PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ABb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 234 (6212) TRST, sobota 2. oktobra 1965 PO DOSEDANJIH SKOPIH POROČILIH Strt poskus državnega udara v Indoneziji Vsi uporni generali so bili aretirani Upor je vodil polkovnik Untong - Vrhovni poveljnik vojske je bil ubit, general Nasution pa ranjen - Po dosedanjih sporočilih je Sukamo živ in zdrav DJAKARTA, 1. — Skupina generalov, ki jo je vodil polkovnik Untong, je izvršila včeraj poskus državnega udara, ki pa je spodletel. Spočetka se je zdelo, da so uporniki že utrdili oblast, toda danes so uradno sporočili, da je bil upor strt in da so bili vsi uporni generali aretirani. Radio Djakarta je zvečer ob- javil sporočilo generala Suhar-ta, v katerem je bilo rečeno: «Državni udar, ki ga je organiziral polkovnik Untong, so strle sile ministra za obrambo in načelnika glavnega štaba generala Nasutiona. Mi vsi, pred stavniki indonezijske revolucije, smo na svojih mestih ob strani predsednika Sukarna.« General Suharto je dalje izjavil, da je predsednik Sukamo živ in zdrav in da on (Suharto) sedaj začasno prevzema vrhovno poveljstvo indonezijskih oboroženih sil. General Nasution in njegova hči sta bila ranjena. Uporniki, ki jih je vodil Untong, so ugrabili več visokih častnikov, med katerimi tudi vrhovnega poveljnika vojske generala Janija, ki so ga ubili. Polkovnik Untong, ki je vodil upor, je davi govoril po radiu in sporočil, da so aretirali »voditelje, ki so pripravljali državni udar proti predsedniku Sukarnu«, in da so »postavili pod zaščito najvišje voditelje dežele« ter u-stanovili po vsej državi »revolucionarne svete«. Dalje je Untong trdil, da je omenjeni udar pripravljal »svet generalov, ki je deloval s podporo CIA«. Polkovnik Untong se je po radiu predstavil kot poveljnik straže v predsednikovi palači, čeprav ročil, da so aretirali več generale to mesto zavzemal do tedaj Mohamed Sabur. Untong je spolov in je dejal, da je Sukamo živ in zdrav ter »pod zaščito«. Dejansko pa je Untong odvzel Sukarnu oblast ter jo poveril »revolucionarnemu svetu«, ki mu je predsedoval on. V tem svetu je bil tudi zunanji minister Su-bandrio. Pozneje je vojska, ki je ostala zvesta Sukarnu in ki jo je vodil general Nasution, strla državni udar, o katerem pravijo, da so ga ((navdihnili komunisti«. Po prvih poročilih so po ulicah prestolnice opazili premike oklepnih vozil, širile so se različne govorice o usodi Sukarna. Rečeno je bilo tudi, da je mrtev. Toda, kakor so javili po radiu zvečer, Je Sukamo v predsedniški palači in je baje že zopet prevzel vso oblast. Po zadnjih poročilih so aretirali vse člane ((revolucionarnega sveta1.), v katerem je bilo 45 članov, med katerimi tudi pet ministrov prejšnje vlade. V sporočilu upornikov je bilo tu. di rečeno, da je «svet generalov prevratni organizem, ki deluje s podporo CIA, ki je bila v zadnjem času zelo aktivna, zlasti odkar je v pryem tednu avgusta zvedela, da je predsednik Sukamo hudo bolan«. «Ker se ni uresničilo upanje, da bo predsednik Sukamo umrl zaradi bolezni, je svet generalov, da bi uresničil svoje smotre, pripravil načrt, da s silo nastopi na dan oboroženih sil, 5. oktobra, s tem da pošlje v Djakarto čete z Jave. Na ta način je svet generalov nameraval izvesti udar že pred 5. oktobrom. Da se prepreči to kontrarevolucionarno dejanje, je polkovnik Untong sprejel pobudo in začel operacijo 30. septembra, ki je imela uspeh. Operacija je izključno operacija v vojski in je naperjena proti svetu generalov, ki je omadeževal vojsko in imel sovražne namene proti indonezijski republiki in predsedniku Sukarnu. Polkovnik Untong Je bil mnenja, SUKARNO in zdrav ter . ikiikiiik mit mn umih m mn RAZPRAVA V GLAVNI SKUPŠČINI OZN Kambodža odpovedala sodelovanje v posameznih odborih skupščine Predlog irske delegacije o varnostnih silah ■ Iranski šah poziva na kampanjo za odpravo nepismenosti da kot član predsednikove straže ki ga je plenum CK KP že odobril. NEW YORK, 1. — Pri nadalje; vanju splošne razprave v glavni skupščini OZN so govorili razni govorniki, med katerimi ganski zunanji minister in bivši predsednik glavne skupščšine Alex Quaison-Sachey, ki je med drugim zahteval sankcije proti Južni A-friki in ukinitev tujih vojaških oporišč v Afriki. Mehiški zunanji minister Antonio Garrillo Flores je ostro nastopil proti ustanovitvi medameriške sile v okrilju Organizacije ameriških držav. Govoril je nato ameriški delegat Goldberg, ki je pobijal obtožbe, ki so bile izrečene proti a-meriški politiki v Vietnamu, in je tudi ponovil, da bodo ZDA nadaljevale vojaško pomoč sajgon-Ski vladi, «dokler bo trajal napad Hanoja«. Irski, zunanji minister Frank Alken je izjavil, da je Irska mnenja, Ha bi morali Združeni narodi imeti ledno možnost izvrševati svojo poglavitno nalogo. Dodal je: «Naše thnenje je, če neki majhni državi grozi nevarnost napada in zahteva Pomoč od Združenih narodov ter Je ne dobi zaradi pomanjkanja soglasja petih članov varnostnega sveta, bi morala skupščina imeti mož-host takoj priporočati ustanovitev hnirovnih sil.« Načrt, ki ga je Aiken predložil, določa, da je treba stroške za te operacije takole razdeliti: pet odstotkov na razvijajoče se države, 25 odstotkov na gospodarsko razvite države in 70 odstotkov na pet stalnih članov varnostnega sveta, toda z izjemo tistih, ki ne bi glasovali za te operacije. Kamboškl predstavnik je sporočil, da je njegova vlada «zelo razočarana«, ker Organizacija združenih narodov ne Izpolnjuje velikega upanja, ki so ga vanjo imeli narodi. ^Kambodža, je dodal, se ne misli umakniti iz Združenih narodov, in že vedno upamo, da bo pamet prevladala. Toda zavedamo se naše nemoči Po obrazložitvi našega stališča, je zaključil predstavnik, bo-mo sedeli v glavni skupščini, toda ne bomo sodelovali v komisijah ah odborih in tudi ne bomo sprejeli nalog, ki bi nam jih eventualno po- nudili«. . Splošna razprava se bo nadaljevala v torek. V ponedeljek ne bo seje, zaradi papeževega obiska. Iranski šah Reza Pahlevi je poslal predsedniku skupščine Fan-faniju pismo, v katerem govori o •veliki nevarnosti, ki ogroža har-nionijo in pravično ravnotežje na svetu«, in to je »nevednost, strahotno zlo, zaradi katerega trpi nad milijardo človeških bitij, ki jim je odvzeta ena najosnovnejših človeških pravic, pravica do izobrazbe«. Sah se sklicuje na nedavni kongres o analfabetizmu, ki ga je organiziral Unesco v Teheranu, 'n poudarja, da je ta kongres dal narodom možnost, da preidejo od izjav o namenih k dejanjem in od improviziranih dejanj, J1 sporazumnemu akcijskemu načrtu. ((Konkretni rezultati kongresa Unesco, zaključuje šah, me spodbujajo, da pred tem mednarodnim forumom pozovem vse vlade, naj izvedejo splošno mobilizacijo vseh človeških in materialnih sil, da se začne končna kampanja proti analfabetizmu. Ta kampanja je ena najplemenitejših in najvažnejših nalog, kar jih je človek kdaj začel za svojo dejansko osamosvojitev.« Peking nadaljuje napade na SZ PEKING, 1. — Ob navzočnosti Maocetunga je bila davi v Pekingu velika parada ob proslavi 16. obletnice ustanovitve kitajske republike. Navzoč je bil tudi kamboški predsednik Sihanuk, Na velikem zborovanju na glavnem trgu, ki se ga je udeležilo pol milijona ljudi, je govoril pekinški župan Peng Cen. Med drugim je izjavil, da če bi ((ameriški imperializem hotel vsiliti vojno kitajskemu ljudstvu, bo to prav gotovo pripravljeno prevzeti veliko odgovornost ter se upreti ameriškemu imperializmu ter zadati popoln poraz ameriškim napadalcem in s tem vplivati k borbi narodov sveta, 'da porazijo ameriški imperializem«. Moderni revizionizem ima razbi-jaško vlogo v socialističnem taboru in v svetovnem komunističnem gibanju, vlogo saboterja narodnoosvobodilnih gibanj in revolucionarne borbe vseh narodov, sodelavca ameriških imperialistov in drugih reakcionarjev«. Zatem je govornik dejal, da je položaj Kitajske ((izvrsten« in da ((vzhodni veter prevladuje zahodni veter In imperialisti in njihove lutke nimajo več dolgega življenja«. Podpredsednik sveta pokrajine Sinkjang Je govoril v glavnem mestu te pokrajine in je dejal, da je treba pričakovati ((nadaljevanje prevratne in sabotažne dejavnosti Sovjetov in njihovih naporov, da sejejo razdor med našimi narodnimi skupinami in da spodkopljejo našo narodno enotnost«. V zvezi z dogodki leta 1962 v Sinklangu na sovjetski meji je podpredsednik Ho Lung izjavil: «Sinkianško ljudstvo je s svojo odločnostjo onemogočilo prevrat ln sabotažo, ki Ju je začela na področju Sinklangu revizionistična skupina Hruščova; zadalo Je hude udarce najbolj reakcionarnim nacionalistom tega področja in drugim kontrarevolucio-narjem, ki so delovali v službi revizionizma, in je omogočila veliko zmago v borbi proti modernemu revizionizmu«. Dodal Je, da so se redne enote kitajske vojske ((združile z ljudstvom Sinkjanga v akciji, ki je onemogočila kontrarevolucionarni oboroženi upor ter prevratno in sabotažno dejanje modernega revizionizma«. Spremembe v Kairu ministrskih podpredsednikov in o-semnajstih ministrov ter petih njihovih namestnikov. V novi vladi so povečini člani prejšnje vlade. Edina važnejša sprememba je, da je med novimi ministrskimi podpredsedniki inž. Junes, ki je vodil u-pravo Sueškega prekopa in je sedaj prevzel ministrstvo za prevoz ir. komunikacije. V zunanji politiki ni nobene spremembe in v glavnem ni sprememb tudi v drugih ministrstvih. V novi vladi pa ni prejšnji notranji minister in to mesto je prevzel za sedaj predsednik vlade Mohiedin. Ali Sabri pa je bil imenovan za podpredsednika republike. «A1 Ahram« piše danes, da so med navodili, ki jih je Mohiedin dal svojim sodelavcem, tudi to, da namerava z največjo strogostjo spoštovati vse obveznosti, tako v notranji kakor v zunanji politiki. mora začeti svojo operacijo, ker je njegova dolžnost ščititi predsednika indonezijske republike.« V izjavi je bilo rečeno, da se bo podobna akcija nadaljevala po vsej Indoneziji proti «agentom in simpatizerjem sveta generalov«. Dalje je bilo v izjavi rečeno, da politične stranke, množične organizacije, časopisi in revije lahko nadaljujejo svojo običajno dejavnost in bodo morali poročati o tej revolucionarnemu svetu, Rečeno je bilo tudi, da revolucionarni svet ne bo menjal zunanje politike. Untong je dalje dejal, da «tisti generali in častniki, ki niso skrbeli za veliko večino podrejenih ter živeli v luksuzu in razsipali državni denar, bodo morali biti Izgnani iz vojske in primemo kaznovani«. Po sporočilu, da je bil upor Un-tongovih generalov strt, ni bilo dragih poročil. Zato si ni do sedaj mogoče ustvariti Jasne slike o pravem stanju. Radio Djakarta je Javil, da je Sukamo še vedno predsednik republike. General Suharto je izjavil, da so bili polkovnik Untung in draga dva častnika predsedniške straže izključeni iz vojske in bodo disciplinsko kaznovani. General Suharto je dodal, da so organizatorji zarote ugrabili šest častnikov med katerimi načelnika glavnega štaba vojske generala Janija, ter so jih prisilili dajati izjave in dati na razpolago njihovo teleprintersko službo. Radio ni potrdil prejšnjih poročil, da je bil general Jani ubit. V neki drugi oddaji je radio spo. ročil, da indonezijska mornarica sodeluje z vojsko proti voditeljem upora. Zasedanje vrhovnega sovjeta SZ MOSKVA, 1. — Danes se je v Kremlju začelo zasedanje vrhovnega sovjeta SZ, ki se bo verjetrto zaključilo že jutri. Naloga zasedanja je: 1. Izvedba ukrepov, Jti iih Je sklenil plenum CK KP SZ‘o U dustrijski reformi. 2. Odobritev de kretov prezidija vrhovnega sovjeta od zadnjega zasedanja dalje. O prvi točki so že izčrpali disku sijo, potem ko je prvi podpredsed nik vlade Mazurov v imenu vlade predložil zahtevo za odobritev o-menjenih ukrepov. Mazurov je zahteval ustanovitev 27 novih ministrstev, od katerih bo po sektorjih odvisna vsa industrija. Dalje je zahteval ukinitev gospodarskih svetov (sovnariiozov), gospodarskega sveta SZ in vrhovnega gospodarskega sveta. V svojem dolgem govora Je Mazurov ponovil vse argumente iz Ko-siginovega poročila na plenumu, ki jih vsebuje tudi resolucija plenuma. Od 27 ministrstev jih bo 11 vsedržavnih, 16 pa republiških. Mazurov je dejal, da bodo ta ministrstva uresničila ((korektno kombinacijo načela centraliziranega vodstva in razvoja pobud republik, v krajevnih organih in v pravih podjetjih«. Takoj po govoru Mazurova so ustanovili komisijo 50 članov, ki ji predseduje Mazurov sam in katere naloga je pripraviti načrt zakona ter ga predložiti vrhovnemu sovjetu. Kar se tiče statuta v tovarnah, ni nič znanega, t. j. ali gre samo za nekak pravilnik ali pa za pravi zakon. Split - Pescara BEOGRAD, 1. — Med Splitom in Pescaro bo vzpostavljeno tesno sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in športnem področju, posebno pa še na področju turizma. O tem so se načeloma sporazumeli te dni zastopniki ljudske občine in člani delegacije iz Pescare, ki Je pod vodstvom profesorja in znanega antifašista Francesca Amorosa bila gost občine Split. Med bivanjem v Splitu so člani občine Pescare obiskali več gospodarskih, turističnih in dragih ustanov in se razgovarjali o raznih oblikah sodelovanja. Medtem ko poveljnik opazovalcev OZN, kanadski general Bruce MacDonald, skuša v Lahoru doseči od Pakistancev «določen umik« z bojne črte, očitno z namenom, da prepreči stik nasprotnih čet, je vrst« držav odobrila udeležbo svojih častnikov pri nadzorstvu črte premirja na indijsko-pakistanski fronti. Na sliki: nizozemska častnika — opazovalca, podpolkovnik Frost in major Santing, v Ravalpindiju .....................I....milil.........................................Hlinil....um......mini........um...........................................umi............................................................. PRED BLIŽNJIM KONGRESOM V VARŠAVI Ostra kritika v izvršnem odboru CGIL na račun politike svetovne sindikalne zveze Načelno so si stališča enaka, a socialistična struja zahteva tudi izstop iz zveze - Poslanska zbornica odobrila zakon o pomoči ladjedelnicam in nekatere spremembe volilnega zakona RIM, 1. — Danes se je pričelo važno zasedanje izvršnega odbora CGIL, na katerem so razpravljali o odnosu med CG IL in svetovno sindikalno zvezo, ki bo imela v kratkem svoj kongres v Varšavi. Uvodno poročilo je imel taj- nik Lama (član KPI) ki je u-gotovil, da so v CGIL glede bistvenih pogledov na mednarodno sindikalno politiko enaka stališča. Ta enotna stališča temeljijo na enakih analizah sindikalnega položaja :n na zahtevi, naj bodo sindikalne organizacije avtonomne. Enotnost pogledov CGIL zajema tudi resne kritike politike svetovne sindikalne zveze, ki pogosto sektaši iz ideoloških razlogov Te kritik« je CGIL že večkrat formulirala in bodo tudi osnova za delo delegacije na kongresu. Lama je nato ugotovil, da- so bistveno različni pogledi glede organizacijskih vezi med CGIL in svetovno sindikalno zvezo in da so v tej zvezi naslednja tri stališča in tudi konkretni predlogi. Prvo stališče izhaja iz predpostavke, da je treba izstopiti iz zveze že sedaj in da bo mogoče samo na osnovi avtonomne politike CGIL razviti mednarodno sindikalno solidarnost. Drugo stališče predstavlja nekak kompromis jn pravi, naj ne bi prišlo do razkola, da pa predstavniki CGIL ne bi več aktivno sodelovali v odborih in drugih organih zveze Tretje stališče pa zahteva, naj CGIL ostane v zvezi in naj v notranjosti nadaljuje bitko za nova stališča, in naj se samo po proučitvi rezultatov kongresa prične ponovno razpravljati o sodelo- ""iiiiMHimuiiiMiiiiimmuiiiiiimiiUHiiiMiiumuinuifiiiHuiHuiiuiHiiiiiiumimiHiHiHHiiuiHHiiiiiiiiiHiuiiimiiiiiiiHHiiiiiiHiiimiuiiiiuiiiiiiiiiiHiiiumiin NEVARNOST OBNOVITVE BOJEV MED INDIJO IN PAKISTANOM V' Sastri je obtožil Pakistan da stalno krši premirje Ob vsej meji sc ponavljajo spopadi - Anglija bo obnovila dobave orožja Pakistanu in Indiji ? . Nehrujeva sestra pri de Gaullu KAIRO, 1. — Nova vlada Z AR je sestavljena in bo jutri prisegla. _ _ Kairski Ust objavlja seznam osmih bavila Sovjetska zveza. Radio je NOVI DELHI, 1. — Indija je danes obtožila Pakistan, da neprestano krši premirje na vsej meji med obema državama. Predsednik vlade Šastri je v razgovoru s časnikarji izjavil, da se boji, da se bodo sovražnosti s Pakistanom zopet vnele «zaradi obnašanja Pakistana«. V Novem Delhiju izjavljajo, da so bile pakistanske sile zelo aktivne na področju zahodnega Ražastana in da sta davi na sektorju čamb obe strani streljali. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva pa je zanikal pakistansko trditev, da je Indija sporočila ultimat Pakistanu, naj izprazne nekatera področja na sektorju Camb do danes. Pakistanski predsednik Ajub Kan je danes izjavil, da ne bo miru med indijskimi in pakistanskimi četami, dokler ne bodo storjeni »jasni koraki za rešitev kašmir-skega spora«. Dodal je, da se morajo čete umakniti s sedanjih položajev «na podlagi prej določenega programa in z učinkovitim nadzorstvom«. Indijski radio je danes sporočil, da Je Sovjetska zveza zahtevala od Indonezije, naj ne izroči Pakistana vojaškega materiala, ki ji ga je do- dodal, da se domneva, da je indonezijska vlada zagotovila Sovjetski zvezi, da ne bo dobavljala Pakistanu sovjetskega vojaškega materiala. Dalje je radio dejal, da je Sovjetska zveza pozvala Indonezijo, naj se ne vmešava v indijskopaki-stanski spor. Malezijski zunanji minister je izročil davi pakistanskemu visokemu komisarju v Kuali Lumpur noto vlade, s katero se zavrača pakistanska obtožba, češ da je Malezija zavzela Indiji naklonjeno stališče med razpravo o indijskopaki-stanskem sporu v varnostnem svetu OZN. Nota poudarja, da je Malezija v tem sporu nevtralna in želi samo vzpostavitev miru. Predstavnik indijskega ministrstva za obrambo je danes sporočil, da so indijske čete odbile pakistanski napad na sektorju Aknor v Kašmlru. O napadu so obvestili opazovalce OZN. V Ravalpindiju pa pravijo, da so napad začele indijske čete in da so ga Pakistanci odbili. Prav tako trdijo v pakistanski prestolnici, da so indijske čete začele močan napad na pakistanske položaje na sektorju čamb. Indijska vlada je poslala danes kitajskemu poslaništvu v Novem Delhiju noto, s katero obtožuje Kitajsko, da podpira Pakistan v sedanjem sporu. Nota označuje ultimat, s katerim je Peking zahteval, naj Indija poruši svoje vojaške naprave na meji, za nesramen. Dalje pravi nota, da dela Kitajske vse afriško-azijski skupnosti. V Londonu izjavljajo, da namerava britanska vlada v kratkem obnoviti dobavljanje orožja Indiji in Pakistanu, ki ga Je prekinila 9. septembra. Predstavnik ministrstva za odnose s Commonwealthom je izjavil, da sedaj proučujejo «na podlagi normalne procedure« dovoljenja za izvoz britanskega orožja Indiji in Pakistanu s trgovskega vidika. Davi je prišla v Pariz sestra pokojnega Nehruja, ki je članica indijskega parlamenta. V Pariz Je prišla kot osebna predstavnica predsednika vlade šastrlja, da obrazloži de Gaullu indijsko stališče v sporu s Pakistanom. De Gaulle jo je sprejel popoldne. Sestala se je tudi z drugimi francoskimi voditelji. V ponedeljek bo imela v indijskem poslaništvu tiskovno konferenco. Po razgovoru z de Gaullom, ki je trajal eno uro, je indijska predstavnica izjavila, da je prišla v Pariz, da obvesti de Gaulla o vseh problemih, ki se tičejo Indije. Na vprašanje, ali je bilo govora o in-dljskopakistanskem sporu, je odgovorila, da Indija nima navade spravljati v zadrego svoje prijatelje. Na vprašanje, ali so govorili o Kašmlru, je odgovorila: «Kašmir je Indija«. Na vprašanje, ali Je zaprosila od de Gaulla posredovanje, je odgovorila, da je prišla v Pariz samo, da zaprosi de Gaulla, naj vanju v odborih in organih zveze. Lama je zaključil, da njegova struja zagovarja zadnje stališče, ker svetovna sindikalna sveža ni nikoli ovirala avtonomne iniciative CGIL. Tajnik, poslanec Mosca, je obrazložil stališče' socialistične strvlje in utemeljil zahtevo, riaj se takoj izstopi iz zveze. Gre predvsem za nesprejemljiva politična stališča zveze in za nujnost nove borbe za enotnost vseh sindikalnih gibanj v svetu brez togih ovirov in politične logike mednarodnih centrov. Gre za nadaljevanje dejanske politike CGIL, ki Je pospeševala nova stališča v okviru mednarodnih centra! predvse n v kapitalistični Evropi. Samo kritika v notranjosti pobudnica široke avtonomne akcije, s katero naj se premagajo sindikalna nasprotovanja, naj se ustvarijo dvostranski ali večstranski odnosi in s tem širša solidarnost ter enotnost. Za prvo resolucijo je glasovalo 23 članov izvršnega odbora, za drugo pa 10. Soglasno so bili izvoljeni naslednji člani delegacije CGIL za kongres v Varšavi: Novella, Bitos-s\ Lama, Scaglia, Bonaccini in Cocchi (komunisti), Mosca, Monta-gnani in Dldo (socialisti), Foa in Tondl (PSIUP). V senatu so odobrili nekatere mednarodne pogodbe in med njimi izmenjavo not med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila izvršena v Beogradu marca 1962 in ki se nanaša na izpopolnitev člena 20 konvencije o medsebojni zdravstveni, civilni in upravni pomoči. Senat je nato nadaljeval razpravo o za konu o filmih. V poslanski zbornici so pričeli zveze pa sedaj ne bo več mogla i razpravo o zakonu, ki predvideva doseči nadaljnjih konkretnih ko- nekatere spremembe pri reviziji rakov pri teh naporih za združe-1 volilnih seznamov. Do sedaj so vanje. Ni namreč mogoče niti po- delali revizijo volilnih seznamov sa mogoče, da bi ustvarila razdor v ((koristi Indiji s svojo modrostjo«. misliti na obnovitev mednarodne solidarnosti v sedanjih pogojih, ko obstajajo različne mednarodne centrale, in še manj, da bi do tega prišlo s sestanki teh central. Treba je zato iskati novo pot ln iskati nove oblike enotnosti tudi v okviru regionalnih sindikalnih organizacij in njih združevanja. Mosca je zaključil, da Je treba o teh vprašanjih Jasno razpravljati, da pa bodo spoštovali končno stališče večine izvršnega odbora, ki obvezuje celotno CGIL. Tajnik Foa (PSIUP) je zagovarjal stališče, da je treba ostati v vseh organih zveze, da pa je treba kritizirati dogmatizem, apologijo in podobna stališča, ki v veliki meri prevevajo delo svetovne sindikalne zveze. Tudi on je ugotovil, da mora CGIL zagovarjati nova in globoko reformirana stališča, da pa mora prav iz teh razlogov ostati v zvezi. Zavrnil je kompromisna stališča, naj CGIL ne bi sodelovala v organih zveze, češ da gre samo za prvi korak k izstopu iz svetovne sindikalne federacije. Zasedanje izvršnega odbora se je zaključilo s preložitvijo dveh resolucij. Prvo so predložili komunisti Novella, Lama in Scheda skupno s predstavnikoma PSIUP Foajem in Nicosio, drago, socialistično resolucijo pa je predložil Monta-gnani. V prvi resoluciji se sklicujejo na zaključke kongresa CGIL, ki je bil v Bologni, in zahtevajo revizijo po. litike vsen mednarodnih sindikalnih central ter njih enotnejšo politiko. Resolucija poudarja različna stališča med pozicijami CGIL in številnimi točkami programa, ki ga je izdala za kongres svetovna sindikalna zveza. Zato tudi pooblaščajo delegacijo CGIL, da na kongresu glasuje proti tistim delom programa in stališčem, ki bodo v nasprotju s stališči CGIL. Resolucija poudarja, da namerava CGIL ostati še vedno član zveze, ker bi izstop objektivno pomenil podporo desnikarskim in sektaškim stališčem mednarodne CISL, ki sprejema pogojevanje sindikalnega gibanja s priznavanjem kapitalističnega sistema. Zato se tudi zavrača možnost, da CGIL ne bi sodelovala v organih svetovne sindikalne zveze. Socialistična resolucija obširno navaja teze zveze, s katerimi se CGIL ne more strinjati. Vendar pa ugotavlja resolucija, da nujnost izstopa CGIL iz zveze ne izhaja samo iz teh bistveno različnih stališč, temveč tudi iz potrebe, da se iščejo nove poti za sindikalno akcijsko enotnost med različnimi državami na regionalni osnovi in z državami v razvoju. To vprašanje je še zlasti pereče v Evropi, kjer so delodajalci uspešno ustvarili evropsko gospodarsko skupnost, čemur pa ni odgovarjala enotna akcija sindikalnih organizacij. Ce CGIL izstopi iz zveze, bo lahko mo enkrat na leto, in to do 30. aprila, in torej niso mogli voliti mladeniči in mladenke, ki so bili rojeni po tem datumu, tako da so bili na primer številni volilni upravičenci izključeni iz upravnih vo litev v Jeseni 1964. Zato zakon predvideva, da bodo volilne sezname spolnjevali dvakrat na leto, ter uvaja še nekatere druge izboljšave. Komisija za promet poslanske zbornice je na zakonodajnem zasedanju odobrila zakonski osnutek v korist ladjedelniške industrije. Zakonski osnutek so takoj poslali v dokončno odobritev ustrezajoči komisiji senata. Novi zakon predvideva prispevke ladjedelnicam v skupni višini 42,5 milijarde lir od 1. julija 1964 do 31. decembra 1966. Zakon se vključuje v širšo predvideno pomoč, tako da bo država prispevala za graditev ladij v .razdobju od 1. januarja 1967 do 31. decembra 1969 nadaljnjih 67,5 milijarde lir. in tore] v celoti v obeh razdobjih 110 milijard lir. Minister za trgovinsko mornarico Spagnolll je v obrazložitvi poudaril, da vlada ne namerava ukiniti pomoči ladjedelniški industriji, čeprav bo treba to vprašanje urediti v okviru določil evropskega skupnega tržišča. Pred komisijo za finance in zaklad senata je v okviru proračunske debate poročal minister za finance Tremellonl, ki Je dejal, da je naraščanje državnih dohodkov bilo v letošnjem letu zadovoljivo. Ugotovil je. da se letos davčni vijak ni privil, izboljšal pa se Je odnos med neposrednimi in posrednimi davki. Zanimiva je bila njegova izjava, da govorice o izredno obsežnih davčnih uta]ah niso povsem močne, ker je dohodek država od neposrednih davkov v zadnjih desetih letih mnogo hitreje naraščal kot je v istem razdobju narašča! narodni dohodek Nato je minister ugotovil težavni finančni poležaj lokalnih ustanov, kar bo mogoče urediti v okviru gospodarskega načrtovanja. LONDON, 1. — Zvedelo se je, da namerava britanska vlada začeti podzemeljske poskuse z jedrskimi konicami na izstrelke «Polaris». To bo baje sporočil predsednik vlade Wilson, ko bo spodnja zbornica spet zasedala. Poskuse bodo baje delali v nevadski puščavi v ZDA NA ZAGREBŠKI UNIVERZI Podeljen častni doktorat predsedniku Radakrišnanu Indijski predsednik se bo srečal s Titom na Brionih Delegacija italijanskega ustavnega sodišča v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Zvezna skupščina Jugoslavije je prejela odgovore parlamentov drugih držav na deklaracijo, ki jo je predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj 9. maja ob dvajseti obletnici zmage nad fašizmom poslal vsem parlamentom. V svojih odgovorih se zastopniki parlamentov pridružujejo zaskrbljenosti jugoslovanskih narodov zaradi napetosti na svetu in pozdravljajo njihovo pobudo za o-hranitev miru. V deklaraciji so zvezna skupščina, zvezni odbor SZDL Jugoslavije, zvezni odbor Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, ljudski poslanci, številni politični in javni delavci Jugoslavije pozivali vse svobodoljubne in demokratične sile na svetu, naj združijo svoje napore, da se ohrani mir ter prepreči napad in vojna, in naj se zavzamejo za nadaljnjo uveljavitev načela listine svetovne organizacije. Več parlamentov poudarja v svojem odgovora potrebo izvajanja politike miroljubnega sožitja za ohranitev mira, krepitev svetovne organizacije in daje vso podporo stališčem, ki so prikazana v deklaraciji. Zagrebško vseučilišče je slovesno podelilo predsedniku republike Indije dr. Radakrišnanu, ki le na u-radnem obisku v Jugoslaviji, naslov častnega doktorja filozofskih ved za njegov prispevek v borbi za uresni- _______ ______ čenje ideje svetovnega humanizma, v obeh državah. | Pri slovesnosti so bili navzoči med drugimi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, politični tajnik Hrvaške Vladimir Beka-rič in številni drugi zastopniki Hrvaške, politični in javni delavci Zagreba in ostalih krajev Hrvaške. Po promociji je predsednik sabora Hrvaške Ivan Krajačič priredil Indijskemu predsedniku kosilo med katerim je Radakrišnan v odgovor na zdravico predsednika sabora Hrvaške Ivana Krajačiča poudaril podobnost pogledov obeh držav in dodal, da je Indija v svojih naporih vedno uživala veliko podporo narodov Jugoslavije in predsednika Tita. Dr. Radakrišnan je poudaril, da se Indija in Jugoslavija zelo prizadevata za mir na svetu in za razumevanje med narodi. «Ml s« skupno borimo za svobodo, socialistično zgraditev naših držav in za stvar miru. In prav zato, ker imamo iste ideale kot Jugoslavija, se tu počutimo kot doma,» je poudaril Radakrišnan. Popoldne je visoki gost Indije odpotoval v Dubrovnik, od koder bo po dveh dneh odoo-toval na Brione, kjer se bo srečal s predsednikom republike maršalom Titom. Kot gost ustavnega sodišča Jugoslavije je prispela danes v Beograd delegacija ustavnega sodišča Italije pod vodstvom predsednika sodišča Gaspara Ambrosinija. Delegacija bo do 6. oktobra, v Beogradu, kjer si bo z zastopniki ustavnega sodišča Jugoslavije izmenjala misl. o ustavni zakonodaji v praksi B. B. tli Od prestolnice nihkih koristi BONN, septembra. — Od 376 poslancev prvega Bundestaga Jih Je 3. novembra 1949 le 200 glasovalo za Bonn, ko se Je bilo treba odločiti, kje naj bo «provlzorlfino glavno mesto* pravkar ustanovljene Zvezne republike. Ostali so bili za Frankfurt. Prebivalci velikega mesta ob Malnl, ki bi bilo spričo svojega geografskega položaja In kot pomembno gospodarsko sredince res najbolj primerno za novo prestolnico, so bili takrat hudo razočarani ln užaljeni. Ne povsem brez podlage so trdili, da je Bonn pač «moral» zmagati, ker je v njegovi bližini, v Rhbndorfu, Adena-uerjeva hiša. Danes, po šestnajstih letih, ko Je Frankfurt eno naj-večjih prometnih križišč v Evropi !n ko nima prostora niti za hessen-sko deželno vlado, so seveda zadovoljni, da se Jim ni treba ukvarjati še z zvezno administracijo. Zato pa se Je prvotno navdušenje prebivalcev Bonna kmalu poleglo. Res, Bonn je bil nenadoma v središču pozornosti In ni bil več samo (rojstno mesto Ludwlga van Beethovna*; toda koristi od novega statuta še zdaleč niso bile tako velike, kot so pričakovali. Danes v bonskem rotovžu odkrito govorijo o ostrem nasprotju med Bonči ln «zveznimi bonclo. Kot marsikaj v zvezni republiki In v zahodnonemškl politiki Je tudi sedanji položaj Bonna rezultat konflikta med željami in resničnostjo. Bonn Je imel leta 1949 okrog 100.000 prebivalcev, danes Jih Ima 140.000. Odstotek prirastka je mnogo manjši kot v drugih zahodnonemšklh mestih ln število prebivalcev Je začelo celo naglo upadati. Stanovanjske hiše postajajo poslovna poslopja in banke, ljudje #bežljo» v okolico. V mestu skoraj ni več ulice, ki ne bi bila enosmerna, ln zaradi prometa, ki Je tudi za zahodnonemške razmere izredno gost, mora mestna uprava odšteti vsako leto neznanske vsote za modernizacijo cest. Industrije ni. Ker so edini dohodki mesta prometni davek, zemljiški davek in podpora ren-sko-vestfalske deželne vlade, se Je moralo zadolžiti kot doslej še nobeno zahodnonemško mesto: na glavo prebivalca za okrog 1.400 mark. V rednem letnem proračunu Je deset odstotkov praznine. »Finančni položaj Bonna Je katastrofalen*, uradno izjavljajo v baročnem rotovžu na Marktplatzu. (Ce zvezna vlada takoj — ali vsaj takoj po volitvah — ne spremeni svoje politike, moramo napovedati konkurz*. Deset let Je bila bonska vlada gluha za zahteve Bonna. Doslej ni dodelila glavnemu mestu niti marke. Kajti Bonn «ni» glavno mesto. Bonn Je (provizorično* glavno mesto. Glavno mesto Je — Berlin. Bonn ne sme postati glavno mesto. to Je temeljna politika bonske vlade. Ne sme «lzdatl Berlina*. Nihče ne sme dobiti občutka, da se Je vlada (navadila* na Bonn ln da namerava v Bonnu osuti, kajti s tem bi sama razveljavila svoje sUllšče, da državne meje niso dokončne ln da Je prestolnica Nemčije slej ko prej Berlin s svojim zbombardiranim RelchsUgom. Bonn mora nenehoma potrjevati tezo o Zvezni republiki kot edini predstavnici volje nemškega naroda, ne pa Je razveljavljati. Ce bi se odločili ln začeli reševati nakopičene probleme Bonna kot metropole, bi napravili s tem nepopravljivo politično škodo državi, naciji, Bonnu... In Uko se zvezna vlada vede v Bonnu kot hotelski gost, ki noče plačati računa. Res Je na lastne stroške na hitrico zgradila nekaj velikih poslopij za ministrstva in ea parlament, tudi sUnovanJa za uradnlštvo, toda za posledice se ni več zanimala. Kljub (provizo-rlčnostl* so se začele v Bonnu naseljevali najrazličnejše polvladne in polprivatne ustanove, stranke in druge organizacije so sl tu spletle (provizorična* gnezda, banke, podjetja ln koncerni so sl tu ustanovili centrale ali vsaj pomembne podružnice. Ker Je zahodnonem škl davčni sistem tak, da na novo ustanovljenim Institucijam po membno olajšuje razne dajatve, Je Imela bonska občina od tega priliva več škode kot koristi. Vsekakor so bili dohodki daleč Izpod stroškov, ki so Jih povzročili nenadni stanovanjski, komunalni, zdravstveni, socialni ln predvsem prometni problemi. Bonn sam Je moral nositi posledice, ki Jih Je povzročil (zvezni Bonn* Iz (političnih razlogov* Je ostala zvezna blagajna zaprU. Edino pri gradnji dveh reprezentativnih poslopij, koncertne dvorane Beethovenhalle ln novega mestnega gledališča, ki Je eno najlepših ln najmodernejših na svetu, so zvezni boncl nekaj prispevali, pač zato, ker su obe poslopji namenjeni predvsem njim. Toda za vzdrževanje ne prispevajo niti pfeniga. (Darilo Da-najcev*, se pritožujejo v rotovžu in premišljajo, kako bodo pokrili primanjkljaj obeh ustanov. Toda (Zvezni Bonn* se Je Bonnu bolj zameril z nečim drugim. V neposredni okolici glavnega mesta je trideset občin, ki so z njim že neločljivo povezane. Prehod lz ene občine v drugo Je tako rekoč neviden. Vidne pa so meje pristojnosti. Načelo samostojnosti občin je v Bonnu uveljavljeno do absurda. (Samo to še manjka, da bi na renskem mostu pobirali mit-nlno, kot so Jo v srednjem veku*, pravijo v mestni hiši. Čeprav se je Bonn s svojo širšo okolico v teh šestnajstih letih zlil v trdno enoto in v sistem medsebojne tesne odvisnosti, v veliko mesto s 350 tisoč prebivalci, Je celotno področje še vedno razbito na 31 delov, samostojnih delov, ki vodijo vsak svojo politiko s perspektive vaškega zvonika. Vsak poskus, da bi ustanovili kako koordinacijsko ali vsaj posvetovalno telo, se je Izjalovil. Vse občine so med seboj sprte, (ln sicer tako zelo, da se občinski možje ne pozdravljajo več*. Kdor telefonira lz Bonna v Bad Godesberg — ln vsakdo, ki bil kdaj tu, ve, da je oboje Bonn — mora plačati pristojbino za medkrajevno zvezo. Novo stanovanjsko naselje Tannenbusch se Je moralo ustaviti sredi prostrane, nikomur koristne poljane, ker Je sosedna občina sklenila prepovedati gradbeno dejavnost. Občina Beuel bi na svojem robu rada postavila Industrijsko podjetje, toda njena soseda, občina St. Augustln, ji ne da vode. Itd. Načrt o «združeni občini*, o (velikem Bonnu*, v katerem bi občine ohranile svojo tradicionalno samostojnost, a se pri tem podredile nekemu širšemu urbanističnemu konceptu, interesom velikega organizma, ki je v zadnjih letih nastal na obeh straneh Rena, Je že zdavnaj sestavljen ln njegovo smotrnost so potrdili številni strokovnjaki. Toda (velikega Bonna* ne bo. (Zvezni Bonn* nasprotuje. Občine naj ostanejo med seboj sprte. Vse naj ostane, kakor je. S koordinacijo bi bonsko območje postalo (velemesto* ln glavno mesto. Toda (glavno mesto Je Berlin...*. In če vprašate kakega visokega zveznega bonca, kdaj neki se zvezna vlada namerava preselil v Berlin, kdaj bo zapustila bonski (pro-vizorij*, dobite odgovor: (Oprostite, to vprašanje Je pri nas tabu*. Bilo Je neoportuno, greh zoper (neovrgljiva* načela bonske politike, da, kaznivo, če bi odgovoril, kot misli; (čez trideset let, čez petdeset let, nikoli...*. a •• a____a__§• e * _ Anita Ekberg ob vrčku piva na Renato Rascel in Delta Scala v «2elvinem dnevu*, ki ga sedaj uprizarjajo v gledališču (Verdi* da ne bo več stopil na nemška | «Oktoberfest» v Miinchenu Komemoracija Villaroela CHIANCIANO TERME, 1. — Spomin pesnika Giuseppa Villaroela, ki je pred 17 leti ustanovil • nagrado Chianciano» za pesništvo, je danes zvečer, dva meseca po njegovi smrti, poča stil Salvatore Quasimodo. Ko memoracije v občinski knjižni c i' se je udeležil p roj. Padella ro, generalni ravnatelj informacijske službe pri predsedstvu vlade, ter mnogi drugi predstavniki kulturnega sveta. »Prodana nevesta* v Mariboru za stoletnico opere Za stoletnico Smetanove opere «Prodana nevestas je vodstvo mariborske Opere pripravilo ie peto postavitev te opere v 20 povojnih letih. Na sporedu je bila štirinajst sezon in je doživela 162 predstav. Pri teh postavitvah se je zvrstilo veliko režiserjev, dirigentov in pevcev. Letošnjo premiero je pripravil dirigent Jakov Cipci (asistent Boris Švara), režiser je Franjo Potočnik. Peli bodo: Ondina Otta-Klasinčeva, Nada Zrimškova, Georgij Minčev, Nikola) Trufov (oba sta nova člana mariborske Opere), Aleksander Kovač, Dragica Sodnikova, Adal-berta Thumova, Miro Gregorin, Stanko Colnarič, Zorica Baračeva, Milan Gorenšek, Emil Baronik in Franc Bohinec. Koreograf je bil dr. Henrik Neubauer. Premiera bo danes. Rubinstein ne stopi na nemška tla BONN, 1. — V intervjuju za nemško televizijo je slavni pianist Arthur Rubinstein izjavil, da se je večkrat kesal prisege, ki jo je napravil pred 50 leti (ko je cesar Wilhelm II izdal nekatere protisemitske zakone), da ne bo več stopil na nemška tla. Globoko spoštovanje do mnogih mrtvih, med katerimi so številni člani moje družine, ki so pomrli v koncentracijskih taboriščih, mi preprečuje koncertirati v moji domovini, ki je sicer dala svetu toliko glasbenikov, znanstvenikov, pesnikov, umetnikov, je dejal pianist, ki sedaj živi v Parizu in je zapustil svojo deželo še pred prvo svetovno vojno. Sprejel pa je sodelovanje z nekim nemškim orkestrom, toda ne na nemškem ozemlju. Maja 1966 bo namreč z orkestrom koelnske-ga radia med turnejo v Švici igral Brahmsov koncert za klavir in orkester št. 87. VČERAJ ZAČETEK ŠOLE Čez 7 milijonov šolarjev in dijakov Določeni so že tudi datumi počitnic in zaključka šolskega leta RIM, 1. — Okrog 7.200.000 mladih ljudi Je danes zjutraj pričelo novo šolsko leto. Dokončni umik bo začel veljati v štirih ali petih dneh. Umik bo sestavljen po strogih didaktičnih kriterijih, namreč tako, da se bo izognil poskusom koncentriranja ur vsakega predmeta ali določanja ur v zvezi z željami osebnega značaja. Prvo trimesečje se bo zaključilo 23. decembra; 24. decembra se bodo pričele božične počitnice, ki se bodo končale 2. januarja; veliko- nočne počitnice bodo od 7. do 11. aprila. Drugo trimesečje bo trajalo od 3. januarja do 18. marca in tretje od 21. marca do koppa šolskega leta. Šolsko leto se bo zaključilo za prve štiri razrede'osnovnih šol 23. junija za peti razred 16. junija v višjih šolah pa 11. junija. V Genovi bo razstava hotelske opreme GENOVA, 1. — V dneh od 25 novembra do 5. decembra bo v Ge. novi II. mednarodna razstava hotelske In turistične opreme. Razstava bo v okviru genovskega mednarodnega velesejma. V navedenem času bo tudi cela vrsta zasedanj na katerih bodo razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo razna področja nabav in opreme za hotele in restavracije. Teh zasedanj se bodo udeležili kar najbolj kvalificirani strokovnjaki Iz posameznih področij. Oproščen, kdor ustreli protirasista NEW YORK, 1. — Pravosodni minister Nicholas Katzenbach je Izrazil svoje globoko obžalovanje zaradi oprostilne razsodbe glede Thomasa Colemana, prostovoljnega namestnika šerifa v Haneyvillu (Alabama), ki je 20. avgusta s stre. li iz lovske puške ubil bogoslovca Jonathana Danielsa in hudo ranil katoliškega duhovnika Richarda Morrisroeja, ki sta se oba borila v protisegregactonistični organizaciji. O razsodbi se je seveda negativno izrazil tudi sam Morrisroe, ki je v bolnišnici, in pa Martin Luther King. Tatvina draguljev LONDON, 1. — Markiza Queens-berry je Javila, da so ji ukradli za približno 25 milijonov lir draguljev iz sobe nekega hotela v Londonu, kamor je v preteklih dneh prišla Iz svoje podeželske rezidence. Hotelska soba ne kaže kakih znakov vloma. NI dneva, da ne bi iz kakega kraja prispela poročila o nalivih, ki povzročajo poplave. Na sliki je cesta Aurelia na periferiji Sanrema, Id jo je preplavila voda, ko se je utrgal oblak »...i..........................................................................................Milinimi.....iliill.inmu.iu.......iniim.i................................................................................ Koncil VATIKAN, 1. — Generalni tajnik koncila nadškof Felici je sporočil, da bodo imeli koncilski očetje ta mesec nekaj počitnic — od 18. do 23. Vendar veljajo te počitnice samo za (generalne kongregacije* v baziliki, ne pa tudi za komisije, ki bodo morale delati še bolj kot sicer, da preučijo vse pripombe, ki so jih postavili k raznim besedilom posamezni očetje. Pri nadaljevanju razprave o (Cerkvi v modernem svetu* se je danes govorilo o zakonu ln družini, potem pa so začeli razpravljati o kulturi. Indijski nadškof iz Bom-baya kardinal Gracias je izrazil mnenje, da bi pri sestavljanju nekaterih besedil morali sodelovati tudi laiki in ne sami teologi in moralisti. Nadalje je dejal, da bi morala shema močno obsoditi današnjo pokvarjenost, ki je za človeštvo še bolj nevarna kot atomska bomba. Besedilo tudi ne graja dovolj nepravične razdelitve bogastva na zemlji. MA PERIFERIJI MORENE Austin v tovornjak pet oseb takoj ubitih Ni še prav jasno, zakaj se je avto zaletel v tovornjak, ki je vozil po svoji strani SIRACUSA, 1. — Dva od treh delavcev, ki so včeraj dobili opekline pri uhajanju žveplene kisline v neki tovarni, sta v prvih današnjih urah izdihnila. MODENA, 1. — Pet oseb se je ubilo pri cestni, nesreči v bližini Modene. Te osebe so se vozile z nekim «austinom.) z evidenčno tablico iz Trenta. Avto Je vozil od Reggio E milia proti Modeni. Do nesreče je prišlo kmalu po šesti uri zjutraj. Zaradi mokrote tal Je avto zaneslo, tako da je zavozil v tovornjak, ki je vozil na drugi strani ceste v nasprotni smeri. Za volanom avtomobila je bil 22-letni Glno Giur-letti lz Albiana (Trento). Z njim so bili še trije njegovi sovaščani in še nekdo iz neke druge vasi. Trčenje Je povzročilo velik trušč, ki so ga slišali v neki bližnji kmečki hiši. Takoj so obvestili policijo. Vsi ponesrečenci so bili člani zadruge za lomljenje porfira v Albia-nu. Zdi se, da je zadruga dobila neko delo, ki bi se moralo pričeti danes. V domači vasi ponesrečencev si pa nihče ne ve pojasniti, kako da je bila petorica še na poti, če se je odpeljala včeraj okrog poldneva. Pristanek na Luni po televiziji? NEW YORK, 1. — Morda bomo na televizijskih zaslonih neposredno spremljali prvi pristanek ameriških astronavtov na Luni. Tehniki nekega ameriškega podjetja pri- pravljajo okoli 2.5 kg težko, za svetlobo zelo občutljivo snemalno kamero, ki bo brez škode prenesla nagle temperaturne razlike več sto stopinj in ki naj bi bila pritrjena na ustreznem mestu v vesoljski kabini (Apollo*. Potres ANCHORAGE, 1. — Aparati observatorija v Anchorageu so včeraj zvečer registrirali močan potres z epicentrom na Aleutinskih otokih, približno 750 km južnozahodno od Anchoragea. GENOVA, 1. — Usad okrog 800 kub. m, ki ga je povzročila infiltracija vode zaradi nalivov, ki trajajo v Genovi že nekaj dni, je danes popoldne zasul štiri avtomobile, ki so stali v centralni ulici Das-sori v elegantni četrti Albaro. Podrl se je velik zid, visok približno 8 m, ki je podpiral neko ulico nad njim Zdi se. da usad ni zahteval žrtev. Ali gre res za novo zdravilo proti raku? V zadnjem času se je v republiki Bosni in Hercegovini ter v drugih krajih Jugoslavije razvila polemika o preparatu, ki ga Je odkril zdravnik dr. Fahradln Zejnila-gič, stomatolog ln kemik ter profesor na višji pedagoški šoli v Sarajevu. (O tej polemiki Je že tudi v Italiji poročala agencija Ansa.) Preparat, ki mu Je avtor dal ime (HTS», Je namreč pokazal določene pozitivne učinke na rakasta o-bolenja. Klinično HTS še ni raziskan, predvidevajo pa, da bodo njegov učinek začele raziskovati pristojne zdravstveno znanstvene ustanove. Sekretariat za zdravstvo BiH namerava še prej sklicati posvetovanje strokovnjakov, ki naj povedo svoje mnenje o predvidenem raziskovalnem delu. Polemike o (HTS* bi morda sploh ne bilo, če se ne bi primerilo, da se Je nekaterim za rakom obolelim bolnikom, ki so ta preparat Jemali, zdravstveno stanje izboljšalo v taki meri, da jim ni bilo treba več dajati morfija. In še več. Pri nekaterih bolnikih so zločeste tvorbe povsem izginile. Taka in podobna poročila polnijo te dni stolpce nekaterih bosenskih in srbskih časopisov. Pred dobrimi tremi leti so pri dr. Ruži Babič, zdravnici iz Sarajeva, ugotovili raka Kot človek, ki se zaveda bolezni, za katero še ni zdravila, Je zaprosila dr. Zejnila- giča, za katerega je od svojih znancev zvedela, da je iznašel neki preparat, naj Ji pomaga. Ta korak je storila z nezaupanjem — toda, kdo ne bi poskusil? Nekaj dni po jemanju (HTS* so zdravniki ugotovili, da se je tumor zmanjšal. Preparat je jemala še na-prej in tumor je povsem izginil. Opustila Je (HTS* in po nasvetu dr. Zejnllagiča nadaljevala zdravljenje z žarčenjem v Beogradu. Toda tumor se je spet pojavil. Brzojavno je naprosila dr. Zejnllagiča, naj Ji pošlje preparat. Po nekajdnevnem doziranju (HTS* Je tumor izginil in se doslej še ni ponovil. Dr. Babičeva Je pod stalno zdravniško kontrolo. Potem so začeli Jemati (HTS* kapsule tudi drugi bolniki, med njimi tudi taki, ki so Jim bile ure življenja že štete. Tako je bilo na primer z nekim bolnikom iz Čačka. Kljub operacijam in žarčenjem ter zdravljenjem z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga medicina, bolniku niso mogli pomagati. Rak na debelem črevesu se je razširjal in zajel skoraj vse notranje organe. Pojavile so se tudi metastaze. Na pobudo zdravnikov bolnišnice v Cačku so ga v spremstvu medicinske sestre prepeljali v Sarajevo. Po Učinek preparata se Je pokazal tudi pri nekem čevljarju iz Sarajeva in še pri mnogih drugih bolnikih. Razumljivo je, da se iz dosedanjih primerov še ne more reči, da je (HTS* res zanesljivo zdravilo proti raku, in bi bila kakršnakoli izjava o tem do kraja nepreudama. Sodbo Je treba prepustiti strokovnjakom, ki naj na podlagi znanstve-no-raziskovalnega dela ugotovijo njegov dejanski učinek. Tudi dr. Zejnilagič sam ne trdi, da je (HTS* zdravilo proti raku. Bolnikom ga daje le na podlagi pismene zahteve njihovih zdravnikov. Dr. Zejnilagič zatrjuje, da (HTS* ni člsto-statik in ne antibiotik. Zagotavlja, da je nestrupen in neškodljiv za človeški organizem. O sestavinah preparata pove le to, da so iz domačih surovin, ki so zelo poceni. Naj bo kakorkoli že, dejstvo je, da dr. Zejnilagič ponuja svoj preparat klinikam z željo, da ga raziščejo in ugotovijo njegovo farmakološko sestavo in pa učinek na rakasto tkivo. Preparat Je pred časom dal v preizkušnjo profesorju dr. Josipu Flegerju, znanemu der-matovenerologu iz Sarajeva. Profesor Fleger je dal o preparatu dr. Zejnilagiču pismeno potrdilo, v ka- nekaj zaužitih kapsulah (HTS* se. terem med drugim pravi: (Kapsu-je bolniku zdravstveno stanje po- le, uporabljene po tri na dan, pri pravilo. Bolečine so popustile ln treh primerih karclnomatoznih me-morfij ni bil več potreben. Jtastaz splošnih in regionalnih, u- stavijo rast tumoroznega kožnega tkiva, vendar pa je premalo časa ln premalo materiala, da bi lahko izrekel definitivno mnenje o delovanju pri inoperobilnih in tistih primerih, ki jih ni mogoče žarčiti.* Dr. Fahradln Zejnilagič se Je ukvarjal dolga leta z novo metodo zgodnjega diagnosticiranja raka, ciroze, hepatitisa in drugih obolenj. Da bi jih preveril, Je leta 1959 svoja spoznanja posredoval zveznemu svetu za znanstveno delo v Beogradu, ki mu Je omogočil, da pred strokovnjaki demonstrira svoje metode. Ob tej priložnosti Je strokovna komisija medicinske fakultete v Beogradu v pismenem poročilu o-cenila metode dr. Zejnllagiča kot originalne, znanstvene in zelo zanimive. Glede na to mu je predlagala, naj ostane v Beogradu in nadaljuje delo na kliniki. Tega pa dr. Zejnilagič ni sprejel in je delo nadaljeval doma v Sarajevu. Tedaj je zvezni svet za znanstveno delo v posebnem pismu priporočil znanstvenemu dru. Stvu BiH, naj dr. Zejnilagiču o-mogoči, da bo nadaljeval delo. Dr. Fahradin Zejnilagič je svoje metode demonstriral tudi pred strokovnjaki vojno medicinske a-kademije v Beogradu, na univerzah v Koelnu in Bruslju ter na fondaciji Curier v Parizu. Te u-stanove menijo, da gre za odkri vanje nove metode diagnosticira nja raka, ciroze jeter, nefritisa in drugih obolenj. Med dolgotrajnim delom pri diagnosticiranju nekaterih obolenj je dr. Zejnilagič spoznal, da se jih more diferencirati na podlagi kaloidno-kemičnih reakcij in opazil v serumu krvi za rakom obolelih bolnikov usedline nekih krvnih komponent, ki jih v serumu krvi zdravih in za drugimi boleznimi obolelih, ni. Te komponente je skušal raztopiti s snovmi, ki niso strupene za človeški organizem. Na podlagi eksperimentiranja je prišel do določenih kombinacij snovi, ki bi onemogočile rast tumorjev v človeškem organizmu. Sestavil je preparat, ki ga je dopolnjeval, da bi preprečil nekatere depre sivne reakcije. Tako se je rodil «HTS», za katerega je veliko zanimanje ne samo med bolniki, marveč tudi med profesorji iz tujih dežel. Več profesorjev med: cine iz vseh velikih italijanskih mest je že zaprosilo dr. Zejnila-giča za preparat «HTS». Pred tre. mi dnevi je pošiljka odpotovala tudi v Argentino na prošnjo nekega tamkajšnjega uglednega profesorja. Polemika okrog preparata «H-TS» je čedalje večja. Kakšni bodo rezultati, prepuščamo presoji tistih, ki so za take zadeve poklicani, da jih rešujejo in zaščitijo. BUENOS AIRES, 1. - Okrog 5000 oseb Je ostalo včeraj brez stre. he zaradi požara, ki je skoraj popolnoma uničil barake na periferiji Buenos Airesa. Pogorelo je več kot 800 barak in 25 oseb je v bolnišnici. ŽENEVA, 1. — Obnovili so delo pri iskanju 61 trupel pod ledenikom Allalinom. Delajo pa na robu ledenika, kjer je bolj varno, če bi se morda velikanske količine ledu spet zrušile niže. PORDENON, 1. — Ministrstvo za pošto in telekomunikacije je odločilo, da bo Pordenon dobil nov sedež za centralno pošto namesto sedanjega zastarelega. Primemo mesto bo določila občina. Donatella Morganti iz Rima ho edina evropska stevardesa na letalu, s katerim ho papež 1'avei VI. poluvul v Nevv Volk Max Frisch Naj mi bo ime Gantenbein Švicarskega pisatelja Maxa Fri-scha, prozaista in dramatika, pri nas že kar dobro poznamo, saj smo doslej in/li že dvoje njegovih romanov v slovenščini (Ho-mo Faber in Stiller). Prav v spremni beležki k slovenski izdaji romana o kiparju Stillerju pa je bil že govor o romanu Naj mi bo ime Gantenbein, ki je v originalu izšel lani in s katerim je pisatelj dosegel nov prepričevalen uspeh. Prav ta roman smo zdaj po zaslugi Državne založbe Slovenije in prizadevanju prevajalca Vitala Klabusa (ta je prevedel tudi Stiller ja) dobili tudi v slovenščini. Državna založba ga je izdala v zbirki Moderni roman v okusni elegantni opremi — kar pa ne velja za ščitni ovitek — Uroša Vagaje. V literaturi sodobne Evrope Max Frisch ne zavzema zaman tako vidnega mesta ln ne slovi zaman kot eden najodličnejših predstavnikov moderne evropske književnosti. Posebno z romanom Stiller, ki je res odlično delo, kakor smo imeli priliko sooznatl tudi pri nas, je ustvaril delo, ki je tako po tematiki, načinu obdelave problemov in po formalni plati res dognana mojstrovina. Zato bi skorajda lahko rekli, da Frischevo najnovejše prozno delo, roman o (slepem* Gantenbeinu, ne bo deležno tako nedeljenega slovesa. Vsaj ne pri širšem krogu bralcev. Kajti roman je morda za povprečen okus le vse preveč izven realnega sveta in vse preveč vezan na besedico (bi», ki izraža pogojnost. Pa čeprav so ideje pisatelja imenitne in čeprav so zgodbe, ki jih v raznih variantah tako rekoč stresa iz rokava, več kot domiselne. že v Stillerju je jedro vsega romana in poglaviten zaplet v vprašanju identitete in resničnosti neke osebnosti. Saj ves roman samo ugotavlja, ali je izginuli kipar Stiller in človek, ki ga je prijela švicarska policija zaradi podobnosti kiparju, ena in ista oseba. Nekaj podobnega je tudi v romanu Naj mi bo ime Gantenbein. Osrednje vprašanje je tudi tukaj vprašanje človekove identitete, vprašanje videza in resnice. Kajti vsa pisateljeva pripoved, vse njegove zgodbe, ki jih niza pred bralca, se sučejo okrog vprašanja, kakšen je neki človek, kako ga vidijo drugi in za kakšnega se ima sam, kakšen bi lahko bil v takih okoliščinah in kakšen spet v drugačnih. Prav za to razpravljanje pa pisatelj prikaže zgodbo človeka, ki naj bi mu bilo ime Gantenbein, ki naj bi bil slep in ki naj bi v takih in takih okoliščinah doživel to in ono, v drugačnih okoliščinah pa spet nekaj drugega. Roman pa jfe pravzaprav sestavljen iz vrste vzporednih zgodb, ki jih pisatelj spretno niza eno za drugo in prepleta njih osebnosti, katere v novih zgodbah nastopajo sicer iste pa v drugačnih okoliščinah vendar z drugačnimi lastnostmi. O srednja osebnost je človek, kateremu nadene pisatelj ime Gantenbein, ki doživi prometno nesrečo ln to izkoristi. Po odpustu iz bolnišnice sicer vidi, a se vendar izdaja za c’=oega. Iz tega pa nastane vrsta nepričakovanih in zapletenih situacij, posebno v Gantenbeinovem zakonu z igralko Lilo. Ta ima namreč tudi druge častilce, proti katerim ni indiferentna. Od njih prejema cvetje, pisma in druge izraze ljubezni, kar vse naj bi Gantenbein ne videl, pa dejansko vidi. In prav zato ga ima Lila rada. Toda ko se odkrije resnica, ki Je Lila noče priznRti, pride do zapletov zaradi ljubosumja, ločitve in tako naprej. Toda pisatelj izrecno nakazuje, da se vse te zgodbe okrog Gantenbeina niso zgodile, temveč da bi se lahko samo zgodile... Prav v tem izmišljanju raznih možnosti, predstavljanju ene in iste osebnosti v raznih možnih situacijah, v tem iskanju nekega resničnega bistva človekove osebnosti pa je tudi jedro celotnega teksta. V romanu Naj mi bo ime Gantenbein gre torej za zanimivo vprašanje človekove osebnosti, njenega bistva, ki ga pisatelj načenja v vrsti realnih in umišljenih zgodb, ki pa se na koncu zlijejo v mozaično celoto. Seveda je to vprašanje duševnosti in osebnosti današnjega človeka, vprašanje videza in resnice, človekove identitete, tega, kar je, in kar naj bi bilo v človekovi notranjosti. Zato je to predvsem pisanje, ki je namenjeno intelektualcem in seveda vsem, ki iščejo v romanu kaj več kot pa samo navadno, bolj ali manj zanimivo pripovedovano zgodbo. Roman Naj m! bo ime Gantenbein je sicer pisan v očitnem iskanju novih oblikovnih prijemov, vendar pa Frisch ne zametuje tradicij klasičnega romana, ki jih spretno spaja z eksperimenti modernega pisanja. Vendar pa se celotno Fischevo pisanje odlikuje po globokem in resnem obravnavanju problemov, brez kakih teženj po cenenih efektih, pa tudi po bleščečem stilu. Očitno je. da je Frisch velik pisatelj, ki skuša nekaj modernega vnesti tudi v sodobni roman. Sedanji njegovi teksti kažejo, da bo v tem spel. Pa čeprav bo sicer ostal pisatelj za ožji krog bralcev. SI Ru. Se danes in jutri v Ljubljani mednarodna grafična razstava Zaradi velikega zanimanja bo šesta mednarodna grafična razstava v Moderni galeriji odprta do nedelje, 3. oktobra, do 18. t re. Zadnje strokovno vodstvo po razstavi bo v nedeljo, ob 11. vri. KRITIČEN POLOŽAJ V ADENU Dokajšnja zaskrbljenost ^ LondOHU Zakaj predsednik Naser ni sprejel britanskega podse-kretarja za zunanje zadeve - London pojasnjuje odstavitev adenske vlade - Govor jemenskega predsednika Abdula Sala la - Okrepljena dejavnost Nacionalne fronte osvoboditve Adena Položaj v Adenu je dosegel svojo kritično točko, je rečeno v u-radnem sporočilu, ki so ga objavili v Londonu. Odstavljena je bila tako imenovana krajevna vlada, in to na osnovi navadnega dekreta britanske metropole. S tem je praktično prenehala tudi veljavnost začasne ustave te samoupravne kolonije na jugu Arabije. Do tega je prišlo v trenutku, ko se je britanski podsekretar za zunanje zadeve, George Thompson, nahajal v Kairu. Omenjeni korak britanske vlade je imel za Posledico, da se predsednik Naser ni hotel sestati s podsekretarjem Thompsonom, ki je med drugim imel v svojem programu tudi pogovor s predsednikom Združene arabske republike. Krajevna vlada Adena je razpuščena. V obrazložitvi Londo-na je pojasnjeno, da je do tega Prišlo, ker je krajevna vlada zavrnila predlog, naj bi se bolj energično postavila po robu dejavnosti Nacionalne fronte osvoboditve Adena. Dejavnost Fronte Je bila posebno zadnje mesece okrepljena, kar je med kolonialnimi krogi v Veliki Britaniji povzročilo nemalo skrbi. Začeli so vladi očitati, da sploh ni sposobna sprejeti kakega učinkovitejšega ukrepa proti osvobodilnim silam Adena. Sklep Londona o «začasni» ukinitvi ustave v Adenu, je v popolnem nasprotju s prejšnjimi obljubami glede njegove neodvisnosti. Sicer pa londonski ukrep v določenem pogledu pomeni o-benem tudi priznanje neuspeha določene politike, ki se ni mogla obdržati. Trenutni postopek, da bi ljudstvu Adena s pomočjo sile bile naložene nove in še težje obveznosti, pa lahko samo še Pospeši proces dekolonizacije, pri Čemer bo vloga Nacionalne fronte odločujoča. Do vsega tega je prišlo prav v trenutku, ko republika Jemen Proslavlja tretjo obletnico neodvisnosti, oziroma v trenutku, ko •e prehaja k uresničitvi sporazuma o miru v Jemenu. Stabilnost Jemena pa prizadeva najbolj tiste, ki si žele restavracijo kolonializma na jugu Arabskega Polotoka. Spričo tega je sporazum nied Riadom in Kairom v Londonu bil sprejet z dokajšnjo vznemirjenostjo, tembolj, ker je v nekaterih krogih že od davna obstajala želja, da bi se ohranil kolonialni status Adena ter drugih ozemelj v tem predelu sveta. Ko je govoril na proslavi tretje obletnice jemenske republike, je Abdulah Salal, njen predsednik, rekel tudi sledeče: «Naša republikanska vlada ne bo varče-vala z napori, da bi arabski jug osvobodila od kolonialne oblasti.* To Salalovo izjavo so tolmačili kot začetek nove povečane dejavnosti arabskega sveta, temelječe na osnovi vrhunske arabske konference, ki se je sredi septembra vršila v Casablanki. Kako obvarovati Aden? — se te dni vprašujejo britanski strateški izvedenci za arabski Vzhod. Oporišče v Adenu bi nedvomno moralo zaščititi ne samo vojaške, temveč tudi gospodarske interese Velike Britanije na tem področju. Vtem ko so vojaški interesi, kot je dobro znano, samo izraz določene politike, katere cilj je, da obvaruje gospodarske interese britanskega kapitala. To je v zvezi s položajem v Adenu osnovno. Zakaj, ne glede na dejstvo, da Aden sam ne predstavlja bogatega gospodarskega področja, je pa obenem tudi res, da leži na ozemlju, ki je izredno bogato z naftnimi izvirki. Kakšnega pomena je Aden za ohranitev britanskega vpliva na tem predelu sveta, nam najlepše dokazuje dejstvo, da se na tem teritoriju danes nahaja okrog 18 tisoč britanskih vojakov, ki so vsak trenutek pripravljeni, da intervenirajo na katerem si bodi področju Afrike ali Azije. Po zadnjih vesteh časnikarskih agencij, je Velika Britanija z o-toka Malte odposlala proti Adenu tri vojne ladje, med katerimi je tudi ena letalonosilka. Ta ukrep je docela upravičeno vznemiril celotno svetovno javnost, še posebno, ker se prav te dni vlagajo ogromni napori, da bi se na svetu ohranil mir. Sicer pa še tako obsežna vojaška intervencija na jugu Arabije nikoli ne bo mogla zaustaviti vala protikolonialnih stremljenj v tem predelu arabskega sveta, ki je trdno odločen, da končno uresniči svoje davne sanje o popolni svobodi in neodvisnosti. Ta poroka zares ni kar tako: kot je razvidno iz slike, ima ženin daljše lase od neveste, a tudi ostali povabljenci mu nimajo kaj zavidati, ženin je John Stax, kitarist ansambla «Pretty Things»», nevesta, YVendy Kinnes, manekenda. č lani omenjenega ansambla trdijo, da so «Beatlesi» v primerjavi z njimi čisto navadni nazadnjaki POGOJI ŽIVLJENJA IN MISELNOST ŠVEDSKE MLADINE Tri presenetljive osnovne značilnosti nove švedske generacije v Otrok je na Švedskem kot kralj - Fantje in dekleta uživajo popolno enakost v vsakem pogledu - Deležni so precejšnje svobode še pred osemnajstim letom starosti - Mladina se za vprašanja notranje politike ne zanima - Glede mednarodnih vprašanj se nagiba na stran tretjega bloka in OZN gojenost, ki nam grozi. Ljudje mislijo vedno manj, živijo pa vedno udobneje in čakajo na upokojitev. Toda, ali res živijo v polnem pomenu te besede?* Tri so temeljne značilnosti, ki obeležujejo novo švedsko generacijo. Prva je ta, da je otrok, tudi v času dozorevanja, nekakšen kralj. Drugo predstavlja dejstvo, da fantje in dekleta uživajo popolno enakost na vseh področjih. Na osnovi tretje pa Švedska demokracija vsebuje mnogo pozitivnih elementov. Toda velik del švedske mladine išče nekaj, česar tudi sam natančneje ne ve, kaj naj bi to bilo: morda življenjski cilj ali smisel, morda kak ideal... «To, kar me najbolj teži,* je dejal neki stockholmski študent, 1 *5 Vabilo ra p'^: 22 45 Johann Sohasfan ■Reeir. Koncert v d-mo-’u za dve v(ni!ni in orkester; 23.00 Izbor motivov 12.05 Plo*Ap- n "e Glasbeni vložek; 12.25 Tre^a stran. Koper 7.15 Jutrania glasba: 7.40 Lahka olasba, 8 00 Pevski program; 8.30 ■tog narodni plesi; 9.00 Program no ploščah; 10 40 Glasbeni vložek; 10 45 Poje Richard Anthony; 11.00 plasba, sladka glasba; 11.30 Uspete meiodiie; 11.50 Glasba no že-*tah; 12 45 Lahka glasba: 12.55 Nadaljevanje elasbe uo željah; 13.30 Poročila; 13.40 Za prijetno razpoloženje: 14 00 Popevke v soboto ob 2; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Mali koncert zabavne glasbe; 15.40 Kulturni mozaik; 15.50 Deset minut z jug. pevci; lfi.OO Orkestralni koncert; 16.30 Izbrali ste: 17.00 Dlasbena panorama; 17.40 Jazzovski program; 18.00 Prenos RL; 19 00 Pn|e Anita ODav: 19 30 Prenos RL; 22.15 Plesni program; 22.30 Vesti; 22.40 Nadaljevanje Plesnega programa; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 strani iz albuma; 9.45 Pevski pro- S0B0TA, 2. OKTOBRA 1965 gram; 10.05 Operna antologija; sončnih dobrav; 13.15 Zabavna 10.30 Italijanski in tuji orkestri; glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Kon-11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 certno kramljanje; 14.35 Naši po-Ital. narodne pesmi in plesi; 11.30 slušalci čestitajo; 15.20 Zabavni Mozartov koncert; 11.45 Glasba za lntermezzo; 15.30 Pojeta moški godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 pevski zbor «Graflka» in oktet Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Pregled likovnih u-metnosti; 15.30 Nepozabne pesmi; 16 30 Lirična glasba na ploščah; 1725 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert italijanske glasbe za mladino; 18.45 Plesna glasba; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 22.30 Tedenski pregled ameriške lahke glasbe. bratov Pirnat iz Mengša; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Simfonični II. program Okvare na televizorju? 5?a4i«TREVI5AN UL. S NICOLO’ *1 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja takojšnje tn temeljito popravilo I' E H M) N it. 726-276 8.00 Jutranja giaaUn; 8 en Orkestralni koncert; 9.3.5 cAdele. oa-meUera fpdele*. program lahke glasbe: 10.35 Nainoveiše pesmi: D 95 Glaska za dobro "o^o; 12.00 Orkestralni koncert: 1220 Operna glasba: 13 00 Sre^nin os I9: « S^-TSTiJirS: KSMuSSL rulpk: 15.15 Nainoveiše plošče; ls 35 Koncert v m'niaturi: 16 00 Presodila: 16 50 Plesna glasba; !9.35 Tz*r°hanie loter,io' 1« 35 Vaši na‘Uubši neveh 73 99 Koncert modernega iazza: 21.00 Pevski nro-ran: 2140 Oddala o znanosti; 22.00 Pie— olasba. orkester RTV Beograd; 18.15 Popevke tega tedna; 19.05 Glasbene s plesom; 22.10 Oddaja za naše izseljence: 23.00 Poročila; 23.05 Za prijeten konec tedna. III. program Ital. televizija 18.15 Oddaja za najmlajše; 20.05 Šport, 20.30 Dnevnik; 21.00 Nastop Adriana Celentana; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 «Tosca», opera v 3 dejanjih Giacoma Puccinija. Jug. televizija 10.00 TV v Soli; 17.40 Kje Je, ka) je; 17.55 Zoki Poki — lutkovna oddaja; 18.10 Vsako soboto; * _________ KCO,„i ... 18.25 TV obzornik; 18.45 Slobodan nanevi; 8.25 Iz populRrne koncer- Stojanovič; Alergija — mladinska tantne literature; 9.25 Slovenski igra; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnev-skladRtelji mladini; 9.40 Igra pi- nlk; 20.30 TV obzornik; 20.40 S halni orkester Ljudske milice; kamero po svetu; 21.10 Druga 1915 Pesmi in plesi iz Jugosla- plat medalje — humoristična odvije; 12.05 Tenorist Miro Brajnik; daja; 22.00 Rečna ladja — serijski 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Prek film; 22.50 Poročila. 18.39 Pregled japonske literature: 18.45 Bachov koncert: 1930 Vsakovečerni koncert; 20.30 Re-vlia revii: 20.40 Car' Maria von Webem- Knr-f-ert za klavir in orkester, 2i ?0 lHnla pesniška antologija; 21.30 Simf. koncert. Slovenija 7.15 Igramo za razvedrilo; 3.00 Poročila; 8.05 Domače pesmi in od 1. 1949 do 1964, bilo registriranih okrog 170 milijonov novorojencev, in pa na povprečno življenjsko dobo Kitajcev. Nihče pravzaprav natančno ne ve, kolikšna je ta življenjska doba. Otroški fond OZN, ustanova UNICEF, razpolagata s podatki, po katerih ta v Indiji znaša 32, a na Japonskem 68 let. Povprečna življenjska doba, ki bi jo mogli pripisati danes rojenim kitajskim otrokom, pa za gotovo ne more biti daljša od one filipinskih otrok, ki znaša 51 let. Da bi mogli točno izračunati, koliko ljudi živi na Kitajskem, bi morali vedeti ne samo, kako dolgo bodo živeli današnji kitajski novorojenčki, marveč bi tudi morali poznati povprečno starost starejše generacije, predvsem one, ki sta Jo močno prizadeli državljanska vojna in pa vojna proti Japonski. Po zanesljivih podatkih ima danes Kitajska okrog 40 odst. prebivalstva pod 16. letom starosti. Ce je to točno, bi teh 40 odst. predstavljalo prav tistih 170 milijonov ljudi, ki so se rodili po letu 1948, kar hi pomenilo, da živi v deželi 425 milijonov ljudi, seveda, če predpostavljamo, da je vseh omenjenih 170 milijonov Se pri življenju. Ker pa je to nemogoče, potem lahko predpostavimo, da živi danes na Kitajskem samo okrog 400 milijonov ljudi. Vrsta strokovnjakov tudi zelo kritično ocenjuje rezultate ljudskega štetja iz 1. 1953, na osnovi katerih je Kitajska v tem času štela 530 milijonov prebivalcev. Celo pekinški «2en Min 21 Bao» Je tedaj objavil vrsto člankov, v katerih Je kritiziral v tem pogledu storjene napake. A statistiki OZN so kitajske podatke sprejeli samo zaradi tega, ker ni bilo nobenega dokaza, da bi bili netočni. Uradne kitajske podatke o smrtnosti prebivalstva smatrajo strokovnjaki OZN za prenizke, one v zvezi s prirastkom pa pretirane. Celo ob predpostavki, da se je v zadnjih 16 letih na Kitajskem rodilo ne samo 170, marveč 180 milijonov otrok, od katerih naj bi jih pri življenju ostalo 165 milijonov, kot tudi, da bodo današnji kitajski otroci povprečno živeli 50 let, namesto 45, kolikor znaša kitajsko povprečje, nam bo račun pokazal, da živi danes na Kitajskem samo okrog 495 milijonov ljudi. Kitajsko prebivalstvo za gotovo ne dosega 750 milijonov, zatrjujejo na zahodu. A tudi v ustrezni novejši kitajski literaturi, kot na pr. v reviji «Kitajska danes*, je govora samo o 600 milijonih kitajskih prebivalcev. vzgaja vse do svoje zrelosti. Stanovanja, otroški vrtci, šole, centri za tehnično vzgojo in univerze, kulturni in zabavni krožki, vse te ustanove, ki v njih doraščajo, študirajo, delajo in se zabavajo mladi Švedi, so zares moderne, udobne, funkcionalne ter opremljene z vsemi najsodobnejšimi napravami in pripomočki, tako da si mi tega skoraj ne moremo zamisliti. Kar zadeva drugo načelo, to je popolno enakost med fanti in dekleti, ga na Švedskem začenjajo izvajati že v prvih razredih osnovne šole. Tako prvi kot druge se uče kuhanja, šivanja, gospodinjskih del in nasploh gospodarjenja. Tako dekleta kot fante poučujejo v osnovnem znanju vrtnarstva, kar zadeva obdelavo lesa, kovin, uvajajo jih v knjigoveško umetnost ipd. Od osmega leta dalje so dekleta deležne enake spolne vzgoje kot njihovi tovariši. Marsikdo si bo postavil vprašanje, ali ni morda v tem nekoliko pretiravanja. Značilno je namreč, da marsikatero dekle zavestno ali podzavestno trpi zaradi takega preveč sistematičnega izenačevanja obeh spolov. In mnoge med njimi sanjajo o tem, kako bi se poročile s kakim tujcem, najraje iz južne Evrope. Obstajajo namreč oblike in načini emancipacije, ki žene ne osvobajajo. Vendar pa se večina fantov in deklet postopno privaja na to. «Ce vas preseneča,* je dejal nekemu francoskemu časnikarju študent iz Uppsale, »stoodstotna ženska emancipacija in enakost v naši družbeni ureditvi, pa nas, Švede, še toliko bolj presenečata zaničevanje in cinizem, ki ga pri vas mnogi moški, tudi mlajši, kažejo v svojih odnosih do ženskega spola ...» Tretje temeljno načelo, namreč samoodločanje mladih, izhaja logično iz prvih dveh, kot tudi iz realistične, dasiravno nekoliko naivne vere v pozitivnost «družbe brez prisiljevanja*. Za razliko od drugih evropskih dežel, kjer do tega še ni prišlo zaradi resnih sporov med mlajšimi in starejšimi generacijami, pa se doraščajoči otroci na Švedskem brez večjih trenj in že zelo zgodaj osvobode varstva in nadzorstva svojih staršev. Švedska mladina se zelo ponaša s tem, da se je otresla vseh starih predsodkov. Po njeni novi etiki, ki je deloma tudi prežeta s snobizmom in željo, da Preseneti predvsem pripadnike malomeščanske miselnosti, predstavlja spolnost družbeni problem, kot so drugi, problem, ki ga je treba proučevati javno in trezno, z očmi znanstvenega raziskovalca. «Kadar ljubimo,* zatrjujejo švedska dekleta, »srno mnogo manj komplicirane in spogledljive. Kadar pa ne ljubimo več ali nismo več ljubljene, nam je ljubša takojšnja ločitev kot pa napačna morala vašega klasičnega .trikotnika’.* Ali je v tem jasnem in realističnem gledanju na stvari kaj napačnega? Ali so tako imenovani «huligani», ki so na Švedskem še številnejši in bolj divji kot drugod, morda produkt prevelikega udobja in emancipacije mladih? Ce naj verjamemo Gustavu Joenssonu, enemu najslavnejših švedskih in mednarodnih sociologov, ki vodi v Skaeju, sredi narave, naselje za prevzgojo mladine, so pravi vzroki za to drugje, On pravi: «Knvulja mladinskega kriminala hV‘"slšd41a temu dvojnemu napredku. Verina naših mladih ljudi, ki so prišli navzkriž z zakoKonv iehkja iz tistega sloja proletariata, ki se ni znal prilagoditi moderni mestni civilizaciji. Upor pa predstavlja zanje nekakšno maščevanje.* Kakšna pa je politična opredelitev te nove švedske mladine? Kar zadeva notranjo politiko, se zanjo le-ta sploh ne zanima. V zvezi z mednarodnimi političnimi vprašanji, pa se bolj nagiba na stran tretjega bloka in OZN, dasiravno po drugi plati za evropska vprašanje ne kaže velikega zanimanja. Evropsko skupnost narodov pogosto smatra za »kapitalistično, reakcionarno in katoliško koalicijo*. Sicer skuša opozicija, ki je osredotočena predvsem v liberalni stranki, mladino pridobiti za tako imenovano »evropeizacijo*, vendar pa tudi za to švedska mladina ne kaže prevelikega navdušenja. V ŠTATENBERGU PRI MARIBORU Drugi književni simpozij Poudarek na potrebi po spoštovanju klasičnih humanističnih vrednot in kulturne tradicije V Štatenbergu pri Mariboru se je pred kratkim na drugem književnem simpoziju «Štatenberg 65» (v organizaciji DruStva književni-kov Slovenije, oziroma njegovega mariborskega pododbora) pred kratkim zbralo 20 književnikov iz vseh krajev Jugoslavije ter iz inozemstva. Po tridnevnem razpravljanju o liku sodobnega človeka v povojni književnosti, so vsi soglasno ugotovili, da je eden od temeljnih problemov našega časa v čedalje bolj pogostem zanemarjanju resničnih duhovnih potreb in človeških vrednot, kar prihaja do negativnega izraza tudi v književnosti. V resoluciji, ki so jo udeleženci štatenberškega sestanka sprejeli, je rečeno, da do tega prihaja tudi zaradi pospešenega in pogosto zelo brezobzirno tehnokra-tiziranega razvoja sodobne družbe. Književniki, je nadalje rečeno, se, razumljivo, zavedajo tega, da je bodočnost celotne civilizacije zagotovljena s kar najbolj racionalno industrializacijo, vendar pa mora biti njena ustvarjalna vsebina zagotovljena tudi s spoštovanjem klasičnih humanističnih vrednot ter kulturne tradicije ter z ustvaritvijo novih etičnih in estetskih zasnov. Analiza najrazličnejših pojavov našega današnjega življenja (urbanizacija, prelivanja prebivalstva in ekonomska emigracija, sredstva množične komunikacije, ob istočasnem razpadanju etničnih in etičnih kategorij itd.) dokazuje, da med drugim obstaja stalna nevarnost, spričo katere bi tudi nam utegnil postati edino in izključno merilo dobiček za vsako ceno. Udeleženci sestanka so zaradi tega poudarili potrebo po zaščiti tako kulturnih vrednot kot tudi osnovnega življenjskega okolja. Poleg slovenskih književnikov so se štatenberškega simpozija letos udeležili še Nedjeljko Fabrio in Giacomo Scotti z Reke, prof. Vaško Novakovič iz Novega Sada. madžarski pesnik Safer Pal, Tržačan Filibert Benedetič, češki romanopisec Bohumil Hrabalj in zagrebški esejist Tomislav Ladan. Od slovenskih pesnikov in pripovednikov pa so bili prisotni France Fi lipič, Branko Rudolf, Nada Gaborovič, Marijan Krangerber, Slavko Jug-Kočevar, Tone Potokar, Jože Šmit, Franjo Smerdu. Bdiidar Bor ko, France Forstnerič, Leopold Suhodolčan in Marijan Kolar. Simpozija se ff rUKeleiiV, pahzg 'omenjenih, tudi mladi pesnik in prcva jalec Ljubiša Djidič iz Kruševca Udeležencem so poslali pozdravna pisma pesniki iz Velike Britanije m Avstrije. V okviru sestanka je bil organiziran tudi «večer prevodov lirike», na katerem so nasto pili dr. Franjo Smerdu, ki je pu bilki predstavil svoje prevode slo venske poezije v nemščino, Giaco mo Scotti s prevodi v italijanšči no, Ljubiša Djidič v srbohrvašči no in Jože Šmit s svojimi, prevodi avstrijske poezije v slovenščino Na čast udeležencev simpozija je občinska skupščina Slovenske Bistrice v štatenberškem gradu priredila sprejem, ptujska občinska skupščina pa v ptujskem gra du svečano kosilo. Književniki so tudi porabili to jgriliko ter obiskali Ptujsko goro ter kultumo-zgodo-vinske spomenike tega prelepega kraja, štatenberško srečanje se je zatem zaključilo v Slovenski Bistrici. kjer je udeležencem bila prirejena zakuska in predani darovi Organizatorij simpozija so tudi sklenili, da bodo prihodnje leto ponovno povabili letošnje udeležence, ki se jim bodo pridružili še mnogi drugi iz vpeh krajev Jugoslavije. iiiiiiiiiitiiitiittmitutiiiiiimitiiiiiiiiiiiMiiMMiiMiiaa IZ UMETNOSTNIH GALERIJ F. Vendramin v Gorici V novem slikarskem razstavišču, ki je nasproti goriške kavarne «Al teatrov, je zanimiva razstava slik na steklu Florjana Vendramina. Je to zamenjalna razstava, ki jo prireja ustanova vPro Locov v okviru obmejne kulturne izmenjave po dogovoru z zavodom za turizem v Novi Gorici. Zato nosi katalog tudi temu primeren naslov: Folklora in narodne noše treh narodov. Vendramin se je rodil leta 1927 v bližnjem Cepovanu. Učil se je za geometra v Modeni in zaključil svoj študij po vojni v Zagrebu. Od leta 1952 proučuje folkloro vzhoda. Ker pa je že kot dijak zmagal na nekem slikarskem natečaju, uporablja svojo umetniško nadarjenost od leta 1956 za slikanje narodnih noš jugoslovanskih narodov. Slika na zelo svojstven način, ki ga je v teku let izpopolnil do učinkovite krasotne slikovitosti. kot smo to nazorno spoznali lani v Novi Gorici na njegovi osebni razstavi «Mozaik narodnih noš in plesov». Od tedaj se usmerja Vendraminova pozornost tudi na sosedno )urlansico folkloro Karnije, ki je na razstavi zastopana z deli »Ljubosumnost», «Lov na fazane» in pa «Furlanski vrtnici». Od Koroške preko Gorenjske. Prekmurja in. seveda. Gorice, Trsta in Istre. Vendramin zajema prikazano snov tudi iz Hrvaške. Srbije ter sega tja do skrajnega juga Makedonije in do meja muslimanske Albanije, kar prihaja tu do izraza predvsem v razgibanosti narodnih plesov. Vendraminova dela se odlikujejo po posebnem blesku barvnih odsevov, ker poleg barv uporablja tudi kristale in raznobarvne drobce stekla. S tem stopnjuje žarko pestrost do neobičajnih vrhov slikovitosti. To tudi pojasnjuje, zakaj ta stekla vzbujajo upravičeno zanimanje zlasti pri strokovnjakih za notranjo opremo obsežnih javnih prostorov, kjer je važna učinkovitost dekoracije na daljavo. Ni dvoma o tem, da je Vendramin v svojih stvaritvah zelo posrečeno povezal umetnost z izredno obrtniško spretnostjo, ki jo zahteva tovrstno slikanje pri izbiri uporabljenega gradiva in delovnega postopka. Le-ta prehaja že v območje najsodobnejših posegov pop-arta po očarljivih optičnih učinkih odbojne svetlobe, ki spreminjajo blesk in živahnost odsevov drobcev barvanega stekla in kristalov s premikanjem gledalca, ko jih gleda iz različnih zornih kotov. MILKO BAMBIČ Kaj je privedlo Jullette Greco, do tega, da je pred kratkim poskušala napraviti samomor? Ce ne za radi drugega, bi se bila morala temu ogniti ie zaradi svoje ljubke hčerke Natalije, ki jo vidimo na sliki it •iMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m n n 1111111111111111(1 itfiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiišiiiiiiiiiiiiiiiiiffiniiiiiiiMiiiiiiiiiiHMiiaiiii iiiiii iii aui 111(111111| ■|||||,,,||l|||||||||||||||^ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes vam bo potrebna precejšnja razgledanost, da bi se mogli znajti v novih okoliščinah. Ogibajte se razburljivosti v družbi s prijatelji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite, da bi nihče nepoklican ne posegal na področje vašega dela. Spričo krivičnih kritik na vaš račun, ohranite vendarle svojo hladnokrvnost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Danes boste Izpolnili svoj delovni dan s sestavlj: HOROSKOP i izpolnil:_____ janjem novega načrta. S podporo onih, ki vas ljubijo, vam bo uspelo uresničiti vaš davni sen. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vse vaše današnje težkoče bodo nastale za-"carjenja nekogr to. Primanjkuji i mu v nap ste e vam sa- radi spletkarjenja nekoga, ki mozavesti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspešno boste Izpolnili neko poverjeno vam delikatno nalogo. Ne zanemarjajte nekaterih važnih družinskih vprašanj. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazljivo proučite položaj in skušajte ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja. Uspelo vam bo zadovoljivo rešiti neki sorodniškl spor. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne odpovejte se dokončno neki koristni zamisli, čeprav Je sodelavci trenutno nočejo sprejeti. Bodite previdni v svojih odnosih z osebami, ki jih prvič vidite. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.1 Odpovejte se vendarle že enkrat svoji neodločnosti, s tem odlašale že predolgo. Opustite premlevanje starih vprašanj, ki ste zanje že ugotovili, da jih ni moč rešiti. STRELEC (od 22.11. do 2012) Danes vam je zagotovljen lep fi-nančni uspeh. Ni mogoče hkrati delati za čas in dobiček. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite se pred napačnim ocenjevanjem položaja, ker bi vas to utegnilo drago stati. Ustvarite si člm-pre; svoj lastni dom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imeli boste posla z oblastmi, kar pa naj vas ne skrbi preveč. Ne Izrekajte svojih sodb o ljudeh, ki Jih n« poznate. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potrudite se, da bi svoje delo opravljali bol) naglo ter z večjim uspehom. Sleherna prenagljenost na čustvenem področju bi vam samo škodila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.2, najnižja 14.4, ob 19. url 18.7; zračni Mak 1016.6 stanoviten, vlaga 74 odst., brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 2. oktobra Mirna Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 17.45. Dolžina dneva 11.42. Luna vzide ob 14.02 in zatone ob 22.20 Jutri, NEDELJA, 3. oktobra Terezija S SOLSKO MASO SE JE VČERAJ ZAČELO NOVO ŠOLSKO LETO V slovenskih osnovnih in srednjih šolah vpisanih letos 2061 učencev in dijakov Eni osebi poverjena tri ravnateljstva srednjih šol • Na-brežinski šolski okoliš še brez didaktičnega ravnatelja S šolsko mašo se je včeraj začelo novo šolsko leto 1965-1966. Po prvih, sicer neuradnih podatkih je v slovenske osnovne šole na Tržaškem vpisanih skupno 1036 otrok (lani 1044), v srednje pa 1023 (lani 1050). Na osnovnih šolah je letos 100 razredov, to je 5 manj kot lani. Šolska ravnateljstva so že prejela učbenike Za osnovne šole in učitelji jih. bodo razdelili učencem prihodnji teden. Knjige so na razpolago za vse razrede, razen za II. razred, ker so še v tisku. Šolske oblasti upajo, da bodo te knjige v kratkem dotiskane. To pričakujemo tudi' mi. V sestavi vodstev osnovnih šol so letos nastale nekatere spremembe. Tako je bila didaktična ravnateljica za nabrežinski šolski okoliš Marija Corsini premeščena v Pieris, ker je zmagala na državnem natečaju in je bila dodeljena tamkajšnjemu didaktičnemu ravnateljstvu. Na njeno mesto ni bil do sedaj še imenovan novi didaktični ravnatelj. U pati je, da bo šolsko skrbništvo čimprej u-redilo to zadevo in imenovalo didaktičnega ravnatelja. Pri tem naj omenimo, da npr. včeraj ni bilo v Zgoniku še nobenega u-čitelja in da je šolski sluga spremljal otroke k šolski maši. Do tega je prišlo, ker se je nekaj zataknilo pri razmeščanju učiteljev, ven. dar bi didaktični ravnatelj lahko uredil zadevo, če bi že bil v Nabrežini. Da ne bi prišlo še do drugih neprijetnosti, je potrebno, da didaktično ravnateljstvo v Nabrežini popolnoma deluje. Druga sprememba je nastala pri vodstvu srednjih šol. Prof. Abramova je namreč na podlagi natečaja pred kratkim dobila stalno namestitev v Gradiški, a je zaprosila za dodelitev k srednji šoli pri Sv. Ivanu. Šolske oblasti so ugodile njeni prošnji in so jo dodelile omenjeni šoli, obenem pa so ji poverile ravnateljstvo znanstvenega ter klasičnega liceja in ravnateljstvo srednje šole na Ka-tinari. Tako naj bi prof. Abramova vodila ravnateljstva kar treh srednjih šol. K zadevi se bomo še povrnili, vendar že zdaj poudarjamo, da to pomeni omalovaževanje šol s slovenskim učnim jezikom, če že ni namig k ukinitvi šol. Pričakujemo, da bodo pristojne oblasti proučile to zadevo in za vsako šolo imenovale svojega racnatelja. Kakor smo zvedeli, je včeraj Odbor Za slovensko šolo bil na razgovoru pri šolskem skrbniku, kateremu je med drugim obrazložil problem imenovanja novega didaktičnega ravnatelja za nabrežinski okoliš. Včerajšnja seja deželnega sveta je bila bolj živahna kot po navadi, ker so namreč razpravljali na njej o zakonskem predlogu komunistične skupine za u-stanovitev komisije, ki bi izvedla raziskavo o izseljevanju iz Furlanije-Juliijske krajine. To vprašanje je za našo deželo, in še zlasti za njen furlanski del, zelo pereče oziroma naravnost življenjskega pomena. Zato ni čudno, da so se ostro kresala med seboj nasprotna mnenja, čeprav so trdili vsi, da jim je rešitev tega vprašanja zelo pri srcu. Do napetega položaja pa je prišlo zato, ker je vodlja svetovalske skupine KD Mizzau zahteval, da se razprava o zakonskem osnutku svetovalcev KPI sploh ne začne, češ da ni v skladu z deželnim statutom in da je za to vprašanje pristojna samo država, ki ga rešuje preko ministrstev za delo in za zunanje zadeve. To stališče in utemeljitev je odločno zavrnil svetovalec de Ca-neva (KPI), ki je zakonski osnutek predložil in tudi poročal o njem. De Caneva je dejal, da je bilo nekaj izrednega že dejstvo, da zakonskega osnutka sploh niso predložili pristojni komisiji deželnega sveta. Nato je odločno zavrnil zahtevo da se osnutek u- makne z dnevnega reda, ter argumente, da deželni svet ni pristo- 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111101111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Vprašanje dr. Šiškoviča o otroških vrtcih ONAIRC Deželni svetovalec KPI dr. ši-škovlč je včeraj predložil predsedstvu deželnega sveta vprašanje, kaj kane deželni odbor storiti v zvezi z resnim položajem, ki je nastal v ustanovi ONAIRC zaradi pomanjkanja sredstev, tako da preti otroškim vrtcem ukinitev. Nadalje je vprašal, kako mislijo dokončno rešit! vprašanje vrtcev sploh. Skupno s prof. Šemo je vložil dr. šiškovič tudi vprašanje o načrtih za gradnjo Industrijskega področja na Krasu med Opčinami in Prosekom, pri čemer je tudi omenil, da bi utegnilo priti do uresničenja tega načrta Izven deželnega načrtovanja za gospodarski razvoj. Končno je skupaj s prof. Šemo vložil še vprašanje, kaj meni storiti odbOr,uda' še preuredt ustanova Industrijskega pristanišča. ■ :o.-, tu m i -ivi.f u-.fKtvr. ■- g v: ' Otroci z mamicami v slovensko šolo pri Sv. Jakobu SEJA DEŽELNEGA SVETA Opoziciji je uspelo izbojevati razpravo o zakonu o ustanovitvi komisije za izseljevanje Vodja skupine KD Mizzau je predlagal, nuj svet sploh ne začne razprave o osnutku, češ du ni pristojen za to vprašanje - Z 21 glasovi proti 19 je opozicija njegov predlog zavrnila Seja miljskega občinskega odbora Predvčerajšnjim se Je sestal milj-skl občinski odbor. Na seji Je razpravljal o raznih navadnih upravnih zadevah ter določil dnevni red prihodnjega zasedanja. Odbor Je tudi sklenil, da bodo priredili v Miljah praznik grozdja v nedeljo, 10. oktobra. Prihod odličnega ameriškega znanstvenika Včeraj popoldne je prišel lz ZDA v Trst prof. Rosemblut, eden najvidnejših svetovnih znanstvenikov na področju fizike plazme. Prof. Rosemblut bo skupno s številnimi drugimi znanstveniki predaval na mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Trstu o fiziki plazme, o kateri so začeli razpravljati z začetkom letošnjega akademskega leta centra. Splavitev poljske ladje Splavitev poljske ladje «Ziemia Szcezecinska« se bo danes ob 11. uri v ladjedelnici Sv. Marka u-deležil tudi podtajnik trgovinske mornarice Riccio skupno z italijanskim veleposlanikom na Poljskem, ki bosta zastopala italijansko vlado. Fincantieri bo zastopal poslanec Tupini in glavni ravnatelj Guani. Ladja ima 23.725 ton in jo je kupila družba «Cen-tralmotor« iz Varšave. Pristaniški promet v Javnih skladiščih Pristaniški promet v Javnih skladiščih je dosegel v septembru 163.000 ton, to je 3000 ton več kot septembra lani. Raztovorili so 93 tisoč ton, naložili na ladje pa 70 tisoč ton. V prvih ‘J mesecih letos je znašal pristaniški promet skozi Javna skladišča 1.449.000 ton, s porastom 5.4 odstotka v primerjavi s prvimi 9 meseci lani. Skrčil se je promet z žitom in lesom. Malce je narasel promet s premogom in rudami. Precej je narasel promet z raznim blagom. Blok pri Lazaretu mednarodni prehod Iz Beograda poročajo, da so na zadnji seji izvršnega sveta SFRJ sprejeli sklep, na osnovi katerega postane mejni prehod pri Lazaretu mednarodni mejni prehod. OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Slovenski dijaški dom sprejel svoje stare in nove gojence Odbor Dijaške malice je predstavil gojencem novega ravnatelja doma prof. Josela Umeka Ob začetku novega šolskega leta je Slovenski dijaški dom v Trstu včeraj sprejel svoje stare ln nove gojence. Ob tej priliki so sinoči član* odbora Dijaške Matice, ki skrbi za dijaški dom, pozdravili gojence, jim priporočili, naj se pridno učijo, ter jim predstavili novega ravnatelja. Dosedanji upravnik doma Drago Pahor je namreč po dovršeni službeni dobi stopil v pokoj. Za novega ravnatelja doma Je bil imenovan prof. Jože Umek, ki ga‘ naša- mladina že dobro pozna, saj je doiga^vrgto let poučeval na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Gojenci doma, vzgojitelji ln člani odbora Dijaške Matice so se sinoči zbrali z novim ravnateljem v glasbeni dvorani doma, kjer je gojence najprej nagovorila predsednica Dijaške Matice Tončka Čokova, ki je gojencem in osebju dijaškega doma želela prijetno bivanje in najlepše uspehe v novem šolskem letu. Predstavila jim je novega ravnatelja, nato pa se je v imenu Dijaške Matice zahvalila dosedanjemu upravniku Dragu Pahorju, ki je skozi 12 let upravljal dijaški dom 1n posvečal vse svoje moči vzgoji slovenske mladine. Nato je gojence s toplim! besedami vzgojitelja nagovoril profesor Umek, ki jim je polagal na srce, naj se marljivo učijo, naj pomislijo na žrtve in trud svojih staršev, naj bodo vzorni dijaki in tovariški sošolci. Pri tem je poudaril, da je dijaški dom vzgojni zavod in da hoče imeti samo take gojence, ki NA SEDEŽU TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Sestanek v zvezi s pripravami prihodnjega sejma AIpe-Adria Izboljšati bi bilo treba nekatere stvari, ki ovirajo nemoten potek poslovanja nima zahtevanega deviznega kritja, mu nič ne pomaga, da ima v Trstu ali v drugem centru na tej strani meje deponiran denar, ker ne more za ta denar nič kupiti, dokler ni rešeno vprašanje deviznega kritja. Vprašanje nujne poenostavitve plačilnega sistema pri poslovanju v zvezi z Alpe Adria bo po vsem tem na dnevnem redu tudi na naslednjih sestankih tržaške delegacije mešane zbornice, poleg tega pa nameravajo njeni člani predočiti v najkrajšem času ta problem tudi jugoslovanskim gospodarskim oblastem. bodo delali čast sebi, slovenskim šolam, vzgojiteljem, staršem In celotni slovenski narodni skupini. Dijaški dom, je pripomnil, hoče imeti take gojence, ki bodo vsem v ponos In za katerimi bodo ljudje radi govorili: «Glejte jih, to pa so pridni in lepo vzgojeni gojenci Slovenskega dijaškega doma«. Zaključil je z željo, da bi vsi dosegli lepe uspehe in se dobro počutili v svojem domu. ..jo Gojenci, ki so zelo pazljivo poslušali besede novega ravnatelja, so nato odšli spat, člaJjJt odbora Dijaške Matice pa so se “z ravnateljem in vzgojnim osebjem zadržali v razgovoru o vprašanjih doma in vzgoje šolske mladine, ki so jo starši zaupali dijaškemu domu. V prostorih trgovinske zbornice so se sestali člani tržaške delegacije italljansko-jugoslovanske mešane trgovinske zbornice iz Milana. Na dnevnem redu so bila razna vprašanja o poslovanju v zvezi s spomladanskim sejmom obmejne blagovne menjave Alpe Adria 1965 ter o pripravah za novo prireditev, ki bo v Ljubljani spomladi prihodnjega leta. Sestanka so se udeležili predsednik tržaške delegacije in podpredsednik milanske mešane zbornice dr. E. Vatta; načelnik zunanjetrgovinskega oddelka tržaške trgovinske zbornice in tajnik delegacije dr. Maurel, podpredsednik tržaške delegacije in član izvršnega odbora milanske zbornice Dušan Košuta in drugi člani odbora. Predsednik dr. Vatta je poročal o stikih, ki jih je imel z novim voditeljem zunanjetrgovinskega oddelka Generalnega vladnega komisariata za deželo Furlani.io-Julijsko krajino dr. Scaparrom. Dr. Vatta je pri tem poudaril, da gre za kompetentno osebnost, ki dobro pozna vprašanja obmejne trgovine tudi na našem področju. Člani delegacije so med razpravo načeli tudi vprašanje organizacije in sodelovanja na naslednjem sejmu Alpe Adria; v tej zvezi pa so poudarili, da bi bilo treba v okviru te vsakoletne prireditve, izboljšati nekatere točke, ki predstavljajo večje ali manjše ovire na poti k nemotenemu poteku poslovanja. Tako na primer bi morala Jugoslavija odstopiti od stališča, da zahteva devizno kritje za operacije v zvezi s sejmom Alpe Adria. Operaterji, namreč, zaradi te določbe naletijo pri svojem poslovanju na velike težave, in sicer zlasti pri operacijah, ki so vezane med seboj. V številnih primerih se namreč dogaja, da ostane protisred-nost za uvoženo blago blokirana na naši strani pri Banca dTtalia, ker mora ustrezni partner v Jugoslaviji poiskati nekoga, ki ima devizno kritje. Ce namreč partner Zastrupil se je z gobami Nič niso pomagala navodila in obvestila dnevnega časopisja, naj posamezniki ne nabirajo gob, če jih do-bro ne poznajo. 41-letni delavec Giovanni Lussich iz Ul- Del Pane 3 se ni zmenil za opozorila in je pred nekaj dnevi v nekem gozdiču pri obelisku na Opčinah nabral gobe. Prinesel jih je domov in jih je predvčerajšnjim zvečer zaužil za večerjo. Nekaj časa potem pa so ga napadli hudi želodčni krči. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zastrupitve s hrano sprejeli na prvi medicinski oddelek. Zdraviti se bo moral osem dni. Z avtom podrl žensko Ko je včeraj popoldne 25-letna prodajalka Bruna Bonetti por. Correti iz Boršta št. 74 v bližini stavbe št. 1 na zebrastem prehodu prečkala Istrsko ulico, jo je z avtom TS 24282 podrl 64-letni Martino elementi iz Ul. Pacinotti 2, ki je vozil proti Trgu Pestaloz-zi. Pri nesreči se je Bonettijeva pobila po levi nogi in stegnu. S taksijem so jo odpeljali v bol nišnico, kjer so ji nudili prvo po moč. Okrevala bo v šestih dneh Dr. Berzanti v Rimu Včeraj Je deželni predsednik dr. Berzanti odpotoval v Rim skupno z odbornikom za industrijo Marpil-lerom, kjer sta se snoči sestala z ministrom za državne udeležbe Bo. jem. Razpravljala sta z ministrom o industrijskih podjetjih z državno udeležbo in o bodoči ureditvi vprašanja rabeljskega rudnika. Na Proseku predavanje o umnem kletarjenju Na pobudo Gospodarskega društva na Proseku bo danes, 2. oktobra, ob 20.30, inž. Stanislav Grgič v društveni dvorani imel strokovno predavanje o umnem kletarjenju. Gospodarsko društvo ter Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in Slovensko gospodarsko združenje, ki podpirajo to koristno pobudo, vabijo vinogradnike s Proseka in okoliških vasi, naj se udeležijo predavanja, ki jim bo zelo koristilo, da bodo Imeli dobro vino. jen za razpravljanje o njem. Rekel je, da je vprašanje izseljevanja življenjsko važno, saj je razpravljal o njem pred kratkim tudi parlament. V inozemstvu je na delu 3.000.000 Italijanov, skupno z družinami pa jih je kar 6 milijonov. Samo leta 1964 so poslali domov za 343 milijard lir deviz. Svetovalec PSDI prof Bertoli je zatem degal, da mu je pravni urad dežele sporočil, da je za vprašanje izseljevanja pristojna izključno država ter pribil, da se strinja z dr. Mizzauom, naj se ne preide k razpravi o zakonskem predlogu. Zatem je z velikim zanosom in globokim občutkom spregovoril socialist Moro, ki je doma iz Karnije in zato vprašanje izseljevanja še posebno močno občuti. Rekel je, da deželni svet mora razpravljati o njem ne glede na mnenje pravnega urada, ki je že tako cesto pogrešil v svojih sodbah, saj je vlada doslej vrnila deželi že mnogo odobrenih zakonskih osnutkov, pa čeprav je ta urad izrekel o njih ugodno mnenje. Rekel je, naj gre dr. Mizzau reč izseljencem, da sta za stvar pristojni samo ministrstvo za delo in za zunanje zadeve, pa bo videl, na kakšen sprejem bo naletel! Dodal je, da so o vprašanju izseljevanja razpravljali v sardinskem deželnem svetu ravnd takrat, ko je bila tam na obisku delegacija iz naše dežele. Moro je še povedal, da se je lani število izseljencev iz Karnije zvišalo za nadaljnjih 7 odst. ter da je položaj naravnost dramatičen. Zato je treba o stvari razpravljati, ker je na podlagi člena 6 deželnega statuta dežela za to tudi pristojna. Sledilo je glasovanje o predlogu dr. Mizzaua, naj se ne začne razprava o osnutku Zanj so glasovali svetovalci KD in PSDI, proti pa svetovalci KPI, PSI, dr. Škerk, PLI in MSI. Mizzauov predlog je bil zavrnjen z 21 glasovi proti 19, kar je značilno, saj je bil to eden redkih primerov. ko pride večina v manjšino. Značilno je tudi, da se je pri glasovanju vzdržal furlanski demokristjan Romano. Vsa stvar je zbudila nekam mučen vtis med aemokristjansko svetovalsko skupino, ki je izdala pozneje poročilo, v katerem pravi, da ni hotel Mizzau. ki je tudi sam sin in brat izseljencev, s svojim predlogom podcenjevati tega vprašanja ter da zato kot vsi ostali demokrist-janski svetovalci močno občuti to vprašanje, ki je v naši deželi zelo resno z gospodarske in socialne plati. Zato. bo morala deželna uprava storiti v mejah svojih pristojnosti vse. da olajša položaj izseljencev, hkrati pa da se izseljevanje omeji s povečanjem števila delovnih mest v deželi sami. Ker Je torej poskus dr. Mizzaua, da bi preprečil v deželnem svetu obravnavanje tega vprašanja, češ da ni zanj pristojen, propadel, se je razprava pričela. Svetovalec De Caneva je podal daljše poročilo, v katerem je zakonski predlog orisal. Rekel je, da ni morda vprašanje izseljevanja nikoli tako skrbelo javnega mnenja, vladnih organov in izvoljenih ustanov. Dogodki v Zahodni Nemčiji, Angliji, Belgiji in Švici ter grozna nesreča v Matt-marku terjajo, da se neha dosedanja vladna politika, po kateri se je izseljevanje smatralo kot lir.uiiimiiiiiiiiiiiiiui mil iii ih n iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiii iiiiiiiii i nuni im mn iiiiiimiiiiii,iiM mn mi ii cŽELVIN DAN» TUDI V TRSTU Rascel in Delia Scala sta osvojila občinstvo Predstava se bo ponovila še danes in jutri Deske padle na delavca Včeraj zjutraj so v bolnišnici nudili prvo pomoč 47-letnemu pristaniškemu delavcu Dušanu Podreki iz Ul. Praga 10, ki se bo moral zdraviti šest dni zkradi rane po levem sredincu, desni roki, stegnu jn nogi. Podreka se je ponesrečil malo prej v lesnem pristanišču na pomolu Gaslim, kjer je nadzoroval natovarjanje lesa na motorno ladjo «Giosue Borsi«. Žerjav je pravkar dvigal tovor desk, ko se je odvezala vrv in deske so padle na Podreko ter ga ranile. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. Urnik Tržaškega avtomobilskega kluba Od torka dalje bo veljal v Tržaškem avtomobilskem klubu naslednji umik: ob delavnikih razen sobot od R.30 do 12. In od 16.30 do 18. ure. Ob sobotah od 8.30 do 11.30 ure. Za javni avtomobilski register pa bo veljal naslednji urnik: vse dni od 9. do 12. ure. nekak varnostni izpuh proti velikemu naraščanju prebivalstva. Po drugi strani pa bi ostali vsi nameni vsedržavnega načrtovanja le mrtva črka, če se ne zaustavi odtok kvalificirane delovne sile. Spričo socialne drame, ki jo predstavlja izseljevanje, in potreb, ki izhajajo iz gospodarskega razvoja naše dežele, zahtevajo komunisti, da Se ustanovi raziskovalna komisija za izseljevanje. Ta komisija bi morala raziskovati socialni in pravni položaj naših izseljencev, ki delajo v državah SET in v Švici. Pri tem bi morala posvečati posebno pažnjo delovnim pogodbam in mednarodnim konvencijam, socialnemu zavarovanju, stanovanjskim razmeram in javnim uslugam ter življenjskim razmeram izseljencev sploh. Nadalje bi morala komisija raziskovati o odnosih izseljencev ž družinami, ki so ostale v domovini, o uporabi denarnih pošiljk itd. Zelo bi bilo tudi koristno, da bi pripravili seznam s kartoteko izseljencev z navedbo imena, starosti, poklica, kvalifikacije, plače, pripravljenosti za povratek, gmotnega stanja itd., tako da bi imeli o tem vprašanju in položaju jasno sliko. Vse to bi služilo, da bi dali skupno z vlado pobudo za razne ukrepe v korist izseljencev, za njihovo zaščito in za zaposlitev v domačih krajih. De Caneva ie nato na kratko o-risal štiri člene zakonskega o-snutka. Zadnji člen predvideva 100 milijonov lir prispevka za u-spešno delo komisije. Pri tem je še poudaril, da je več Furlanov v drugih krajih Italije in v tujini kot v Furlaniji sami, da izgubila zato naša dežela ogromno dra“ocene delovne sile ter da povzroča to tragičen položaj v družinah, sni je postala naša dežela «8omovina obveznih razno--nl<», čeprav je pretežno katoliška. Za niim je spregovoril misovec Gefter-Wonririch, ki je dejal, da je vprašani? izseljevanja pereče tudi za Trst.' Demokristjan Romano, ki se je edini pri glasovanju vzdržal, je rekel, da je hotel s svoiim vzdr-žanjem vprav poudariti veliko važnost tega vprašanja za našo deželo, ker meni. da se mora u-kvarjati z njim tudi deželni svet, da pokaže tolikim, preštevilnim našim dela,vpftjr)r ki so tako daleč, naše vzajemno razumevanje Za vsa njihova vprašanja. Rekel je, da je vla|da’ že marsikaj storila za izseljence,- da pa je njih položaj še vedno zelo resen. Po njegovem mnenju se je treba lotiti tega vprašanja predvsem s tem, da se ustvari čimveč novih delovnih mest v sami deželi. Socialist Giacometti, ki je specialist za tbc, je rekel, da je videl v svoji zdravniški praksi nešteto žalostnih primerov izseljencev, ki so odšli zdravi v svet ter se vrnili domov vsi bolni in betežni. Zato je treba vprašanje izseljevanja korenito rešiti, a najprej je treba poskrbeti za boljše socialno zavarovanje in zdravstve no zaščito izseljencev Na koncu je predlagal, naj se po splošni razpravi pošlje zakonski osnutek pristojni deželni komisiji, da pojde po normalni poti, to je da bo o njem najprej razpravljala v podrobnostih ta komisija. V tem smislu so nato socialisti predložili tudi resolucijo. Misovec Morel-li je zatem govoril o vprašanju s človeške plati in dejal, da je bil tudi njegov oče izseljenec v Ameriki. Bergomas (KPI) je omenil, da se je prav včeraj pričel pouk v šolah, kar mora vse spomniti na to, da je treba za vse učence in dijake, ki dokončajo šolanje, priskrbeti primerno zaposlitev, da ne bodo morali tudi oni s trebuhom j.a grenkim kruhom v tujino. Misovec Boschi je dejal, da je vprašanje omejitve izseljevanja v glavnem v tem, da se naloži v naši deželi čimveč kapitala. To mnenje je kot zmotno nato pobijal psiupovec Beltoli, ki je dejal, da je zelo zadovoljen, da je opoziciji uspelo doseči, da se razpravlja o zakonskem osnutku, saj bi se sicer odrekli eni izmed naj bolj važnih socialnih funkcij. Vprašanje izseljevanja je še posebno važno sedaj, ko se dežela pripravlja na načrtovanje in ko bo potrebna bolj žtevilna kvalificirana delovna sila. Po njegovem mnenju ni nikakih pravnih zadržkov, ki bi preprečevali deželi, da ustanovi študijsko komisijo o izseljevanju. Bettoli je tudi orisal zapostavljanje in zasramovanje, ki ga trpe izseljenci v Nemčiji, Švici itd. Zadnji je z običajnim zanosom spregovoril prof. Šema (KPI), ki je omenil zlasti stalno odtekanje sposobne delovne sile iz Trsta, • staranje« sesta.ve prebivalstva, saj je 25 odstotkov prebivalcev starih nad 60 let itd. Omenil je tudi prisilno izseljevanje Slovencev in antifašistov sploh za časa fašizma ter veliki izseljenski val iz Beneške Slovenije, kjer postajajo vasi vedno bolj zapuščene in kjer gospodarstva propadajo. Razpravo o tem vprašanju bo deželni svet nadaljeval prihodnji torek. Preden sta prišla v Trst, sta Renato Rascel in Delia Scala kdo ve kolikokrat odigrala «želvin dan», glasbeno komedijo, ki sta jo napisala in zrežirala Garinei in Gio-vannini. In prav sedaj pred kratkim so to glasbeno komedijo začeli igrati v Parizu (z Annie Girar-dot namesto Delie Scale), napovedujejo jo v bližnji bodočnosti v Pragi in verjetno bo šla naprej. Lorenzo Lombardi (ki umj. da bo poleg svojega dela na gradbiščih le .še uspel tudi napraviti izpite, da bi postal inženir) in njegova žena Maria se prepirata. Seveda, začne se že z razočaranjem, ki ga Lorenzo doživi, ko dobi za svoj rojstni dan neznatno darilce (pričakoval pa je veliko risalno mizo). Potem povodov za prepir ne manjka in scene iz preteklega življenja se vrstijo druga za drugo med hitrimi spremembami na odru, med popevkami in glasbo. In Lorenzo ves čas grozi, kaj bo napravil — oditi hoče, pa najde vedno ako oviro, ki je ni — potem je Mina nepopustljiva; toda končno pa se le vse lepo pomiri. V komediji ni nič velikega, delo ni z ničemer «an-gažiranoi) temveč govori zelo preprosto: nič ni hudega, če se lufco- ODPRLA SO SE ŠOLSKA VRATA Tržaška knjigarna V UL. SV. FRANČIŠKA, 20 — TEL. 61-792 IMA NA RAZPOLAGO SLOVENSKE IN ITALIJANSKE ŠOLSKE KNJIGE TER VSAKOVRSTNE SOLSKE POTREBŠČINE nci tako po malem prepirajo, sa• ie to man) nevarno kot pa miren dolgčas; končno so pa ti prepiri tudi-nekoliko zabavni. Renato Rascel in Delia Scala ; ta se v delu dobro «našla». In njuna naloga ni majhna, saj sta skoraj tri ure ves čas na odru, govorita, pojeta, plešeta. Poleg njiju nastopajo pevci in pevke, plesalci in plesalke. Pri pripravi deta je bilo zaposlenih še vse polno sodelavcev, tako Coltellacci za sceno in kostume in Buddy Schivab za koreografije. Občinstvo je delo sprejelo z očitnim navdušenjem, ki se zlasti na koncu predstave dolgo ni poleglo. Zastrupitev z gobami Tudi v olju vložene gobe so nevarne in prav na tak način pripravljene gobe so spravile v bolnišnico 42-letnega uradnika čincen-za Ferranteja iz Ul. Boccacclo 6 in njegovo 12-letni hčerko Donatello. Predvčerajšnjim zvečer sta oče in hči okrog 20. ure zaužila g'ko Škamperle« vabi vse člane in Svetoivančane na Informativno predavanje o Slovenskem gledališču ki bo v ponedeljek 4. oktobra ob 20.30 na stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta 7. Predaval bo Filibert Be-nedetič. Člani SG bodo nato predvajali kratek zabavni prizorček. Gledališča VERDI Od danes zvečer do 10. tm. ponovitve glasbene komedije »Želvin dan» skupine Rascel-Scala. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za drevišnjo predstavo ob 21 uri, za obe jutrišnji predstavi ob 16. in ob 21. url, sprejemajo pa se tudi rezervacije mest za naslednje predstave. AVDITORIJ Danes dopoldne se v Galeriji P rob ti začenja prodaja vstopnic za prvi simfonični koncert po ljudskih cenah v organizaciji občinskega gledališča Verdi. Koncerti bodo v Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bandena) 5., 13. In 21 okt. ob 21. uri. Otvoritveni koncert orkestra gledališča Verdi bo dirigiral Gaetano De-logu s sodelovanjem violinista Clau-diia Laurita. Program obsega; Liszt — I. preludij iz simfonične pesnitve št. 3; Paganini — Koncert št. 1 za violino in orkester; Mendelssohn Simfonija št. 5 Kino v. Nazionale 16.00 «Controsesso» Ugo Tognazzi, Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 15.45 «11 terzo giornO» George Pappard. Excelsior 16.00 «Vaghe stelle delhor-sa,.,» Claudia Cardinale, Jean So-rel. Prepovedano mladini pod Izletom. Fenice 16.00 «1 complessi« Ugo Tognazzi, Alberto Sordi, Nino Manfredi Grattacielo 15.30 «11 colonello Van Ryan» Barve De Luxe. Frank Sinatra. Raffaella Carrd, Alabarda 16,30 «Una pištola per Rin-go» Colorscope. Montgomery Wood, Njeves Navarro. Fiiodrammatico 16.30 «Queste pazze pazze donne» Magall Noel, Val*" ria Fabrlzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «1 due sergentl del Generale Custer« Technicolor. Franco Franchl, Ciccio Ingrassla. Cristallo 16.30 «La doppia vita dj Sy!v:a West» Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «002 agenti segretis-simi« Technicolor. Franchl, Ingras-sia. Capltol 16.30 «A braccia aperte« —■ Technicolor. Shirley Mac Laine. Impero 16,30 «Caccia al ladro». Vittono Veneto 16.00 «Erasmo II len-tlgglnoso« Technicolor. James Ste-wart_ Moderno 16.30 «11 testamento del dot-tor Mabuse« Senta Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astorla 17.00 «Chiamami Buana» " Bob Hope, Anita Ekberg. Technicolor Astra 16.30 «Pupe pazzl e plllole*. Abbazia 16.00 «Angelica alla corte del re» Technicolor. Michele Me(' cier. Prepovedano mladini pod Izletom. Ideale 16.00 eLa sfinge snrride pri" ma dl morire« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Skedenj 16.00 «Scdotta e abbando-nata» Stefania Sandrelli Saro Ur-zi. A1X0 SKEDENJ predvaja danes, dne 2. t. m. z začetkom ob 16. uri film: Sedotta e abhandonata (ZAPELJANA IN ZAPUŠČENA) Igrata: STEFANIA SANDRELLI SARO URZI LADJE V PRISTANIŠČU Dorduncu iTu.), Vermeerslngel (Hol.), C. dti Catanla, Carso, C. dl Messina, Lucrino, Liana Pegaso' A Vespuccl, Rosandra, Vulcania, Salpa II, Selene, Dulno, Alessandra F G Borsi, Bannock (It.), Risnjak, Umag Pobjeda, Vis, Dubrava, Konavli, Dravograd (Jug.), Michael, Myrsini Bre merhaven, K. Eleni (Gr.), Delphic Eagle (Lib.), Arad (Rom.), T Sta-vros (Mar.), Axum (Et.), Arda (Bu ) Zah va l a Ob izgubi naše nepozabne, dobre mame MARIJE vd. MARTELANC roj. FERLUGA ?eJsk_reno zahvaljujemo vsem, ki so s cvetjem ali na kakršen „ “ način počastili njen spomin, še posebej pa se zahvaljujem0 vsem, ki so Jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. SINOVI IN HČERE Z DRUŽINAMI C Danes, 2. oktobra oh 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka «R°’ dolfo Morandi» na Trgu S. Giovanni, Michele L. Straniero govoril 0 temi: «Ljudski svet, nova popevka, nova kultura: ugotovitve o deW «Nuovo Canzoniere Italiano«. Med razgovorom, s katerim se b? začelo drugo leto aktivnosti v krožku, bodo predvajali tudi nekaj registracij za oris dejavnosti skup*' ne «Nuovo Canzoniere Italiano«. ki v Italiji že nekaj let daje P°' bude za praktično dejavnost in za raziskovanje na področju ljudske pesmi s socialnim in političnim pomenom«. Razna obvestila Razstava prekomorskih brigad. V prostorih telovadnega doma v Sežani Je na ogled razstava prekomorskih brigad vsak dan od 8. do 1*. ure do vključno 3. oktobra 1965. * • * Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel svoj redni sestanek v nedeljo, 3. tm. od 10. do 12. ure v klubskih prostorih, Ul del Mon-tecchi 6 (Sv. Jakob). Vabljeni vsi ljubitelji filatelije In zbiratelji začetniki, katerim bodo starejši zbiratelji dobri svetovalci Vsem članom so na razpolago novi In starejši katalogi. Z UPANJEM, DA BODO DOBILI DENAR Zfl PLAČE PROFESORJEM Tatovi so obiskali prostore slovenske šole pri Sv. Ivanu Iz tajništva trgovske akademije so odnesli ročno blagajno s 30.000 lirami in hranilno knjižico Razumljivo bi bilo, da tatovi vdrejo v banko, zdi pa se skoraj neverjetno, ko vdirajo v šolske urade, kjer iščejo denar, ki ga prav v šolah ni. Toda neznanci, ki so včeraj ponoči vdrli v tajništvi in v prostore ravnateljstva Slovenske nižje strokovne šole in Trgovske akademije pri Sv. Ivanu, so verjetno upali, da bodo v kakem predalu našli precejšnjo vsoto denarja. Njihov up pa je splaval po vodi, ker so že predvčerajšnjim profesorji in uslužbenci šole prevzeli ®v°je plače in niso čakali na prvi dan pouka. Tatovi so se torej bridko ušteli, v omari so sicer našli ročno blagajno, vendar je v njej bilo le 30.000 lir in hranilna knjižica Tržaške hranilnice z vpisanimi 5000 lirami. Tatvine se je včeraj zjutraj ob Sv. Ivanu se trudijo, da bi čim-prej izsledili tatove ter jih izročili pravici. Prav predvčerajšnjim, pred zaključkom uradnih ur, je tajnica na šoli izročila slugi Bonellju blagajno, v kateri je bilo približno 400.000 lir. Bonelli je blagajno hranil v svojem satnovanju, sicer bi tatovi še tisto odnesli. To je že druga tatvina v slovenski šoli pri Sv. Ivanu. 28. novembra 1961 je neki neznanec prišel v tajništvo in ponudil v nakup razne vrste papirja. Potem se je dal zapreti v prostor, kjer so nameščene naprave za ogrevanje, da je ponoči nemoteno izvršil tatvino. Tedaj je odnesel približno 100.000 lir tudi iz tajništva Trgovske akademije. Policijska preiskava je dolgo trajala, ker je bil tat doma iz „ c - jc zjuviaj ou Benetk Zasačili pa so ga nekaj /• uri zavedel 42-letni Šolski sluga potem v Comu in tedaj je Ir. X_ V ... . ......... . nričlrt titHi no /ion /In r*n 4« in čuvaj Liliano Bonelli, ki stanuje v šoli šel je odpirat razne učil-mce, ko je opazil, da je bilo okno Učilnice štev. 4 v pritličju razbito. po hitrem pregledu še ostalih prostorov, je Bonelli ugotovil, da so tatovi s silo odprli vrata v ravnateljstvo strokovne šole in v tajništvo Trgovske akademije v prvem nadstropju. Nemudoma je obvestil ravnatelja Trgovske akademije, ta Pa je poklical karabinjerje z bližnje postaje, ki so prihiteli pod poveljstvom častnika Tiezzija in nemudoma uvedli preiskavo. Zelo verjetno so neznanci, karabinjerji sicer mislijo, da sta bila uva, preskočili nizek zid v Ulici Brandesia in se tako znašli na notranjem dvorišču šole. Razbili so steklo na oknu učilnice osnovne šo-Jf. v pritličju ter z roko dosegli Kljuko. Ni bilo potem težko od-Preti okna in priti v notranjost. Najprej so tatovi prišli v vežo in Ud tam v ravnateljstvo strokovne sole. Neznanci se sploh niso trudili Pri vratih, ki so opremljene s ključavnicami «yale», temveč so s pomočjo pripravnega železa odpirali samo tista vrata, na katerih so navadne ključavnice. Tako so najprej “It skozi zbornico nižje strokovne •■ule, odmaknili železno omaro in skozi vrata, ki so navadno vedno *aprta, prišli v ravnateljevo sobo. S pomočjo močne pile so s silo Pdprli vse predale pisalne mize, Ker so upali, da bodo našli denar. “Ploh se niso dotaknili radia znam. *® «Grundig» in pisalnega stroja “Olivetti)). Odprli so še omaro, ker Pa niso ničesar našli, so odšli v Prvo nadstropje, kjer so vdrli v mjništvi Trgovske akademije in Nižje strokovne šole. Tam so s silo odprli predal pisalne mize taj-uice, kjer so vse prebrskali in razmetali. V predalu so našli šop klju-Cev in začeli odpirati omare. Za razne formularje, knjige, papirje m podobno, se niso zmenili, niti Ulso vzeli kinoprojektorja, ki je ml spravljen v eni izmed omar. Končno so v četrti omari dobili blagajno. Pobrali so jo in nato odbiten v vežo. Tatovi so nato odšli po hodniku na strani otroškega vrtca, -odprli bkno, se poslužili stolice, da<>, so lahko skočili z okenske police na-bJo in nato izginili. Preden so izumili so bili tako nesramni, da so ba hodniku opravili malo potrebo. Po odkritju tatvine so poleg karabinjerjev prihiteli tudi agenti rnanstvenega oddelka, ki so odvzeli t'®6 prstne odtise in preslikali razmetane omare. Preiskava je v te-*u in karabinjerji s postaje pri prišlo tudi na dan, da se je tatič specializiral v tatvinah po šolah. Okradli so indijskega turista Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči okradli še enega turista, ki je obiskal naše mesto. 36-letni indijski državljan Antonio Emanuele Sequeira iz Ahmadija v Kuwaitu, je pustil svoj avto fiat 1500 KT 50794 v bližini nekega hotela v Ul. Torrebianca, blizu stavbe štev. 38. Sequeira je prispel iz Benetk in se ni pobrigal, da bi avto izpraznil. Ponoči so tatovi s silo odprli deflektor in nato vrata ter odnesli vrsto indijskih oblačil, pet ročno izdelanih indijskih rožnih-vencev, dve zlati ogrlici, dve moški obleki, štiri indijske sarije, tri plašče, vrsto kratkometražnih filmov, magnetofonske trakove, dve srajci, dva para hlač in vrsto drugih oblačil. Sequeira se je tatvine zavel naslednjega jutra. Odhitel je na leteči oddelek policije, kjer je povedal, kaj se mu je pripetilo. Utrpel je pol milijona lir škode. Preiskava je v teku. Izdihnila je ženska ki si je prerezala vrat Nesrečna 54-letna Agnese Stran-gheli por. Cesarotto iz Ul. Sara Davis 164, ki si je 22. septembra s kuhinjskim nožem prerezala vrat, je včeraj zjutraj izdihnila na oto-rinolaringoiatričnem oddelku bolnišnice. Kot smo poročali, je okrvavljeno Stranghelijevo zagledala neka ženska pod stopnicami v veži stavbe v Ul. Sara Davis 114, ko je v ioki držala kuhinjski nož. Ženska je nemudoma obvestila bolničarje RK, ki so nesrečnico odpeljali v bolnišnico. Stranghelijeva se je v trenutku obupa odločila za usodni korak pobrala nož, šla iz hiše in se zatekla v vežo stavbe štev. 114, kjer si je porinila nož v grlo. Njeno zdravstveno stanje se je vsak dan bolj slabšalo in vse zdravniške nege so bile zaman. Včeraj zjutraj pa je nesrečna ženska izdihnila. fioriško-beneški dnevnik Srečno, dragi otroci! llll1lllllllli>*illlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllia*ii«l«lllllll(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMll«IIIIIIMIMIIIlaalllll IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Kaznovan, ker je zamudil rok za plačilo globe financarjem Dve okradenki sta na sliki spoznali osumljenko, toda po zaslugi odvetnika jo je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Cinelli, generalni prokurator Meier, zapisnikar Parigi) se je moral zagovarjati 26-letni Tito Lupi iz Ul. S. Nicolb, ki je bil obtožen tihotapstva. Financarji so ustavili Lupija kmalu potem, ko je 22. marca lani kupil na pomolu «Venezia» 8 zavojčkov cigaret «Marl-boro» od nekega neznanca. Financarji so ga odpeljali na poveljstvo ter sestavili zapisnik. Nekoliko pozneje pa so mu na dom dostavili ukaz, naj v roku 90 dni plača določeno globo. Baje pa je dopis finančnega poveljstva prejela Lupijeva mati, ki bil poziv pravilno oddan ter so zato potrdili prvotno razsodbo. * * * Več sreče je imela pred istimi sodniki (čeprav se razprave ni udeležila) 29-letna Antonia Recchia iz neke vasice blizu Brindisija V novembru predlani je Recchia stopila v neko trgovino z zelenjavo v Vidmu. «Gospa — je dejala lastnici Ines Galluzzo — ali morda potrebujete hišno pomočnico?)) Gal-luzzova je opazila takoj, da ženska ne namerava kupiti kaj pri njej, a jo je vprašanje kljub temu nekoliko iznenadilo. Po trenutnem presenečenju se je zahvalila nenavadni Cvetlični dar je vedno izraz spoštovanja in prisrčnosti, pa naj bo kupljen v cvetličarni za drage pare, ali od mladega dekletca, ki v Dolu stoji ob cesti. Kadar zaustavite avto, ni potrebno niti poklicati, niti pomigati s prstom, ko se že prikaže na desnem avtomobilskem okencu dekliški obrazek skupno s šopkom svežih ciklam. Kupčija se ponavadi sklene brez besed; šopek za damo v avtu, 50 lir pa za dekletce. Z nami ni šlo brez besed. Zapletli smo se v pogovor in izvedeli, da je mlada cvetličarka 7-letna Silvana Krulc od Mikolov, ki ima sestrica Danilo, raznaša'ko Primorskega dnevnika. S skromnim izkupičkom, ki si ga je prislužila med počitnicami, si je kupila čevlje in predpasnik za šolo. Zares pridna deklica. Včeraj je bila prvi dan v šoli na Palkišču. Kakor za toliko stotin drugih slovenskih otrok na Goriškem se je tudi zanjo začel pouk. Nič več ne bo časa za nabiranje cvetlic v hribu, niti za prodajanje, ampak samo še za učenje. Tudi rožic kmalu ne bo več. Vzcvetele bodo prihodnje leto. Takrat pa bo Silvana že za leto dni starejša in tudi njeno znanje se bo povečalo. Srečno, Silvana, tebi in vsem tvojim sovrstnikom v šolskih k'opeh! ga ni izročila prizadetemu. Tako je . kUentki ter je nadaljevala s svojim pretekel rok 90 dni in linancarji so I h610111- prijavili kršitelja prokuri tržaškega sodiščav'Sledil je kazenski postopek, ki se je zaključil na Iržaškem kazenskem sodišču 12. februarja letos. Tedaj so sodniki spoznali Lupija za krivega ter šd ga obsodili pogojno na 15.400 lir globe. Lupi se je pritožil proti razsodbi na prizivno sodišče, trdeč, da ni kriv, če ni plačal v določenem roku kazni, ki so mu jo naložile finančne oblasti. Pri tem se je izgovarjal na dejstvo, da mu mati ni izročila poziva za plačilo. Prizivni sodniki pa so ponovno menili, da je fc/MIlIllltlllllllllllllllllllllllllllllllllilllliniiiiimiimimiiilliiiliiillllllllliillllllltlllllllltlllllllliiiiilillllilllll SMRTNA NESREČA PRI PR0SEŠKEM NADVOZU Z lambreto padel na asfalt in si prebil lobanjo Nesrečni motorist je izdihnil 15 minut po sprejemu v bolnišnico Na trbiški cesti blizu nadvoza pri Proseku, se je včeraj okrog 14. ure Pripetila huda prometna nesreča, Katere žrtev Je postal 46-letni me-d&nik Ettore Bonin iz begunskega taborišča pri Proseku štev. 381. Ob usti uri se je Bonin na lambretl ‘S 29331 peljal proti Sesljanu. Nenadoma je, iz še nepojasnjenih raz. '°8°v, izgubil oblast in se prevrnil * lambrete ter z glavo močno uda-•31 v asfalt. Ponesrečenca so nekaj minut kas-"eJe z rešilnim avtom odpeljali v 'bolnišnico, kjer so ga s strogo pridržano prognozo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi rane zadobljenim poškodbam. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji, da bi ugotovili prave vzroke nesreče. Truplo nesrečnega Bonina so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Prazni grozdja v krožku «Zvezda» Jutri od 17. ure dalje bo v kulturnem krožku «Zvezda» v Podlo-njerju praznik grozdja v prid komunističnemu tisku. Nastopili bo- ---- --- -- -- do «podlonjerski pevci«. Ob 19. uri P° glavi, prebitja lobanje in pred-1 bo pozdravil goste v imenu fede-yt)rtne nezavesti. Za nesrečnega racije KP občinski svetovalec inž. "pnina pa ni bilo več pomoči. Le Antonio Cuffaro. Na sporedu je tu. hiinut po sprejemu v bolnišni- di ples. Poskrbljeno je za dobro co je ponesrečenec podlegel hudim I jedačo in izvrstno kapljico. -mmmmmik- Predvaja danes, dne 2. t. m. z začetkom ob 18. uri film: r*/ del f*i> c o (CIRKUŠKI JUNAKI) Igrata: STAN LAURELL in OLIVER HARDY (Staniio in Olio) KIHO «IK1S» FKOSEK predvaja danes, dne 2. t. m. z začetkom film v Cinemascope: ob 19.30 uri barvni (MOŠKI, KI NI ZNAL LJUBITI) po znanem romanu Harolda Robbinsa! Igrajo: ALAN LADD —- CARROL BAKER — GEORGE PEP-PARD — ELIZABETH ASHLEY Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! Potem je pogovor tekel med obema ženskama neprisiljeno nekaj minut. V določenem trenutku je Galluzzova odšla v skladišče za prodajnim lokalom, kjer se je zadržala le malo tdi&l"Ko pa se je vrnila nazaj, je opazila, da je neznanka izginila kot kafra. Se večje je bilo njeno presenečenje, ko 1* ugotovila, da ji je iz torbice, ki ji je položila na prodajno mizo, izginilo 12.000 lir. ženska je seveda prijavila zadevo policijskim oblastem, toda preiskava ni porodila nobenega uspeha. Pozneje je prišlo do podobne tatvine tudi v trgovini z domačimi notrebščinami, ki je last Vittorie Zaninotti. Tudi v tem primeru je neznanka skušala prepričati lastnico, da bi jo sprejela za pomočnico. Bila je celo tako uslužna, da je prijela za metlo ter skušala pomesti smeti na podu. Odnehala je šele, ko jo je lastnica ostro pozvala, naj preneha s pometanjem. Toda tudi v tem primeru se je morala lastnica trgovine začasno oddaljiti iz prodajnega prostora. Ko se je vrnila, je opazila, da le iz predala zmanjkalo 45.000 lir. Tudi Zaninot-tljeva je prijavila zadevo policiji. Policijski organi so razpolagali tako z dvema prijavama in zelo podrobnimi opisi ženske, ki je zagrešila tatvini. Kmalu nato so do bili iz Brindisija sliko omenjene Recchiove. Pokazali so jo prizadetima trgovkama in obe sta takoj izjavili, da ju je prav ona okradla. Na podlagi teh ugotovitev je policija prijavila Recchiovo videmskemu kazenskemu sodišču, ki jo je obsodilo v njeni odsotnosti na mesecev in 15 dni zapora ter na 35.000 lir globe. Recchia se je pritožila proti tej razsodbi, trdeč, da se ni mogla braniti, ker je bila odsotna. Zgodilo pa se je, da ni prišla niti na razpravo druge stopnje. Njen zagovornik pa je bil tako spreten, da je dosegel, da so Jo sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Odvetnik je namreč trdil, da ni zadostno ugotavljanje istovetnosti samo na podlagi fotografskih posnetkov, Po treh tednih podlegel poškodbam Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj popoldne podlegel zadobljenim poškodbam 33-letni delavec Nereo Bloker s Furlanske ceste 17, ki je 8. septembra letos postal žrtev hude prometne nesreče. Ponesrečenca so tistega dne sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi udarcev po glavi, krvavenja iz desnega ušesa in več ran po udih. Bloker se je v družbi 51-letnega delavca Pietra Bloccher-ja iz Istrske ulice 42, 21-letnega Jugoslovanskega državljana Bruna Sluge z Rone ter 37-letnega zidarja Vittoria Bednarsech iz Ul. Baia-monti 97 peljal iz Boljunca proti Domju v fiatu 850 TS 75020. Ko je avto, ki ga je vozil Bednarsech, privozil do tovarne katrana, se je nenadoma prevrnil in nato vnel. Tedaj je avto popolnoma zgorel, vse štiri ponesrečence pa so odpe ljali v bolnišnico. Za nesrečnega Blokcrja pa so bile vse zdravni ške nege zaman, njegovo zdravstveno stanje se je zadnje dni postopoma slabšalo in včeraj popoldne je nesrečnik izdihnil. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 25 stopinj ob 13. uri, najnižjo 9,8 stopinje ob 6.10, povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov. POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV PRIZADETIH USTANOV Vinogradnike je treba prepričati o potrebi in koristi zadružne kleti Področje so razširili na vinograde v vznožju Brd, vendar bodo zaščitili koristi briških vinogradnikov Včeraj dopoldne je bil v mali i naj nadaljujejo z delom do izved-sejni dvorani trgovinske zbornice' be te zamisli, ali pa naj akcijo do 10. t. m. na velesejemskem prostoru v Padovi razstava mednarodnega transporta in organizacije skladišč. Ogled te razstave bo koristil podjetjem za izboljšanje njihove organizacije in za pocenitev upravnih stroškov. Podrobnejše informacije v zadevi daje tajništvo trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi 10, kjer dajejo tudi listke za brezplačen ogled razstave. v Gorici napovedani sestanek predstavnikov raznih ustanov in organizacij, ki so zainteresirane pri gradnji zadružne kleti za goriška Brda in sosednje področje. Poleg predsednika pripravljalnega odbora prof. Marsana smo opazili med udeleženci konference še pokrajinskega nadzornika za kmetijstvo dr. Vianella, predstavnika zveze potrošniških zadrug Poletta in Bat-tija, pokrajinskega odbornika Ve-zila, predstavnika števerjanske občine Koršiča, ter občin Moša. Me-dea, Krmin in Romans, predstavnika društva veleposestnikov Attemsa, Ballabena od Coltivatori di-retli in druge. Prof. Marsano je uvodoma povedal, da je namen tega sestanka ugotoviti dosedanje uspehe pripravljalnega odbora za gradnjo konzor-clalne kleti ter da bi se na osnovi popolnoma opustijo. Povedal je, da so do sedaj pristopili k konzorciju vinogradniki, ki bi lahko oddali okrog 9000 stotov grozdja letno. Po prvotnem načrtu za rentabilno obratovanje konzorcija pa bi bilo potrebnih okrog 20 tisoč stotov, ali za začetek vsaj 15.000. Z namenom, da bi dosegli ta kvorum, so sprejeli odločitev ,da bodo vključili v konzorcij tudi neposredno področje v podnožju Brd. Na celotnem področju se pridela kakih 100000 stotov grozdja in tako obstaja možnost, da bodo lahko zbrali potrebnih 20 tisoč stotov ter uresničili zamisel. Kar se tiče financiranja gradnje, ki bo stala najmanj 120 milijonov, bodo polovico lahko dobili kot prispevek države na osnovi zelenega načrta, drugo polovico pa kot 20-letno posojilo s 3 odst. obrestmi Jestvine proste cone Trgovinska zbornica sporoča, da se je začelo razdeljevanje Jestvin proste cone potrošnikom iz Gorice, Sovodenj in ostalih krajev pokrajine za mesec oktober. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo prejeli 2,5 kg sladkorja na osebo (poprej samo 2 kg) na odrezek živilske nakaznice št. 37 po največ 140 lir, 250 g surove kave na odrezek 38 ter en liter semenskega olja. Obroke bo mogoče kupiti najkasneje do 30 oktobra. cmuie iuei/i lci ua lu dc na uouuvi i'-** ” ---- —---------- doseženih rezultatov odločili, ali' Vendar pa bodo skušali dobiti tu- .............................................................i........................iiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimimmiiiiiiimmi.. ZARADI IZGRADNJE PRVE FAZE NADSTAVBE V ponedeljek na deželi pogovor o industrijski coni v Tržiču Od skupnih 8,6 milijarde lir nameravajo za izgradnjo prve faze infrastruktur potrošiti 1,3 milijarde lir - Industrijske obrate bodo gradili v Lisertu in Schiavettiju Razstava v Padovi za promet in skladišča Trgovinska zbornica v Gorici o-pozarja vse prizadete, da bo od 3. Predstavniki konzorcija za industrijsko cono v Tržiču se bodo v ponedeljek sestali na deželni upra vi v Trstu z deželnim odbornikom za javna dela ter mu predložili prve faze izgradnje osnovnih naprav (cesta, vodovod, železnice, kanalizacija itd.) na področjih Liser-ta in Schiavettlja. kjer naj bi se pozneje zgradili industrijski obrati. Od deželne uprave pa pričakuje konzorcij finančno podporo, ki jo piedvidevajo deželni zakoni v korist industrijskih con. Za izgradnjo vseh potrebn'h in frastruktur industrijske cone v Tržiču, ki se bo razprostirala na dven področjih,-- bo potrebnih 8,6 mill-jar ™S“™iV2S0 S”kaBv't'Sln?'io ne"S" “l.OOO,-“m SoVJdto"!?” Sl SK “i, »•£££ «ENko°T"s. i £»• us Tre,°"*a ~ ^ *• “rM*w oa fon 22-207,