdravniki: M F. Oman, Angeline DeJak-O’Donnell, J.P. Seliškar, A. J. Perko, A. Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar. Zastopnici za mladinske ln ženske aktivnosti Marie Gornik to Anna Slapnik. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek ln vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. Slovenska dobrodelna zveza DRUŠTVO SV. ANK ST. 4 SDZ Predsednlca JullJa Bresjvar, 1173 K 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Oivak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104. blagajničarka Josephine Ora-šem-Ambroclc, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste In Frances Okorn. Redl-tlejlca Mary Mstov. Beja se vrti vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva ral slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ST. 6 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štete, tajnik Matt Debevec, 1287 K 168th St., tel. IV 2048: blagajnik Thomas Kr alt zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štete 1« Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št 3 (Stori) poslopja) na St. Clalr Ave. PODRUŽNICA ST. 6 SMZ Predsednik Damlsn Tomažin, podpredsednik Frank Lavrich, tajnik Frank Mačerol, 1172 Norwood Rd., blagajnik John Gorišek, zapisnikar Jože Ordtoa, nadzorniki Primož Kogoj, John Kodrič to John Taufer; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Seje so vsako četrto nedeljo po-poldne ob eni v novi šoli sv. Vida. Lovska društva EUCLID RIFLE A HUNTING CLUB Predsednik Louis Podpadec, podpredsednik Anton Baraga, tajnik to blagajnik John Evatz, 19302 Chickasaw Ave., tel. IV 2050. Nadzorniki: John Dolenc. John Rožanc In Anthony Petkovšek. Seje so: pozimi vsak prvi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., poleti pa 'vsako prvo sredo v mesecu ob 3 popoldne na strelišču. Močilnlkarjeva farma. predsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 68th St, Tel. HBnderson 6033: druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Plkš; odbornica: Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Pristov, Mary Stanonik, Frances Baraga; redlteljlca Frances Kasunic: zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec to Mary Pristov; za klub društev SND to konferenco SND; Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi sloven*! zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v šoli sv. Vida. članice se sprejema od 16. do 40. leto. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI Sit 14 SDZ Predsednik William 'Stark, podpredsednik Frank Brencelj, tejnlk-hlagal- ifiwF ---- ~ WBrod- ST. CLAIR RIFLE A HUNTING CLUB Predsednik John Urankar, podpredsednik A. Novak. 10801 Mohawk Ave.; tajnlk-blagajnlk Andrew Bozlch; zapisnikar Leo Lukek, 18971 Monterey Ave. Seje se vrte vsako prvo sredo v mesecu ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJI (stare) Predsednica Julia Brezovar, pod- _„iob KiAk DRUŠTVO SVjCTBttA IN METODA. Predsednik JtS^b8!!*®!. podpredsednice Mary .Jeroml: tajnik Frank m« 'geli ar mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ. . ■ v ' , ■ ' " ' PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednica Ana Jakič, podpredsednica Theresa Lekan; tajnica Jennie Zupančič, 4103 E. 141 St., tel. LO 1472; blagajničarka Veronica Škufca, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufoa ln Verona Škufca. Zastavonoštajl sto Mary Novak ln Angela Stražar: redlteljlca Jennie Barle. Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duh, vodja Rt Rev. Msgr. B. J. Po- Marv Otoničar. 1110 E. 68 St., tel. HE 6933; blagajničarka Louise Plks, zapisnikarica Julia Brezovar, redlteljlca Pauline Zlgman. Nadzorni odbor: Angela Virant, Mary Lokar to Mary Stanonik. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55 leta staroetl. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Frances Perme, tajnica Kettle dole, 911 E. 232 St., blagajničarka Helen Kovačevič zapisnikarica Ana Oodlar, redlteljlca Jennie Stotič. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck ln Frances Sekač. Seje se vrejo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Vltus Hribar, predsednloa Anna Stopar, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin, 17814 Dlllewood Rd., tel IV 6948: bla- Ylš*4***44******A4********4-m*lš*»**44HIIUII«*44š***^ DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 189 KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdlrtz; fin. tajnik Joseph Fena, 444 E 152 St., tel. KE 1181; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 8429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary panchur; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Natalger to Mary Koketoc. Vratar Frank Šuštaršič. Zdravniki:: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme to dr. Raymond Stas-ny. Častni duhovni vodja Msgr. Vltus Hribar: duhovni vodja Rev. Celesnkl. Sej« se vrtijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do H- ure dopoldne tor 34. to 95. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema ot-fflke od rojstva do 19. leta za zavarovalnino od 8250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 18. do 80. leta za zavarovalnino od 5250 do 45.000 DRUŠTVO ^KRjALHC A MIRU Tedsednlca Agues Žagar, podpi ___nlca Terezija Lekan, tajnica J nle Milavec, 4445 K IM Št., tel. LO 4854: blagajničarka Fiances Zlu iL 4854: blagajničarka fiances Zimmerman. Zapisnikarica Mary FOlpovlch Nadzornice: Veronica Škufca, Mary Škufca In Mary Paulin. Društveni Ameriška bratska zveza DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 117 ABZ Predsednica Prances Brancd, podpredsednica Mary Bradač, tajnica-bla-gajnlčarka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave., tol. EN 6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava to Mary Mahne: redlteljlca Paula Zlgman, zapisnikarica Julia Brezovar. Članstvo se sprejema « društvo od 16. do 55. leta to otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina Je od $250.00 do 85,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Pele so vsaki tretji četrtek v SND. soba St. 3 staro poslopje na St. Clalr Ave.. ob 7:30 zvečer._______________ '___________ Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ST. 28 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel. tajnica Frances Ponikvar. 450 K U8 St.: blagajničarka' Mary Butara, zapisnikarica Theresa Anžur. Nadzornice: Sophie Kenny, Dorothy Komta in Jennie Stetz. Redlteljlca Mary Kraltz. Zastopnica za SND to. klub društev Frances Ponikvar. Sele se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clalr Ave. Vsi slovenski zdravnik) ln zdravnica Angeline ODonnell. Člane se sprejema «d rojstva do 55 leta. Za-1 varovalnim; m vsakovrstne oollce : i." T. " I Katoliški borštnarji I poslopje. Društvo sprejema nove člane ■ ■ ■ . , ___| od 16. do 45. leta s prosto pristopnino DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1817 ln zdravniško preiskavo. Društvo pla-REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodje Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare zv. Vida: nad-borštnar Fred Steraisa, podbortt-nar Anton Mabše, bivši bofštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 10931 Tracy Ave., KE 1179; blagajnik Pritnk J. Godle, Jr., tajnlk-za. pisnlkar Matt Beznik, 1572 K 133 St., E. Cleveland 12, O.; nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Mhrolt; sprevodltelja Louis Erste, Frank Žnidaršič ta bolniški nadzornik Louis Etate. 6206 Whittier Ave, tel HE 1095 | Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi Soli sv.' Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do-' poldne v novi šoli J_____ 1 mm KLUB “LJUBLJANA” EUCLID, OHIO Predsednik Frank Pedboršek, podpredsednik Frank Derdlch, tajnik Jobn Barkovlch, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438: blagajnik Louis Godec: zapisnikarica Alojzija Derdlch; nadzorni odbor: John Ludwig. John Osbaben, Louis Zgonc: kuharica Angela Barkovlch. Zastopnika za delniško sejo ŠDD na Recher Ave.: Frank Segulto to Albina Vesel 8ele so vsak zadnji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDp na Recher Ave. ; DR. NAJ8V. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (CoUtosrood) Častni duhovni vodja Rt. ReV. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman: predsednik Sebastjan Trampuš, 16826 Holmes Ave., tel Po 5678: podpredsednik John Verlič, WJ-nlk-zaplsnikar Joaeph Hochevar, 1441« Darvta Ave.; blagajnik Frank Pire, zastopniki Lovrenc Paušek, Frank Pirc to Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman. Seje se vršijo vsako -3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani: molitvena ura ob dveh popoldne. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE MARUE VNEBOVZETE Predsednica Mary Coprič, podpredsednika Louise KoSmerl, tajnica Mary Ižanec, 799 E. 157 St.; zapisnikarica Mary Strancar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. DRUŠTVO SV. REŠNJEGA TELESA FARE SV. LOVRENCA Predsednica Anna Gliha, 7720 Issler Čt., tel. Dl 8540; podpredsednica Mary Hoge; tajnica Prances Zimmerman, 3546 E. 80 St.; blagajničarka Mary Ke< nik; zapisnikarica Apolonia Kic. Nadzornice: Veronika Škufca, Louise Mis-mas in Josephine Mirtel. Duhovni vodja Rev, Julius Slapšak. Seje in molitvena ura je vsako prvo nedeljo mesecu. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Prank Baraga, 7702 Lockyear Ave.: podpredsednik John {%rko meSeCU *'• -1 " v 8ND “ GOSPODINJSKI KLUB SDD NA PRINCE AVE. Predsednica Helen Mirtel; podpredsednica Stella Mahnich, tajnica ln zapisnikarica Josephine Hočevar. 9(04 Elizabeth Ave., tel. BR 0359; blagajničarka Mary Taucher. Nadzornice: Antonia Rollh, Mary Železnik to Anna Kresevlch. Zastopnice za SDD Jennie Konestabo to Rose Ban. Sej se vrše vsak prvi četrtek v mesecu v S. D. Dvorani na Prince Ave. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnlk-za-ptsnikar Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave... BR 0359: blagajnik Frank Gliha. Nadzorni odbor John oNse, Anton Glavan. Frank Hrovat.- Zdravhik dr. A. J. Seja vsako četrto nedeljo v nik John J. Leskovec. 13716 Dariey Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za “I na Holmes Ave. r čuje 8200 smrtntae to $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je 81 meseč- 90. cesti. KLUB DRUŠTEV SDD NA RECHER AVE. Predsednik Frank °— Medvešek. Mary Segblto -Žalec. Seje se vrše vsak prvi pondeljek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer. i —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ŠT. 1840 BEDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Stoikitafe jSteVštaSrs .LteSEr’ Dr. J. Folin. Sej« i pod- venskem nerodah d^u na E- Š0Jšt. |M- Tramps* ^VelS- DRUŠTVO SV. CECILIJE'ŠT 37 SDZ School Ave., tel. POtomac 8934; fin. m vrte vsak tretji cauley Ave., tel. IVanhoe 4518; p torek v mesecu * Sfti Predsednica Frances Ponikvar, podpredsednica Helena Mally, tajnica Louise Plks. 1178 8- 71 St, tal. BN 2628; blagajničarka Mary Stampfel, 21341 Miller Ave.. Euclid, O., zaplBDlkarioa Nettle Zamick. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Dorothy Strniša to Theresa Smoltz. Redlteljlca Julia Bohar.Za-stopnice za skupna druStva sv. Vida; Mary Hrastar to Juha Bokar. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v SND soba št. 4 na St. Clalr Ara. Vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO MODERN CRUSADERS ŠT. 45 SDZ - Predsednik William Yanohar, podpredsednik Louis Smerdel, tajniea-Wa-gajnlčarka Franc* Zultch, 18115 Neft Rd., tel. IV 4221; zapisnikarica Jennie Jarm. Društveni zdravniki dr. Skur, dr. Opaskar ln dr. Perme. Seje se vršijo vsako tretjo sredo ob š:00 zvečer v SDD na Waterlog Rd. tajnik John Jalovec, 704 K 183 St., tel. PCX 8168; blagajnik Anton Ceh Jr.; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesec. Louis Kozel; konduktorja; Frank Kapel to Joseph Jevnlkar; Vratarja: Louis Paušek, Frank Grmovšek, zdravnik Dr. Carl G. Opasšcr. Seje, se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. C. K. of Ohio DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, ŠT. 138. C. K. oI OHIO Predsednik Josepb Megllch, podpredsednik John Hrovat st. finančni ln bolniški tajnik John Hrovat ml.. 31001 Ivan Ave.; blagajnik to zapisnik«’ Rank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 1:10 zvečer v sobi št 3 nove šole sv. Vida. G. WHISKERS W//////S'// III llllll H Pozor, Newburzani! NA 3. IN II. AVGUSTA JE VAJ DAN! Vprašajte svojega trgovca za brezplačne lMce in pridite po lepe nagrade. — Vabiva« ' Na 3. AVGUSTA bo PIKNIK na vznožju JOB. ceste pri Union LOUIS L. FERFOLIA, predsednik Ave., na 10. AVGUSTA P» Y EUCLID BEACH PARKU. WoodWH Business Men’s Ass’n. ........................1111 Hšllš IŠŠAŠŠ4414141 ššletAAšš 1Š4III Š4ŠŠ*Š4***I ******* S'* * *****šššš*A9tšAA44tS>šl ŠIK44*4 4S