slovenka
Glasilo slovenskega ženstva.
Zvezek 1.
V TRSTU, 1. januvarlja 1898.
Letnik II.
ileseca jaiiiivaija se obhaja god teh Ic slovanskih krstnih imen : ]. Zdi-
shivn, 7. Svetozar, 8. liadoslav, 11. Krnnoslava, 1-2. Čistan,      Devoshiv.
Pred smrtjo.
solzil poslecluja žp sili v oko,
Bolniku nad trudno ležišče
Dobrotnega angela pošlje nebo,
Da v hipih ga težkih oliišce.
'J'edaj mu še jedenkrat duli v/plameni,
V bodoča zamakne se leta —
Kar 7. glasom preroškim družini veli,
Vse to ji življ(Mije obeta.
Jaz tudi črez leta bom ležiil bolan
In strahoma čakal po,^reba,
A čakal v tem strahu ijlobokoželjau
Preroškega angela z neba.
In kadar se zgrne nad mano krilat
lu bleda poljubi nil lica —
O da bi.privre^ iz prsij takrajt
O tebi, moj rod, govorica !
Da pesmij vselepšili vzradujo te jek.
Da stareš nasprotnikov silo,
Da skoro zašije ti zlati vek
Nad ziibljeno mojo gomilo !
Anton jiledvea.
Na blejskem otoku.
Moj duh že davno na otoku moli.
Telo še v čolnič sprejmi ti, veslar !
Veslati do otoka nie izvoli.
Podvoji vesel svojih le udar !
Kako krepko za ?von bom potegnila,,—
A zdaj le po stopnicah brž na\;zgni' — !
O narod moj, le za-te bom prosila,
Saj tvoja sreča mojo je izvor !
Marica IL
KAZALO
II. letnika.
PESMI.
Pred smrtjo (A. Medved) i.
Na blejskem otoku (Marica 11) i.
V samoti (Vida) 3.
Nesreče lastne  ne  žalujem  —
(Marica II) 9.
Pesem (Dolski)  15.
Novi šopki (Kazimir pl. Radič)
7. 25>_Ó4. 85.
Ivje (Kristina) 25.
Kdo je kriv (A. Medved) 28.
Na jezeri (Dolski) 31.
Podoba (Marica II) 31.
Ob kolovrati (Dolski) 34.
V Božični noči (Kristina) 41J.
Naročilo (Dolski) 58.
Pogovori I—-7 (Vida) 60.
Ob studenčku (Dolski) 67.
Pesem (Vida) 73.
Požigalec (Kristina) 73.
Obsodba (Kristina) 77.
¦Slovenski ženi (V spomin Ivanki
Gutnikovi) 81.
Majki Slavi (Marica II) 87.
Quodlibet (Kazimir pl. Radič) 97.
Vetrič (Kristina) 97.
Prej in zdaj (Feodor Sokol) loi.
Anka (Dolski) 105.
Na plesu (Kristina) 109.
To je častno (Bogomila) 121.
Ob vrnitvi (Feodor Sokol) 121.
V noči (Kristina) 126.
Kdo pa tebi ? ... (Bogomila) 127.
Vihar (Feodor .Sokol) 129.
Mamon (Zorana) 140.
Ob potoku (Vlasta) 145.
Vidi (Kristina) 145.
Pomladna (Kristina) 149.
(x'rkveni zvon (Vlasta) I64.
Balada iz grada (Češki A. Klaš-
tcrsky prel. Benkovič) i6g.
Kriva sodba (F^eodor Sokol) 174.
Odpoved (Višnioviecki) 178.
Na kolodvoru (F"eod. Sokol) 178.
Lahko noč (češ. Jan Červenka
prel. Benkovič) 185.
Iz vasi (češ. Ant. Klastercky) 217.
V jutru (Vlasta) 222.
Ob nevihti (Feod. Sokol) 226.
K slovesu (Kristina) 232.
Savska zdravica (Bogomila) 233.
Pisemce (Kristina) 239.
Obup (Kristina) 241.
Balada o zimi (češ. Jaroslav Vrh
lickv) 250.
Mlada ljubezen (E. Gaugl)   263.
287, 348, 3«3, 3J3, 420.
Laž (Kristina) 266.
Iz poezij H. Heineja (Prel. Ben-
kovič) 271, 327, 369, 383, 398.
Saj jo je vzgojila ljubav (Bogo-
mila) 277.
Usoda (Kristina) 292.
Vihar — življenje (Marica II) 295.
Na okencu (Kristina) 302.
Med dejanji (Vida) 306.
Pesem (Vida) 311.
¦ ]3reve.sce ^Kristina) 311.
Pomladni sel (Zorana) 315.
.Starost in mladost (Marica II) 320.
Odmev (Višniovrecki) 325.
Neizpeta pesem (F'eod. Sokol) 327.
Pesni I, 2, 3 (Vida) 335.
O da bi zatemnela . . .  (Kristi-
na) ..540.
Spanje prirode (češ. Bogdan Ka-
menskv) 345.
Narodna (Vida) 359.
Spomin (Kristina) 359.
Biser in morje (Marica II) 365.
Iz vsakdanjosti (Zorana) 378.
A skrivaj . . . )Vida) 383.
Nove pesmi (Potočan) 386, 584.
Praprot (Desimira) 393.
Vaška idila (Zorana) 402.
Na polju (Kristina) 407.
Pesem (Kristina) 407.
Prevara (Zorana) 411.
Kanarček (Argo) 412.
Golobček (Zorana) 425.
Ljubezni kes (Ant. Medved) 431.
Tujka (Potočan) 434.
Sprememba (Zorana) 440.
Zadnji pozdrav (Argo) 443.
Tat (Kristina) 446.
V spominsko knjigo (Bogomila)
446.
Svarilo (Zorana) 455.
Nekdaj (Kristina) 458.
Ti tudi (Kristina) 462.
Pusti to . . . (Bogomila) 467.
Odlomek iz pisma Matiji Novaku
(Ant. Medved) 472-
Sen (Kristina) 47g.
Večer (Kristina) 479.
Iz atelier-a (Zorana) 482.
Stara ni bila še petnajst let . . .
_ (Milenka) 486.
Želja (Lermontov - Medved) 488.
Talisman (Puškin - Medved) 494.'
Na semnju (Kristina) 499.
Pesmi (Vida) 503.
Cvetličarka (Marica II) 50g.
Enakost (Zorana) 512.
Sam (Kristina) 518.
Obljuba (Desimira) 519.
Otožnost  (N.  Ogarjev - Aškerc)
527-
Vrnitev (Marica II) 527.
Crni šal (Puškin-Medved) 532.
Pesmi (Vida) 536.
Komu velja? (Zorana) 540.
Na mostu (Zorana) 543.
Sokol (Marica II) 551.
Klevetnikom (y+z) 551.
Pesem stare Drnulje (A. Med-
ved) 556.
Onemeli slavec (A. Medved) 560.
Toži meni se . . . (Kristina) 575.
O spravi (Zorana) 575.
Umaknite se . . . (Dvorska) 578.
Dobra glava (Desimira) 595.
Jesen (Kristina) 599.
Utrinki (Zorana) 599.
Sreča (Vida) Ó03.
Noč (Vida) 614.
Da lep si . . . (Kristina) 616.
LEPOSLOVNI SPISI.
»Slovenki« in Slovenkam za novo
leto (Marica II) 2.
Na Silvestrov večer (Marica) 4.
Starka (Milka) 10.
Žena slabi (?) spol (Marica) 26
Mati Zorina (Antonija) 34.
Tuje gorje (Ivanov) 41.
Pravica  do sreče   (Potapenko
Pahar) 50, 74, loi, 124.
Zagonetna nrav (Cehov - Benko-
vič) 79.
Iz naših gora (Kristina) 98.
Josip Juraj Strossmayr (Marica)
122.
Učiteljica (Gustav Jaroš - Benko-
vič) 129.
Hudi grad (Milan Sanjar)  146,
170, 197,  223, 259,  266, 292,
349. 370, 421, 440, 464-
Kapčev stric (Milena) 152.
Iz poezij Jurija Karaska (Prelož-
Benkovič) 163, 233.
Tak otrok (Milena)  178.   -
Mstinski močeradi (Cjehanovič
Zaplaninec) str 199, 226, 246,
271, 302, 312, 340,  360, 414,
432.
Silva (»Z«) 218.
Iz življenja za življenje (Marica
II) 242.
Naša Ivanka (Albin Žitko) 253.
Pri oknu (»Z«) 277.
Kako je to? (Kermavner) 365.
Spomini (»Z«) 374. 398.
Pri zdravniku (»Z») 384.
Vaški Sokrat (Tinica) 393.
Pater Dezidt-rij (»Z«) 407.
Veronika na Marijaceljski  božji
poti (Grilček) 467. •   i
Na morji (Marica) 4H4.-^
Sličice (»Z«) 489, 504, 05,.', 596.
Srečanje (Karol Dolenc) 528.
Dan vernih duš (»Z«) 537.
Ljubezni (Vida) 576.
Sanje — oznanjevalke  (Čjumi-
nova -Vetušekov) 584, O07.
POUČNI SPISI.
Znameniti slovanski skladatelji
(Severin) 7, 32, 61, 86, 494,
520, 560.
Ženska odgoja v Rusiji (Marica)
16.
Album čeških žen (Zavadil) 20,
158.
Par odkritosrčnih besedi  o —
salonskem vedenji 21.
Nekaj pedagogike (Marica II) 29,
54, 77-
Slovensko gledališče 39.
Žena bodi možu najboljši prija-
telj (Tinica) 58.
Iz dnevnika male gospodinje
(Grilček) 64, 89, 112, 137, 164,
202, 234, 275, 425.
Alphonse Daudet (Marica) 82.
Kako negovati zobe (Marica II)
,87.
Vzbujajte v otrocih pravicoljub-
nost ! (Marica II) 99.
Naše gospodinjstvo (Danica) 105.
Življenje japonskega ženstva v
višjih slojih (Marica II) 109.
.Svoje dni . . . (Marica II) 127.
Kakošna bodi mati (Gausseron -
Foerster) 149.
Od koga naj bi se učili Slovenci
in Slovenke (Marica) 156.
Resen migljaj učiteljicam (Da-
nica) 160.
Vicencina de Felice Lancelotti
(ab) 162.
Se nekaj besedi pro domo (Pri-
morka v Istri) 175.
Pastorka (Marica II) 193.
Dobrote, katere smo prejeli od
Nemcev (Marica II) 264.
Slovstveni utrinki (Feodora) 26g.
Otroška doba (Marica II) 288.
O modernem duhu (Branko) 2g5,
320.
Simon Gregorčič (Marica) 316.
Ženska osi oboj a in zakon (Da-
nica) 336.
Ali naj se in kako naj se pri-
pravljajo otroci za šolo (Ma-
rica II) 346.
Trmoglavje (Marica II) 387.
Prijateljska pisma uredništ. »Slo-
venke« (Marica II) 412, 444,
462, 486, 515, 533, 603.
Grof Lev Tolstoj (Marica) 435,
456, 480, 510, 543, 557, 590.
Materinske dolžnosti (Danica)
458.
Strast — propast (Smarska) 496.
Literatura za mladino (Danica)
^ 541-
Žensko vprašanje (Marija Ana)
564. (Feodora) 566. (Danica)
578.
Carmen Sylva (Krista N.- Duška)
600.
RAZNI SPISL
Dopis s Češkega (Vilma Soko-
lova) 38.
Dopis iz Zagreba (Gorjancev) 62.
Shod slovenskih učiteljic 68.
Načrt pravil podpornega in hra-
nilnega društva učiteljic, usta-
novljenega v proslavo 50-let-
nice Njegovega Veličanstva
(J. Miklavčič) 185.
Zakaj si slovenske učiteljice usta-
nove svoje društvo? 251.
Slovenskemu učiteljstvu 278.
Jeli ca Belo vie - Bernadzikowska
(Gorjancev) 306.
Zavod sv. Nikolaja 326.
Nova razmotrivanja (Vida) 614.
KNJIŽEVNOST
IN UMETNOST.
Nova doba. Nova' Nada 22.
Boj za pravico (Gosti) 41.
Mladost (Danica) 42.
Tavčarjeve povesti II zvezek, Fr.
Vidic, 43-
Ženskf svet 44.
Slovensko - ruski slovar 44.
Hrvaško gledališče (Gorjancev)
92.
Knjige slovenske Matice 114.
Za hčer i15.
Slovenska kuharica 115.
Slovensko gledališče 116.
Trnje i cvijeće 140.
.Slovanska knjižnica 1Ó7.
Rusko - slovenski slovar igo.
Knezova Knjižnica 4. zvezek :
Moja hoja na Triglav 204.
40 napevov za šolske pesni 204;
Slovenska slikarica gč. Iv. Ko4
bika 205.
Zadnji roman Alphonsa Dau-
det-a 206.
Paris od Emil Zola (ab) 206.
Tretji koncert »Glasbene Mati-
ce« 236.
Bulgarija in Srbija 236.
Cena življenja 237.
L'art et la morale (ab) 261.
Ruskaja bibljoteka 280.
O jetiki sušici ali déri 280.
Le terre slovene nel secolo IX.
281,
Die Regierungszeit Sr. Majestät
d. Kais. Fr. Jos. I.
Bez svrhe 328.
Branimir Livadić — »Zapreka«
' — 32g.
Psoglavci 353,
Nozze Orsetti - Barbieri 356.
Pesmi Krjza Nikole I v itali-
jansk' m jeziku 378.
L'amore  di Paolo Mantegazza
378.
Na razstanku 402.
Der Süden 428.
Mlada Zora 447.
.Strahomir 447.
Družbe sv. Cirila in Metoda knjiž-
nica 447,
Razstava slik Jos. Germa (FIols)
472.
Naš cesar F"ranc Jožef I, j Naša
cesarica Elizabeta.
Knjižnica družbe sv.  Cirila in
Metoda 49g.
Čuvaj se Senjske roke ! 545.
Ruski pevci v Parizu 546.
Cyrano de Bergerac 567.
Stara pesem 569.
Cvijeće i trnje 579.
Knjige družbe sv. Mohorja 57g.
Simfonije 617.
RAZNO.
23, 45, 69, g4,  118,  141, 167,
190, 211, 237, 282, 308, 330,
356, 379. 404,  428, 447, 473,
500, 522, 547, 56g, 619.
DOMA.
48, 71, 95, iig, 142, 168, 192,
216, 239, 262, 285, 310, 333,
358, 381, 404, 429, 452, 477,
501, 526, 550, 57.3, 598, 622.
2
Marica II. : „Slovenki" in Slovenkam za novo leto.
„Slovenki" in Slovenkam za novo leto !
Poslavljajo se od starega leta, poklonimo mu jeden dolg pogled, ki
bo segal nazaj do njegovega začetka... Če se v nas Slovencili ločita dva
znanca, izroknjeta se in običajno so pri slovesu poslednjo besedo: „Po-
zabi, kar je bilo med nama neprijetnega!" Dobro, ])ozabimo i me Slo-
venke, kar nam je leto 1897. prineslo slabega, kajti samo jedno dobro
— to je naše glasilo ,.Slovenka" — ki smo prejele od njega, je tako
važno, znamenito in imenitno za nas, da če bi nam tudi usoda minolega
leta ne bi bila naklonila nič druzega, nego samo ta dar, zadoščal bi in
nas bogato odškodoval na vseh drugih nezgodah !.. .
Sedaj pa k tebi, vrla „Slovenka" ! Borno detešce si bilo ob svojem
začetku ! Stala je sicer ob tvojej zibki imenitna hčerka majke Slave, ki je
materinski skrbela za tvoj obstanek in razvoj, a čestokrat se dogaja naj-
skrbnejej materi, da jokajo sloni nad zibko svojega deteta, ker ne ve, ali
bo kaj iz njega ali nič. Znanci in znanke hodijo zdaleka gledat in od-
hajajo tolaže jo nezaupno in z glavo kimovaje, češ, iz to moke bo težko
kaj kruha. Drugi spet prihajajo in tolažijo po lastni izkušnji, mene : „Po-
skusi to in ono, morebiti bode možno ! Sicer je dete slabo, a negovanje
in skrb delata čuda !" Tretji pa pomagajo in navdušujejo mater z besedo
in dejanjem.
Ravno tako je imela tvoja urednica, draga ,,Slovenka", troje pri-
jateljev, ki so delali tako, kakor sem zgoraj omenila. To pa še ni vse !
Vsaka dobra reč ima svoje sovražnike in tako si jih imela i ti „Slovenka" !
Sosebno nekateri moški so javkali :
„Kaj pa je tebe treba bilo",
Dete mlado, dete ... „ljubo" ? ...
Vsaka zavedna Slovenka pa je dejala :
,,Ar te je treba bilo al' ne".
Vendar naročim takoj se na te !..
Da, dea, a vsaka ni bila tako zavedna. Joj, celo knjige bi se dale
napisati o odgovorih in celo razžaljivih opombah, koje smo moralo požirati
agitatorice za le „Slovenka" ! Tukaj le nekaj drastičnih, kajti če me raz-
zali kodo kot privatno osebo, ne prime se me, a če me razzali kedo kot
zastopnico narodovih idej, tega ne zabim nikoli !
Neka gospodičina mi je torej rekla : „Kaj na „Slovenke" naj se na-
ročim ? Koliko pa stane ?" „Tri gold, na leto. Glej, če shraniš vsak dan
samo jeden krajcar — tega si človek nevedoma tehko odtrga — boš imela
kup pred letom gotov.
Glej, sosebno za učiteljico je to malenkost. „Tn kakšen je bil od-
govor ? . . . „Kaj meniš, da bi jaz dala tri gold, za list ? Za to svoto do-
bim že  lepo bluzo". Nisem izgubljala nobene besede več,  a toliko
Vida ; V samoti. a
dična „Slovenka", no žaluj, da te gospodičine ni med tvojimi naročnicami,
nič nisi izgubila na njoj. Di-uga iu žalibog spet učiteljica na Štajerskem
se je o(h-ezala : l<aj, jaz se ne čntim obvezane, podpirati vsak nov
slovenski list. Naročena som na ,.Popotnika", „Slov. svet" (čudno !) in
radi politiko na . . . „Tagcspošto", mcnim, da je to dovolj za mene". Dobro',
vsak človek ve kvaliteto in kvantiteto duševnega živeža za svoje potrebe !
Nekega slovenskega akademika sem vprašala ' ako'jo žo citai „Slo-
vcnko" in kaj mi je odgovoril na moje slovensko vprašanje ? „Neiii, inušs
so ein recliter Quark sein ! Idi lese übeiiiaupt nichts slovenisch'es !"„'rcpec",
scm si mislila v svojem svetem srdu prav brez rokavic in ga zaniČevalho'
prezirala in maščevala sem se tudi pozneje. Kako, to pa ti „Slnveuka"
sama veš, ker se jo to zgodilo v tvojih cenjenih predalih.
\ziic temu pa, da nisi imela toliko podpore kolikor jc zaslužiš irf
kai<or bi bilo ti'eba, soscbno kar so tiče duševne podpore, katera večiniiiTia
sloni vsa na ramah tvoje urednice, ob in uredniško žrelo, videla sem je,
kako je grozno nenasitno in čutila že celo, vzlic temu pa si se razvila V.
prvej vrsti na vso čast vrle tvoje urednice, v drugoj vrsti na Čnst tvojilt
sotrudnic iu sotrudnikov in sploh so loliko ponosne na tebe vse Slovenko
prav za prav ves slovenski svet !
liazvijnj se naprej in budi po domovini okrog slovensko žcnštvo 1
To pa je le možno, dokler ostaneš v rokah spretno urednice. Želimo ured-
nici soglasno iz vsega siva za novo loto čvrstega zdravja in obljubimo jej,
da jo hočemo resno podjiirati z duševnim gradiv(nn za jiro'speli „Slovenke* !
Slovensko ženstvo, ti pa se zberi okoli „Slovenke", pod[nrajö jb
gmotno in dnševno ! Zavedajmo so nc samo svojih pravic, ampak izpoF
nnjmo i svoje dolžnosti ! ' ¦
Končno še nekaj gospodičinam učiteljicam ! ' Urednica je naša tova*^
risica, večina sotrudnic so učiteljice ali bivše' ali delujoče. Oklenite -se
,,Slovenke', katera bo rada sprejemala v svoje prodale vaše'želje m "za^
govarjala vaše težnje. V slogi je moč ! Smo ženske, a smo ljudje ! Naprej
z združenimi močmi,
„Da vzredimo narod jVoštenjakov,
Narod vrlih mož ! . . . "
V imenirslovenskega ženstva: Marica 11.
V samoti.
V samotni hiši kraj vasi
Sama /.a si; živim,
Iu Ivakor v snu iz duše dna
Po svetu koprnim . . .
O praznega življenja dneh,     , .,
Bi pesnila na glas • . •
Pa ne, pa ne', saj ljubeč nioj
Pošilja pisma 'v vasi
4
Marica : Na Silvestrov večer.
Na Silvestrov večer.
(Slika) spisala Marica.
NaroČili so si večerjo za 9. uro, a med sabo so se zmenili, da bodo
v oni mali prijazni sobici že ob pol deveti.
Hoteli so si z dobrim pivom napraviti slast do jedi.
Zunaj je žvižgala ostra burja ter polnila oči, usta in obleke sé
sitnim cestnim prahom.
Noč je bila mrzla, jasna, a radi hude burje in mraza so bile vse
ulice prazne in tihe, kakor da bi bili pomrli vsi ljudje malega mesteca.
„K jelenu" so vendar prihajali drug za drugim napovedani gostje.
Malo sobico je grela hčna, železna pečica, sredi sobe je stala po-
dolgovata miza in okoli nje jednajst stolic ; v kotu je bil koš za cvetlice,
v katerem so pa ležali razni staii in novi listi.
Prišel je profesor Gorjanec in profesor Koman, poštni oficijal Golin
se svojo lepo, do pičice elegantno in skrbno napravljeno ženo Pepino,
katera se je bala mnogo kretati, da bi si ne pokvarila načičkane obleke
ter umetno počesanih in gosto skodranih las ; prišel je mladi kaplan
Rože, pristav Kenda, nadučitelj Bole, davkar se svojo malo, drobno, snho
in neznatno ženičico ter trgovec Vaško se svojo sestro Mino.
Prišedši, segali so si prijazno v roke, pozdravljali se smeje ter pra-
vili drug drugemu : ,,Le glejmo, da zvršimo lepo in dostojno staro leto" !
Potem so sedli ter tožili o hudi burji in mrazu, o čudoviti suši in
nedostojanji vode sedaj v zimskem času ; potem sta profesorja govorila
med seboj o neki novi učni knjigi : poštni oiicijal je pravil svoji ženi in
ženi davkarjevi. koliko je v tem času na pošti posla ; kaplan je govoril
nadučitelju o nekih lepih baje uprav sedaj izišlih litanijah in prav tako
lepi novi maši. Naroči si ott_. oboje, a nadučitelj mora oboje naučiti cer-
kvene pevce vsaj za Velikonočne praznike. Ko je pa jel sodnijski pristav
Kenda pripovedovati o pikantni sodnijski zadevi njim vsem znane me-
ščanke, so umolknili vsi ter poslušali le Kendo.
Točna ob 9. je jela gospodinja napi'avljati mizo in pogovora je bilo
tedaj konec. Slišalo se je le ropotanje krožnikov, trdo postavljanje kupic
na mizo, pomikanje stolic in škrebetanje nožev, žlic in vilic.
Nekaj gostov je ostalo ter stopilo k oknu, ob katerem je žvižgala
močna burja, nekaj jih je ogledovalo strop in plapolajočo peč, nekateri so
pa pregledovali liste, ki so ležali križem v cvetličnem koši.
Ko sta pa gospodinja' in točajka prinesli v dveh velikih skledah
okusni in nos ščegetajoči „risotto", tedaj so sedli zopet vsi, jeli razgri-
njati prtiče ter si devati na krožnike trdi, s piško narejeni .risotto'.
Ko je imel že vsak svoj del, tedaj je vstal kaplan ter rekel glasno :
„Bog nam blagoslovi to jed, da bi nam teknila za dušo in telo'.
Marica: Na Silvestrov večer.
5
.Amen" je odgovorilo par glasov, potem so pa začeli jesti.
Govoril je le tu in tam kdo in sicer le o „risottu".
,Dober, samo italijanski je, torej pretrd', je rekel poštni oficijal, a
žena njegova, da je v njem preveč začimb.
Ko so dobili za rižem dobre, pečene, morske ribe na mizo in dobro
napravljeni majonez, govorili so o ribah iz sladke in ribah iz slane vode,
nekateri so hvalili prve, drugi druge, vendar radi so je jedli vsi.
Ko so potem dobili pečene in cvrte [liške ter nove mere vina, tedaj
so opustili pogovor o jedeh ter govorili o dnevnih novostih, o preroko-
vanjih za bodoče leto, potem pa o domačem prepiru, o prepira med listi
in osebnih napadih, a pogovor vendar še ni bil niti splošen, niti Jako
živahen.
Oživeli so, ko je točajka prinesla okusno pripravljenega zajca, kate-
rega je vstrelil v nedeljo profesor Koman ter ga daroval družbi ; jeli so
govoriti o lovu in pripovedovati si razne lovske dogodke.
Jedli so počasneje, govorili in pili pa živahneje in hitreje.
Nazadnje jim je prinesla gospodinja še raznih slaščic ter nekaj ste-
klenic starega prosekarja. Gorjanec je odraašil eno in natoči!.
Šinilo mu je v glavo, da bi sedaj bilo treba napiti toda zatem si
je takoj mislil, da to stori že kdo drugi in ko je vsak drža! svojo kupico
v roki, tedaj si je vsak mislil : Treba bi bilo napiti, pa to stori že kdo drugi.
Naposled so le trčili ter zakričali : na zdravje !
Izpraznali so male kupice (razen dam) ter natočili vdrugič, prižgali
si smodke in naslonili se, kakor je bilo komu najugodnejše.
Tedaj je pa vstal Gorjanec ter v dolgem govoru polnem lepo do-
nečih, izbranih besed napival nekomu — nihče ni mogel uganiti komu —
kajti govoril je o zelenih tratah in pisanih livadah, žuborečih potočkih,
opisuval neh-nga izredno krasoto, (Pejilna je že rdela in mislila, da meni
njo) omenjal angeljske dobrote in milobe ter sreče, da je vse omizje de-
ležno te divote, milobe in dobrote ; konečno je vendar dejal, da je to
narod slovenski, slovenska domovina in slovensld jezik.
Bravo, bravo! — oglasilo se je vse omizje, vstali so, kupice so za-
žvenčale, pili so, potem pa zopet sedli. Vnel se je glasen, živahen pogovor
o zaspanosti istega mesteca, iz katerega bode moralo kmalo izginiti vse,
kar je slovenslsega ter dati mesta nemškutarjem in nemščini, ki se širi,
da je prava žalost in pravi škandal.
Pevsko društvo da ima le še pravila a niti udov, niti petja, niti
koncertov in bralno družtvo hira, hira, da je — veselje — pardon ! —
žalost !
Treba se je lotiti dela in oba mlada profesorja, poštni oficijal, kaplan
in pristav so tekmovali v tem, kdo bode bolj pomagal, da se zopet oživi
bralno društvo. Takoj druzega dne, da store že v ta namen potrebne korake.
6 Marica : Na Silvestrov večer.
Na,to so zopet trčili in zopet pili.
Potem je vstal nadučitelj Hule ter i)ričel govoriti tako le :
'¦ .' „Ptica brez perut je mrtva . stvar, kaj meni svet brez petja mar' ?
Govoril je o globokem in mogočnem vplivu, kojega ima petje na
vsa blaga in .še nepokvarjena bitja, saj pravi tudi Nemec:
.' ¦  - „Wo man singt, da lass' dich nieder.
Böse Menschen haben keine Lieder'.
" ' In Slovenci — je dejal nadučitelj — niso luulobiii ljudje zato lju-
bijo petje in treba je, da on, nadučitelj, vžge ljubezen do te svete umet-
nosti ; v ta; 'namen prične še v bodočem tednu pevske vaje. Ustvariti
hđče moški, mešani in ženski zbor. Gh, to bo krasno, ko bode donela
slovenska pesem čez lirih in i»lan !
Burno odoferavanje jo v^iirejelo nadučiteljev gOvor in zno'a  se je
razpleta. o tem živahna debata.
Pcpina je že jcla zevati, Mina je pa rdela čedalje bolj in mraz je
spreletavol .njeno telo ob takih govorih iu pogovorih.
-¦• ¦ • 'Nagloma vstane ter pove v par besedili s tresočim glasom, da prične
že jutri po maši, ko se zbere »a glavnem trgu vse znano ženstvo, agi-
fevatr,ida se-.ustanovi v mesteci ženska podružnica sv. Girila in Metoda.
Odobravanju ni bilo ne 'koni'a ne kraja in' ko so po dolgi debati
pogledali ,na uro, kazala je par minut čez jiolunoči.
Z voščili, stiskanjem rok in s poljubi so pričeli novo leto, kaplan
ja odšel, .oni. so pa zopet sedli hi razpravljali o koristih narodovih.
^Druzega dne so se našh po maši vsi .na. glavnem trgu..
.  — Uh, kako me boli glava - in mene tudi, preveč smo ga pih —
tožil}'^ sta profesorja pristavu. Ta jo pa dejal :
.¦ — Kaj,, vniga, smo delali do pol tretje V Ničesa so ne spominjam,
skore da ne vem,, kako sem prišel domu.
— Govorili smo, ali res ne veš, o narorliiib zadevah, o bralnem in
pevskem, društvu,,,    .je rekel nadučitelj.
— Ah, da, Ijravo, sedaj se spominjam, ali bo kaj ?
— Sčasoma, mislim, da pojdo, — jo rekel nadučitelj, sedaj je ne-
ugoden čas za i)cvske vaje, tija v postu morda pričnenu) kedaj.
— Mešati v zadevo l>ralncga društva so ne smeva midva, je rekel
profesor Komnu, saj nas še tako po strani in grdo gledajo.
Mina, jo še v jnnuvarji sklic:ila prvi občni zbor in ustanovila prav
delavno žensko podružnico sv. Cirila in Metoda.
Novi šopki. — Severin : Znameniti ruski skladatelji. 7
Novi šopki.
Ela.
1.
Ne vem, kaj z mano se godi,
Kar v črne sem ti zrl oči.
Zašel sera v noč očesec tvojih,
Iz nje ne vem ne kam, ne kod :
Piižgi ljubavi zvezde /late,
Da razjasne mi temno pot !
2.
Na trato idiva zeleno,
Piokó mi, ljubica, podaj :
Sanjava noč tesno prižela
Kot ljubčka svet je v naročaj.
Po tiati g cm kot kialj s kraljico.
Oklepa roka se roke,
UJano hribi velikanu
Nad nama baldahin drže.
Glej sinji baldahin nad nama,
Iz njega biseri sijo,
Udira trava se kot mehka
Preproga nama pod nogo.
Po trati tajno, radovedno
Cvetlico glave dvigajo.
Dišave in kadila nama
Ponižno v čast zažigajo.
Kot kralja in kraljico, ljuba.
Pozdravlja naju trata, log,
Ponosno kot telesna straža
Dievesa, glej, stoje okrog.
Zeleni, čuj, šušte jeziki,
Tišobno drevje šepeta :
„S kraljico lepo krali prihaja.
Kako sta blažena oba!"
Hiti kot reven sluga urno
Potoček do najdaljih dalj,
Na glas oznanja Nvetu vsemu,
Da srečen je s kraljico kralj.
Osreči pravijo cvetlice,
Potoček in še pet dreves, —
V naročje me okleni, draga,
O daj, hodiva srečna res!
Znameniti ruski skladatelji.
Piše Severin.
Upam, (la ustrežem »Slovenki' z vrsto črtic, katere sicer ne poda-
jajo niti minucijoznih životopisov, niti strokovnja.škili razprav, katere pa
kljub temu — in to jim je namen — morda vender le pomnože med
Slovenci ljubezen do umetnosti in zanimanje zlasti do slovanskih umetni-
kov. Podajejo naj, dasi raz povsem subjektivnega stališča nacrtane, vendar
po možnosti objektivne slike. V ta namen uporabim, kjer se mi zdi po-
trebno, sodbe priznanih veščakov. Namenjene čim širšemu občinstvu,
posvečene slovenskemu ženstvu, bodejo naj v obliki kar najumljivejše in
najpriprostejše ter najdejo prijazen sprejem !
8 •    -  Severin'. Znameniti ruski skladatelji.
I.
Peter lljié Čajkovski.
Dne 19. noveiiibrn, na god naše cesarice, se jo v dvorni dunajski
operi predstavljala vprvic opera ,,l''iVgcnij Onjegin". Velczanimiva glasba,
izborna izvišitev in skr1)na uprizoritev tega dela so pou/;ročile velik uspeh.
Glasno - živahno odobravanje je pričalo o zmagi slovanske umetnosti.
Čajkovski se je porodil lota 1840. v Vutkinsku, mestu ob Uralu v
guberniji Vietka. Njegov oče jo bil rudarski nadzornik in postal pozneje
ravnatelj tohnologiškoft-a ustava u retrograda, kjer se je Čajkovski izšolal
in 1)0 dovršenih pravoslovnili naukili ustopil v državno službo. .V mogočna
ljubezen do glasbe je pouzročila, da je opustil službo in ustopil v Peter-
burški konservatoriji, katerega je tam ustanovil Ant. Ptubinstcin. Po ab-
solviraniii glasbenih naukih jo takoj postal profesor na moskovskem kon-
servatoriju, a 1879. se je odrekel tej službi, da se povsem posveti skla-
dateljstvu. Umrl je leta 189:5. v Petrogfadu za kolero.
Čajkovski je na glasu kot jeden najizburncjših modernih glasbenikov
ruskih. Tudi na zapadu so njegove skladbe v koncertih dobro znane in
priljubljene točke. Zlagal je kvartete za lok in skladbo za klavir, overture
(,,Piomeo in Julija"), simfonije in simfonične skladbe („Vihar ' in „Fran-
cesca. da Rimini") ter celo vrsto oper, ki so na Ruskem krasno uspevale :
„Vojvoda" — .Opričnik" —- „Kovač Vakula' — ..Evgenij Onjegin' —
,,Devica Orleanska" — „Mazeppa" — „Snegulčica" — „Pikova dama"
— ,,Jolanta '. — Nekatere od teh so dosegle, na Češkem, pa tudi na ne-
katerih- nemških odrih lepe uspehe.
Nam najbolj znana je pač opera ,,Evgenij Onjegin". V Pragi so je
jako priljubila, v Zagrebu so jo uprizorila kiatko prod dunajsko premi-
jere, in dunajski uspeh morda prouzroči, da preide morda še na mnogo
druge avstrijske in nemške odre (Hamburg je bilo prvo nemško mesto,
ki jo je uprizorilo). Morda se i Slovencem poda prilika, da jo izpoznajo
na svojem pozorišči. O nji torej mi bodi dovoljenih nekoliko bcsedij.
Čajkovski je opero zložil na libreto, kateri si je po slovečem Puški-
novem romanu v veizib, s pomočjo svojega brata sam sestavil. Ta v Rusiji
toliko znana in priljubljena snov je brezdvomno tudi uplivala na priljub-
ljenost opere, dasi njen tekst pogi'eša prave diamatične živahnosti in sklad-
nosti. — Vender pa nam podaje zanimive scene, ki so nudile glasbeniku
obilo i»riliko v razvitev njegovih zmožnosti, a tudi slušalca in gledalca
zadovoljujejo. — Obsega oimi ne bom pripovedoval, ker jo bil na kratko
že omenjen v „Slovenki". O glasbi pa naj navedem sodbo Jos. B. Foersiera^
v strokovnem listu: ,,Oest. Musik u. Theater Zeitung": ,,Onjegin je ono
delo ('ajkovskega, kjer kaže ona bogata nadaijenost najlepše sadove.
Mclodika povsod očaijuje svojo nežnostjo in milobo, zanima strokovnjaka
Marica II. : Nesreče lastne ne žalujem . ..
9
mnogokrat v svoji posebni skladnosti, v prosti, vzneseni potezi, v neusiljivi,
nacijonalni barvi. — Ritmika, harmonika, polifonija, sijajni orkestralni
k(dorit, določna in jasna muzikalna karakteristika pasameznih oseb zago-
tovljajo Evgcnu Onjeginii povsod največji uspeh".
Pri dunajski premijeri sem se seznanil s tem delom Čajkovskega,
a vsaj deloma, mogel uvideti tudi njegov učinek na občinstvo. Predstava
je liila v vsakem oziru tako popolna in v rokah tako izbornih pevskih
močij, da je bil užitek v istini izreden. Nasproti poprejšnji malomarnosti
je novi vodja Mahler uvedel res vsega priznanja vredno preciznost v
proizvcdbi opernih ])redstav. In tako so si stekli predstavljale!, zlasti
Tatjana (gdč. Pienard) obilo pohvale. Tudi scenerija je bila zelo krasna,
narodne ruske noše zelo bogate. — Sveta tihota je vladala v pričetku in
raz obrazov se je čitalo pričakovanje, kaj pač donese delo doslej še ne-
znanega ruskega mojstra. AH uspe, ali prodre ? Kmalo se je občinstvo
ogrelo ; velika scena Tatjane, ko piše Onjeginu ljubavno pismo, bila jo
kulminacija navdušenja — s tem je bila zmaga odločena, in v vsem na-
daljnem razvoju opere je ostala navdušenost velika ter se popela proti
zvršetku, po izborno peti ariji kneza Gremina (g. Heš) zopet do vrhunca,
— dasi baš ta arija le preveč spominja na staroitalijanske mojstre ter je
nekako v nasprotju z delom, ki kaže Wagnerjev upliv na skladatelja.
Čajkovski pa si je, dasi zvest čestilec in pristaš Wagnerjev, ohranil pov-
sod svojo originalnost, on se ni nikjer lotil poskušanja, da slepo posnema
tega mojstra, in zato jc podal res izborno lastno delo, ne pa malovredn
posnetek, kakor mnogi nemški novinci. In zato tudi doseza vspeh, v tem
ko oni propadajo.
Vsekako je bilo zanimivo in primerno, da se je pri nas kljub mno-
gim ugovorom pričela intenzivno gojiti tudi slovanska umetnost ; in ona
se je izkazala ne le povsem sovrstno in jednako vredno z nemško, tah-
jansko in francozko, — ona te v nekaterih ozirih celo prekaša. Kakor v
drugih ozirih, uresničilo se je tudi v glasbenem, prerokovanje, da se poraja
nov vek, vek slovanski.
Nesreče lastne ne žalujem. . . .
Ker tužno moja lira poje,
Ljudje si tajno govore,
Nesrečna da ljubezen moje
Ranila mlado je srce.
Nesreče lastn« ne žalajem . . .
Kaj drugim bol je moja mar ?
Rojake svoje Ic milujem,
Ker jim je zloga .... tuja stvar
Marica II. .
10 Milka: Starka.
Starka.
(Spisala Milka.)
Pravili smo jej navadno le „starka". Pod drngim imenom bi je
nihče ne poznal.
P)ila je vedno ista jednaka, vedno dobre volje, vedno smehljajoča se.
Kolikokrat sva se sešli, imela je pripravljene svoje šaljive opazke in iz-
vrstne dovtipe. Jaz menim, da jo je vsakdo rad imel, ker ona vsaj ni
sovražila nikogar. Posebno otroci so se kaj radi zbirali krog nje, kakor
ribice krog vode. Na njenem dvorišči vriskali in ščebetali so prav tako
vrabci o poletnih večerih na kakem drevesu. Od enoletnega Načeta do
dvanajstletne Minke, vse je gostovalo na starkinem dvorišči. Ona sama je
bila najbolj glasna in najveselejša v vsej družbi. Kako je bila videti ve-
likanska, kedar se je zravnala in vstala iz svojega naslonjača 1 Večkrat
mi je ])ravila smehljaje se ,,z mojimi 75 leti sem cel otrok", ali vidite
kaka sloga vlada med nami, še jezijo me ne ti mali, in jaz se jim nikdar
ne zamerim, dasi dam tu in tam kako rahlo klofuto ,,I)a, da starost in
mladost se razumeta najbolje".
Zahajala ni rada nikamor, a bila je zadovoljna, da so jo drugi obis-
kovali. Z vsakim je znala ubrati primei-no struno ; vsakemu je bila draga,
vsakemu ljuba.
Zato se mi je zdelo čudno, zelo čudno, ko so je nekoč Vrhnikovi
z griča prosili, naj bi jim vsaj za kratek čas prepustila svojo drugo sobo,
in da jim je starka neobičajno sitno, skoro surovo odrekla to ljubav.
Obetali in ponujali so ji dobre najemnine ali starka se ni dala pregovoriti.
Gospodarjev stari stric je pisal, da bi se k njim rad naselil, ker
boleha nekoliko in upa, da se mu v zdravem zraku zopet povrne zdravje.
In Vrhnikovi so bili v ne mah zadregi. Kje najti primernega stano-
vanja v tako kratkem času ?
Svojo domačijo mora Vrbnik poprej osnažiti in urediti, a še le potem
bo sposobna za sprejem gospođa strica. Jedina starkina soba bila bi pri-
merna zanj, a starka je noče odstopiti. Vso minolo zimo je brezplačno
prebival v njej vaški čuvaj, ker se mu je lastna koča vsled starosti podrla
Čuvaja je obdržala in še zadovoljna je bila, da ima soseda blizo ; celo
hrano mu jc dajala, a Vrhnikovcga strica pa neče . . .
In z Vrhnikovimi, kakor z vsemi ljudmi vse okolice, živela je v naj-
boljšem prijateljstvu. Vgibali so sosedje, s čim bi bili starko razžalili,
prosiH jo, a ona se le ni udala. Sključila seje še bolj in dejala jim rezko:
, Sobe svoje ne dam nikomur, in naj bi prišel tudi Vrhnikov stric sam
prosit." Ostalo je tako. Za silo so na griču uredili in pripravili stano-
vanje bolnemu stricu, ki se je v kratkem naselil pri njih.
.Kako so ljudje čudni", mi je dejala, ko sem jo po zadnjih dogod-
Mflka: Starka. H
kill obiskala, „kako so čudni, hočejo me prisiliti nai jim ono-le sobo pre-
puslim".
„Saj je ne rabite'', sežem ji v besedo, „laliko bi jo i-a kratek čas
pogrešali, ker itak ne bivate v nji ; in ako vam je prazna, mislim, da
vam je še ljubše, ako kdo stanuje v njej".
„Hi, hi, hi" mi pretrga razgovor in hripav smeh pomešan s kašljem
mi ustavi besedo.
„Hi, hi". . . ,ali ste hoteli reči, da bi mi bilo ljubše, ako bi tega
— tega — bolnika imela v svoji bhžini.
„Pač ljubeznjiv sosed, jeličen je, kakor mi je Vrhnikovka pravila,
in kašljal bi vse dneve, vse noči'' . . . ,,Ne, ne, na stara leta, ne, ne !.
hitro in živo je izgovarjala in jiondarjala zadnju besede.
„Ne, ne" . . . zamrmrala je nekaj, česar pa nisein umela. In prvo-
krat, odkar se poznava, bila je molčeča, neprijazna. Ko sem uvidela, da
postajam tudi jaz bolj čmerna, sem se poslovila. Ona se je mojega od-
hoda videzno razveselila. — Precej časa nisem šla k njej. Ker mi je bila
že misel neprijetna, da bi jej morda ne bil moj poset po godu.
Spreliajala sem se tem češče in rajše čez grič v gozd ; nekaj radi
prijetnega sprehoda, a nekaj zato, da bi kje videla Vrhnikovega strica,
ono strašilo, katerega se je starka tako zelo bala. — Pot je bil ugoden,
vreme še godnejše. Nek dan, ko sem slučajno šla tam mimo, je stopical
iz hiše Vrhnikov stric. Kaj bi ga opisovala? Bolnika, in celo jetičnega
bolnika je videl že vsakdo. Suho, dolgo truplo, sneženobela brada, jednaki
lasje, — vdrte oči, bled, rumen obraz.
Torej tega človeka ni hotela starka. Po mojem mnenji ne bi jej
delal nadlege. A starka ni hotela tega bolnika, dasi ravno je navadno in
rada vsakemu bolniku v vasi pošiljala lekov in čajev, ubožnejšim celo
denarja.
Po dolgem času sem šla vendarle k njej. Našla sera jo, kakor na-
vadno v sredi otrok, ukazujoče na levo in desno otrokom, ki so naprav-
Ijali male plotove cvetličnim, gredicam, da jih pri skakanji ne bi pohodili.
Ko me zagleda, mi veselo namigne z roko in mi veli sesti knjej.
,,Iii vendar ste zopet prišli". — „Mislila sem, da me ne obiščete več".
„Jelitc zadnjič sem bila sitna ; pa potrpite'' — hitela je, „potrpite
z menoj". — „7.') let sem stara, ni čuda, ako včasih povem tudi kako
sitno". ,,Kaj ne, da pridete večkrat k meni". ,,Pridite, pridite, zdaj sem
bolj sama" . . .
„Sami !" začudim se in vzkliknem ob jednem, „sami, glejte kolika
družba, kako veseli in koliko jih je okolo vas in tožite, da ste sami". —
Tako otožen pogled je uprla v me, da sem v tem zagledala neko
tajno, skrivno bol, ko je počasi in otožno dejala „pri vseh teh sem le
12 Milka : Starka.
sama, — sama z dušo in srcem". — „0h starost, starost" vzdahnila je
bolj tiho „pa sé smrtjo vse preide". —
Čudna in nenavadna je zopet postajala ta, ona vesela in vedno smeh-
jajoca se starka. —
,,Ali Vam ni dobro?" ; jo nprašam ,,ste li bolni?" Namesto odgo-
vora mi migne nnj ji sledim. V sobi pri onej malej mizici, pri katerej je
tolilvokrat veselo kramljala, tam sva danes sedli ter molče gledali druga
drugo. Jaz njo sočutno, ona mene otožno ...
,,Ne, ne, na stara leta ne" - izpregovori konečno, kakor bi hotela
nadaljevati tam, kjer sva prenehali pred več tedni. ,,Ne, ne, tega nečem."
Konečno se le ohrabrim in jo vprašam :
„Česa pa nočete?"
Jasno in živo me pogleda, zdaj je bila zopet ona ljubeznjiva starka.
„Kaj jaz hočem, in kaj nočem, — dve vprašanji."
,,Na stara leta nočem živeti pod jedno streho z istim človekom, s
katerim sem v mladih dneh hotela, želela prebivati." — „Na stare dni,
ne, ne." Povdarjala je in z glavo odkimovala, hote s tem še bolj okrepiti
izraz zadnjih besed.
„V mladih dneh, dokler sem bila še mlada, o tedaj pač, o da, da",
govorila je s prenehljaji in bolj samej sebi.
„Takrat v mladosti, oj, ali kedaj je /e bilo to, pred 50 leti in še
več", začela je pripovedovati z močnejšim glasom.
,.Živela sem pri stricu, ki je imel v sosednem trgu lekarno. Moj
oče je bil brat stričeve žene, moje tete. Spominjam se še dobro onega
dne, ko me je oče prvikrat jiripeljal k teti in me ostavil pri njej. Kako
se je jokal in me poljuboval, ko se je poslavljal ! Pozneje ga nisem nikdar
\eč videla. Tuili matere svoje nisem poznala. Umrla je, predno sem še
jaz shodila. Oče, siromak, ni mogel vztrajati z menoj in delom, zato nie
je prinesel k sestri, teti moji. Pri njej sem živela ugodno in dobro. Lju-
bila sta me oba kakor hčerko svojo, saj svojih otrok itak nista imela.
Stricu sem bila pridna pomagalka pri nabiranji in kuhanji zelišč. Večkrat
me je pohvalil in rekel mi, da ako bi mene ne imel, moral bi kmalu
lekarno zapreti. Lahko si torej mislite, kako neljubo mu je bilo, ko so
začeli oglašati se ženini. — No, dvakrat sem bila nevesta, a do oltarja me
ni dovcdel nihče. Ljubila, odkritosrčno ljubila sem le jednega moža. l?il
je lep in meni najljubši. A mlad še, ker se je učil tehnike. Seveda mi
je zatrjeval in obljuboval, da se vzameva, ter še celo teto in strica pre-
govoril, da sta mu obljubila ter sprejela ga kot mojega zaročenca. l)o-
višil jc š(dc in nastanil se v mestu I). Večkrat je prihajal k nam ob
svobodnih dneh. Vsakokrat se mi je zdel ljubši in dražji ; tudi darov mi
je donašal. Toda o poroki ni nikdar ničesar omenil. Nekdaj pa, ko ga
teta po ovinkih povpraša, kedaj misli in želi, da bi se poročila, prebledel
Milka: Starka. l!^
je in ni ji dal ni ])ravega ni določenega odgovora. Po.slovil so je v krat-
kem in odšel. Ni ga bilo več k nam. Pričakovala sem njegovega pisma.
Tolažila sem se od danes do jv;ti'i in konečno vendar dobila njegov list.
Čudno, smešno ! Tako hlastno in hitro sem ga precitala, da nisem
razumela ničesar. Le ta zavest me je naudala, ta misel krožila v možjanili
„on mi je pisal !" Vsa srečna hitim k teti, in še le, ko me ona upraša :
,,I kaj ti je pisal", strežnem se ter plaho in sramežljivo odgovorim
,oh ne vem".
,.No, pa meni daj pismo, da ga jaz pročitam". Oh kako dolgo,
strašno dolgo je teta prebirala. Zdelo se mi je, da vsako besedo žveče.
Stresla je včasih z glavo, naposled je odšla iz sobe. Čudno, smešno, no-
bena strašna slutnja se me ni polotila. Nasprotno vsa oživljena, presrečna
sem bih. Že sama misel, da mi moj ženin zopet piše, me je prerodila.
Saj verovala in upala sem v njega bolj nego v ves svet. Kako bi se
mogla polastiti me katerakoli hudobna misel, ko je le sveto in krasno se
mi zdelo vse življenje, a najdražji on sam*. — —
čmolknila je starka za nekaj časa, videlo se ji je, da je zelo, zelo
razburjena. Potem je polagoma nadaljevala :
,Kaj bi vam pravda o tistem pismu, jaz ga nisem več čitala. Stric
in teta sta ga prebrala ter z dvemi, tremi besedami izustila, povedala mi
vse. Prosil me je odpuščenja. Zatrjeval mi in rotil se, da me ljubi, pii
ljubezni naj mu odpuščam - a moral je to storiti — poročil se je. To
je, da me umete, poročil se je še prej, nego je dovršil svoje študije.
Manjkalo mu je podpore od doma in ker se mu je ravno nudila bogata
prilika, stegnil je roko in rešen je bil vsaj bede in nadloge. -- Čemu bi
še oiiisovala vam tedanjo svojo duševno muko ?
Dovolj je bila tiiia in nema moja bol. — Umel me ni nihče. Ra-
dovala in smejala sem se še nadalje, a srce je ostalo brez čuta, mrzlo,
hladno, ne krvaveče, ne koprneče. Nabirala in kuhala sem zdravilnih čajev
in lekov za stričevo lekarno, zvesto mu pomagala in s tem porinjala se v
vsakdanjosti naprej. Se takrat, ko smo teto, ki mi je bila najzvestejša
prijateljica, še celo takrat, ko smo jo polagali v grob, se mi ni ganilo
srce. Se suhim očesom sem zrla za njo in voščila jej sladak pokoj,
katerega som želela sobi najbolj. Gospodinjila som nadalje stricu sama.
Morda je ravno to privabilo tržkega ti-govca, da me je poprosil za ženo.
Stric mi je nasvotoval, naj so udam, ker on bi težko, zelo težko umrl,
ako bi me moral pustiti tako osamelo. Udala sem se tako lahko, tako
hladno, in bila sem zopet nevesta".----- —
,,Naj končam, naj končam", ohrabruje starka samo sebe „naj Kon-
čam svoje zaročne dneve".
„Nisem prišla do altarja, ker vodite strijc moj se je hotel prepri-
čati v kakšne roke bode nekdaj izročil svoje premoženje in mene. Poiz-
14 Milka: Štaika.
vedovai je torej kako ,,stoji" bodoči moj mož. Kar je poizvedel, ni bilo
zanj. In brez mojo volje in brez mojega znanja odjiovodal mu je mojo
r(di0. Čez mesec in dan bil jc sodnim poti'm razprodan ti-govčev imetuk.
In zopet sem obsedela — večna nevesta — kakor so mi dejali nekateri.
Po stričevi smrti i-azprodala sem vse, kar ni bilo zame in naselila se
tukaj. Navadila in privadila sem se ljudem, oni meni. Pobratila sem se
z vsemi vaškimi otroci in tako živela mirno od dneva do dneva, do 7.')
let. A zdaj, na stara leta vrnil se je on. O ti starost, stai'ost, ti neumno
srce, zopet čutiš tugo in bol, zopet srkaš življenja iz zastarelih i)rošlili
dogodkov.  Zopet biješ ncmii-no čuteče ob spominih nekdanje ljubavi".
Dve solzi sta porosili ji obraz, zazdelo se mi je, da gledam nekda-
njo brhko mladenko, a ne staro, osivelo dekle.
„Ta, ta Vrhnikov strijc, ta naj bi toraj bival pod mojo streho,
ne, ne", —
Prijela me je za roko in mi jo krepko stisnila. Od tega časa sem
hodila skoro vsaki dan k starki, ali pa na sprehod čez grič, da bi zo])et
videla nekdanjega starkinega ži nina. Nekatei'ckrati sem ga še videla se-
deti pred hišo, a pozneje so govorili ljudje, da leži iu da bode tudi „ob-
ležal". Niso se motili. Nekega krasnega večera se je razširila novica, da
je Vrhnikov stiijc umrl. — Di'ugi dan grem k starki. Vse živo jc bilo na
dvorišči. Pol smeha, pol joka. Nekaj dekletec je čepelo pri gredicah in-
trgalo cvetlic, a nekaj porednih dečkov se je pa prometovalo. Vsakemu
padcu sledil je smeh in krohot pa dekličin jok in vik. Komaj me zagle-
dajo, pritečejo mi nasproti glasno vriščaje, „starke ni tukaj, bolna je, je
notri". Vstopim v sobo. V naslonjaču je sedela zdaj v istini — starka.
Oči medle, pogled nejasen, lice nabrano v mnogotere gube. Zasmilila se
mi je. Pozdravim jo, a ona molče pokaže sedež. Stopim bliže in vprašam
jo, kaj ji je, kako ji je. — ,,Nič slabega, draga moja, le t^iko sama sem,
dolg čas me muči". — Tako tiho in trpeče je iztisnila te besede ter zo-
pet umolknila. Nisem znala kaj početi. Govoriti ji o čem, o kom, da bi
jo razvedrila, ni mi bilo možno v takem položaji. Počasi vzdigne glavo
in se nekohko vzi)ne ter reče s prejšnjim glasom, saj že veste, da je
umrl". — „Vem" ji odgovorim.
Oh, kako sem sedaj sama na svetu, zakaj živim ? je bolno vzdah-
nila starka.
„Pustite taka otožna pretresovanja", velim jej, „idiva rajše na vrt,
čujte kako vas kličejo". In res ,,starka, starka", kričali so v jednomer
otroci. — ,,Starka ptiček vam je ušel, starka ali Vam ga ulovimo ?" sli-
šalo se je v sobo.
Ali starka ni jih slišala. Zamisbla se je zopet. „Sčinkovec je ušel
iz kletke", ji rečem glasneje, da bi me slišala. — ,,U.šel, ušel — in tudi
ti !" se obrne očitajoča proti oknu, kjer je stala sedaj prazna ličnica.
Dolski: Pnscm.
15.
„Piav ima.š tiček, le idi, leti v svet, kaj liočeš pri meni, stara sem",
nadaljevala je svoj samogovor.
„Stai-ka, idiva na piano, glejte, kako lep božji dan je zunaj", pri-
govarjam ji, ,,tnkaj je tako temno in zato se še tem rajše udajate otožnim
mislim, pojdiva ven !"
,,Kaj bi tam zunaj, jaz stai'ka, reče mi z jokajočim glasom, tukaj
je moj dom, tukaj ostanem. Oti'okom sem naročila naj potržejo vse cve-
tlice in jih nesejo k Vrhnikovim za venec, a jaz pojdem jutri na grob". —
Diugi dan sva šli sami na pokopališče, ker starka ni hotela za
pogrebom. Domov grede sem slišala tu pa tam opazke : „ali ste videli,
starka se je jokala. Kar jiomnijo, je niso videli objokane. Morda ji je
žal in se kesa, da mu ni dala stanovanja, ker jirav pri Vrlinikovili je zi
dovje silno vlažno in to ga je tako hitro spravilo". . . . ugibali so modri
vaščanje a ne dolgo, kajti pri vsakdonjih malenkostnih dogodkih so po-
zabili kmalu Vrhnikovega strica in njegovega pogreba.
Tudi starka ni govori'a več o njem : stai'ala se je videzno od dneva
do dneva. Postajala je bolj in bolj otožna, bolj in bolj tiha, dokler ni
utihnila za vselej. —
Po dolgem, dolgem meglenem iu deževnem času nastal je zopet kra-
sen dan. Tako prijetno jesensko vreme je bilo, ko so jo nesli k večnemu
počitku. Solnce je ogrevalo, kakoi' spomladi in zlatilo črno krsto v kterej
so nesli starko. Povsodi je bilo prijetno. Še celo pogreb ni bil jednak
drugim pogrebom. Tako veselo so kramljali otroci med seboj in menili
se o starki. PIvalili so jo, kakor bi baš njim na ljubo umrla v teh lepih
pozno jesenskih dnevih, da smejo i oni udeležiti se njenega pogreba, ter
zopet se na planem radovati.
Položili so jo poleg \'rhnikovega strica. Ne vede in nehote bivata
složno in mirno drug poleg drugega. — Česar ni združilo življenje —
združila je smrt.
Pesem.
Tajaj, tajaj, stajaj se
Cvetje ti ledeno,
Da bo čisto okence
Okence megleno.
Zgodaj v jutru ljubčok moj
Sem p jd okno i)ride
In če ne ugleda me
On takoj oddide.
Ah, in jaz bi rada mu
Nekaj naročila,
Predno bi od njega se
Danes poslovila.
Torej stajaj, stajaj se,
Cvetje ti ledeno,
Da bo čisto okence
Okence megleno.        Dolski.
l6' Marica: Ženska vzgoja v Rusiji.
Ženska vzgoja v Rusiji.
v „Sarajevski  Nadi"  spisal K. Z- č, prevela Marica.
V zadnjem časn je ])os(alo vprašanje ženske vzgoje prevažno v vseli
knlturnili iiarodili. \'si narodi in države tckmnjnjo v tem, kako l)i za
žensko mladino našli čim boljših pripomočkov, da bi žene čim dalje bolj
ustrezale svojej mnogostranskej zadači v človeški družbi. Da dosežejo ta
namen, vporabljajo razni narodje razna sredstva.
Nekod delajo na temelju ženske emanci))acije, drugod na osnovi
praktične odgoje, da se ženi ponuja samostojni jioložaj, podavši jej tako
odgojo, da si more sama zaslužiti svoj kruli. Drugod zopet se trudijo za,
to, da odgoje v ženi plemenito srce in da deluje jiotem kot nnobraženi
član človeške družbe. Vse te težnje dajo se kratko povedati tako : iiniitl
kolikor možno duševna sposoh'iosti žcnr, podaviti jo na isto ftopinjo mi-
ohrmhc z možem, učiniti jo koristnim članom drnštoii n vsakem potßcdn.
Od naobrazbe ženskih je odvisna odgoja otrok, delovanje in bodoč-
nost mož ter napredek naroda.
Od vseh držav, koje so žensko vprašanje vzele v svoje roke, sta
Rusija in Amjlcžka na prvem mestu. Obe državi sta to vprašanje že ne-
kako rešili, osnovavši mnogo zavodov, srednjiii in visokih šol za odgojo
ženske mladine. Uspehi so bili v obeh državah veliki ter ju sedaj hote
posnemati i drugi narodi — z boljšo ali slabšo srečo.
Brez dvombe je to vprašanje tudi na Hrvaškem postalo akutno in
je že nekohko rešeno povoljno.
Tudi tu je že nekaj šol za resno odgojo in presveto devojk. Osobito
važna bila bi taka odgoja za našo raohamedanske brate v Bosni in Her-
cegovini, v kterih delujejo že nekatere zdravnice. V llusiji delajo zdrav-
nice jako blagodejno med mohamodanskim ljudstvom v vzhodnih guber-
nijah, v Kavkazu ter v azijatskili krajih v Sibiriji.
Kvo nekaj o ženski vzgoji v Rusiji.
Položaj ženskih ni bil niti v staroj Rusiji tako nesamostojen, kakor
se to navadno misli.
Že za časa Petra Velikega se je začela za rusko ženo nova doba,
doba emancipacije ; ženski upliv raste od onega časa uprav s čudovito
brzino, tako da je celo upravna državna oblast bila v ženskih rokah za-
čenši s carico Katarino I in zvršivši se slavnim carstvovanjem Katarine
H. Za vladanja te slavne in umno žene je stala na čelu tako zvane ruske
akademijo znanosti v zgodovini doliroznana veleumna kneginja Jel-idrrina.
Romanoma ])ašl,-ofa, koja si je v inozemstvu prisvojila višjo izobrazbo
ter je sé svojim zelo vplivnim položajem ter sé svojim bogastvom posta-
vila temelj ženski naobrazbi na Ruskem.
Pozneje je žensko naobrazbo podpirala carica Marija Feodoroma
Marica : ženska vzgoja v Rusiji. 17
soproga carja Pavla. Port njenim nartzorstvom, z njeno portporo ter pri-
zadevanjem so se ženske šole v Piusiji že v oni dobi tako lepo razvile,
da je bilo potrebno oživotvoriti posebno upravo („ n'(5;i,a,iiCTno j^peacAOiiift
iiayiiiiix TiHCTiiTTTOß iiMiiepaTpiui;!! Mapiit") zavoda carice Marije, kojoj so
bile poverjene šole za ženski spol in ta uprava obstoja še danes kot zna-
menit prosvetni organ, koji upravlja en dol ženskih šol.
Prav naravno je, da se je ženska naol)razba od onega časa v Rusiji
še bolj razvila ter napredovala temeljiteje in brže.
Da se stvar lažje razumi, je treba opomniti, da obstoja v Rusiji
izredna posebnost, da niso vse šole podvržene le eni upravi t. j. mini-
sterstvu i)rosvete, kakor je to navadno v drugih državah. V Rusiji je
sedaj dvanajst posebnih oddelnih organov, koji upravljajo povsem samo-
stojno nekaj učnih zavodov. Uprava za ženske šolo je ona najstaroja, ka-
tero smo prej omenili, to je upi'ava carice ]\larije. Tej upravi so v prvi
vi-sti podviženi srednji učni zavodi za ženske, ali tako zvani ženski
gimnaziji.
Prvi poskus pravega ženskega gimnazija je zdelal N. A. Višnje-
gradskij, a službeno dovoljenje za javnost te šole se je izdalo že leta 1862.
Oni gimnaziji imajo po 7 razredov, a v njih se predava : rerstro,
ruski j<zik in rusko dovdvo, francns'io, nemško, zjodooin.i, zemljepis, nid-
teiii(tti':ii, ])rirodo])ix in fizika, fciagof/ika ali vzgojcMorjc roena (Uhi in
tdomidhi, lepopis risinjc in petje.
Zvršivši ta gimnaziji, dobivajo devojke poročila „domačih učiteljic%
da, morejo služiti kot domače odgojiteljice, ker v Rusiji odgaja veliki del
premožnih ljudi svoje otroke doma.
Absolventke onih gimnazijcv morejo vstopiti brez vzprejomnega iz-
pita v ])edagoško šolo.
Ta šola tra;a tri leta, a glavni smoter ji je od'/ajati devojh'. z-i
nčilcijiee .srednjih šol — žemkih fiimiKizijco. V teh tečajih se uče dekleta
raznih učnih metod, a tretjo leto je povsem posvečeno.le praktičninr vajam.
Prva skupina jo : ruski jezik in slovstvo, druga skupina jo za tuje
jezike : za ti'aiicosko in nemško, - a tretja : za matematične znanosti. Ve-
ronauk, ruski ter staro-slovanski jezik je zapovedan predmet za vse tri
sku])inc.
Slušateljico, katere zvi-še te .tečaje", sposobljajo se za učiteljice s
pravom poučevanja v imenovanih predmetih v 4 nižjih razredih ženskih
gimnazijcv, a tuje jezike morejo poučevati v vseh razredih ženskega
gimnazija.
Razven teh gimnazijcv so [lodrejeni isti upravi zavoda carice Marije
tako imenovani „instituti", neka vrsta odgojevališč, kjer dobivajo deklice
pod nepi'cstanira nadzorstvom srednješolsko izobrazbo, vsled katere se
gojenke morejo posvetiti ne le samostojnemu rodbinskemu življenju, ampak
18 Marica: Ženska v/goja v Rusiji.
1
tudi untoljsl\OJ službi. Vsi ti zavodi so pod samim nadzorstvom caririiiim, j
a v njibovi upravi so najodličnejši ruski dostojanstveniki in najodlićnejše
ruske dame. :
Druga vrsta ženskih gimnazijev v Rusiji so zavodi, koji so pod ,
upravo ministcrstva prosvcte, a ti zavodi so se zasnovali po onih „carice \
Marije".
Te državne šole so osnovane za učenke brez razlike stanu in vere. ¦
Tudi ti gimnaziji obstojajo iz 7 razredov a razven teh še iz enega pri- '
pravljalnega tečaja in osmega razreda, koji se zove „pedagoški".
Prvi štirje razredi delajo tako zvani progimnazij ali nižji gimnazij. '
Te gimnazije upravlja „načelnica", katero imenuje ministerstvo presvete. :
V osmem razredu bavijo se gojenke največ s praktičnimi vajami si
predava se vendar še veronauk, ruska književnost in matematika. Ti ženski i
gimnaziji s(/ razven klasičnih jezikov, ki se v ženskih gimnazijih ne pre-
davajo, jako j)odobni možkim. Zgodovina starega veka se predava bolj ;
kratko, tako tudi algebra in geometrija. Gojenke, koje zvrše tretji razred, i
morejo postati učiteljice ljudskih šol, a one, koje zvrše osmi razred, uči-
teljice in odgojiteljice za srednje šole ter morejo vstopiti v višje ženske
šole, brez vzprejemnega izpita. Na prav takoj osnovi je še kakih 300 pri-
vatnih gimnnzijcv, kateri so so pred dvajsetimi loti razvili iz penzijonatov. ":
Jako zanimivi so statistični podatki teh šol. Ženskih gimnazijev po- :
drejenih upravi zavoda „carice Marije" je 29 ter pripravljalni tečaj v '
Petrogradu. I
Največ je državnih gimnazijev. Po izkazu ministcrstva presvete od \
ileta 189(5. je bilo pod upravo tega ministcrstva o9('i ženskili gimnazjev ¦
in progimnazijcv, na kojih je bilo 86.529 učenk ter 7027 učiteljskih moči ! ',
Največje število teh šol jo v Petrogi-ajskem ter Jloskovskem okraji, a naj- -
manj v vzhodnih gubernijah. Na Kavkazu jo 10 ženskih gimnazijev, v ;
Taškentu v Aziji 4, a v Sibiriji 14.
Na vse te gimnazije se pazi jako strogo. Na čelu vsakega razreda i
je razrednica, a učiteljske moči so žensko in možki. '
Država trosi za te šolo jako mnogo denarja, a ti zavodi so prav i
uzoriu, do sedaj je bilo v teh šolah črez dva milijona učenk. |
Na privatnih ženskili gimnazijih je okolo 4000 gojenk. Tudi v teh j
se nadzoruje jako strogo. i
Ker se je v 60. letih ženska naobrazba po gimnazijih v Rusiji raz-?
vila tako silno, ni čudo, da je bilo treba mislili tudi na osnovanje ženskib?
višjiii šol. To višje ženske šole, osnovane pred 70. leti, niso imele nobe-S
nega rednega programa niti kakove učne osnovo. Leta 1872. jo otvoril v j
Moskvi profesor tamošnjega sveučilišča Gerrie svoje višje ženske tečaje, i
v kojih je bila osobita pozornost posvečena ruskoj zgodovini in književ-4
nosti. Predavala se je tudi zgodovina poljske književnosti. • 4
Marica : Ženska vzgoja v Rusiji. 19
Mnoge absolventke se niso mogle zadovoljiti s takovimi tečaji ter
so hodile izpopolnjevat se v tujino, največ v Švico iu na Švedsko. Leta
187ti. je izdala vlada naredbo, da se imajo v Rusji ustanoviti višji ženski
tečaji na vseučiliščih v Petrogradu, Kijevu in Kazanu. Še le leta 1879. so
počeli merodajni krogi resno misliti, kako bi zadovoljili potrebi višje
ženske naobrazbe v Rusiji. Pod carjevim prcdsedništvom so bili pozvani
vsi glasoviti ruski pedagogi, ki so resno prctresovali vprašanje ženske
višje odgoje. Uspeh je bil zagotovljen ; vlada jo morala osnovati posebne
tečaje za višjo izobrazbo ženskih. Po gimnazijskih študijah izpopolnnje se
ženska mladež v znanju na teh zavodih, iz kojih so izšle že mnoge slavne
žene in pisateljice, kakor n. pr. slavna matematikarica, profesorica na
štokholmski univerzi gospa Sonja Kovalevska.
Spominjamo še romanserko Krestovsko ter mnogo drugih pisateljic.
Sedaj je na višjih ženskih šolah v Rusiji čez 4000 slušateljic. Na teh
šolah uče vseučiliščni profesorji in mnoge učene žene, koje so zvršile svoje
nauke v inozemstvu na Angleškem in v Švici.
Še nekaj besedi o zdravniških šolah za ženo. Otvorile so so te šole
že leta 1872. Svrha teh šol je bila pripraviti žene za zdravniško šolo v
vojni dobi ter so bile te šole osnovane na vojaški medicinski akademiji
v Petrogradu in Moskvi in na vojaških velIAIh bolnišnicah a podrejene so
bile vojnemu ministerstvu. Slušateljico in absolventke so pokazale svojo
izredno koristno slu'bo ob času ruske vojske s Turško in z vzhodom. Iz
teh zavodov je izšlo preko 2000 žen — zdravnic, koje delujejo blagodejno
po vsej tej prostranoj državi a prav mnogo jih služi kakor upraviteljice
bolnišnic in zavodov za deco. Bolnišnice, v katerih delujejo zdravnice, se
odlikujejo z veliko čistobo in redom.
Njihovo delo je neprecenljivo v južno-vzhodnili gubcrnijah, v Aziji,
Sibiriji ter med mohamedanskim ljudstvom.
Razven teh šol je v Rusiji še mnogo farmacevtiških, obrtno-indu-
strijalnih in umetniških šol, v kojih se odgajajo žene v praktičnih strokah,
da so dostojni člani človeške družbe.
Na raznih umetniških zavodih, ob časnikarstvu in žurnalizmu je na-
meščenih mnogo jako sposobnih žen".
(O p o m 1) a ure d. Ne čudimo se to: ej, ako povzamemo iz knjig ruskih novel
in romaniv, da J3 v oni „barbarski" Rusiji (malo onega birbarizuia bi pač rada pre-
nesla na naša tla) ne čudimo se, pravim, čo je ni Kuskem mnogo manj „punčik„
nego na prosvctljenem zapadu. Poglejmo na vse imeuitnejše ruske pisatelje, kako
nam slikajo žei.o vzvišeno, da čestokrat pogumnejšo, zuačajiiejšo, dclavnejšo pa go-
tovo vedno nego so ruski možki !
20 Rnt. Zavailil : Album češkib žen.
Album čeških žen.
Piše Ant. Zavadil.
Redko slovesnost je obhajala minoli mesec zlata ,,matička" Praga.
18. listopada se je češki narod ob priložnosti 50. rojstnega dneva poklo-
nil eni izmed najbolj nadarjenih svojih hčera, jasni zvezdi češkega slovstva
— Eliški Krasnohorski.
Četrt stoletja izgovarja že Čeli s hvaležnostjo in občudovanjem njeno
ime in da čisla njene trude in bisere njenega duha, s katerimi je slav-
Ijenka blažila in navduševala ves narod, to priča brez števila častitek in
darov iz vseh krajev krasne češke kraljevine. Da, tudi navdušene Polja-
kinje niso ob tej priliki pozabile svoje junaikc sestre.
Naj bodo posvečeni tudi v naši „Slovenki" mali utrinki spoštovanja vrli
slovanski ženi.
Za češko ženstvo ima Eliška neprecenljivih zaslug. Ona je prva
vzdignila zastavo ter postala tako voditeljica v boju za družbeno pravico
in omiko ženstva. Zraven i)a je bila vedna trpinka, kakor da bi to že
bila osoda velikih duhov. Že v spomladi njenega življenja zasačila je njeno
nežno in rahlo naravo jirotinova bolezen. Zdelo se je že, da je zastonj
milo žalovanje njenih domačih in skrb zdravnikov. In vendar čudno, kako
srčno in pogumno se je ona ustavljala nesrečam in sovražnim silam !
Najhujše bo'ečine niso mogle podjarmiti njenega duha, ustaviti njenega
delovanja. Njeno življenje kaže neprestano delo in sicer delo, ki je Čehom
ponos in kateremu se moramo klanjati tudi mi. In če je bolezen oslabila
njeno desnico, je njena levica sukala spretno pero, in ko je tudi ta bila
utrujena, začela je znovič desnica.
Krasnohorska je kazala že v svoji mladosti nadarjenost za pisatel-
jevanje, in znana češka pisateljica Karolina Svčtla je bila njena literarna
mati. Ta jo je odgojila z mlekom svojega navdušenja v blagor češkega
naroda in češkega ženstva ; ona jo je pripeljala na pisateljsko pot. Eliška
sama pravi o njej : ,,0d tistega časa, ko sem se seznanila s Karolino, sem
imela v njej svetovalko, prijateljico, literarno izgojitcljico, kakoršno ni
imela nobena mlada pisateljica na svetu".
Njene pesmi, in s temi je vstopila vprvič v javnost, so odmev na-
rodnega življenja. Vse so pretkane s plemenitim rodoljubnim čutom, v
prekrasnem, zvenečem jeziku. Navdušena pesnikinja izbira tudi bisere iz
narave, katera je v njej našla hvaležno tolmačico ; vmes pa zna spomin-
jati zgodovinske slavo češkega naroda. In vse to je tako naravno, nejiri-
siljono, iskreno izniknilo iz njenega bogatega srca, da slobodno rečemo :
Vse njene pesmi govore k si'cu.
Prve pesmi „Z maje žiti" (Iz spomladi življenja) objavila je leta
1871., in od tistega časa je prineslo njeno pero celo bogastvo biserov iz
F. G.: Par odkritosrčnih besedij o — salonskem vedenji. 21
studenca njene božanske nadarjenosti, kakor nam yiricajo ne samo vsi
leposlovni češki listi, aiupak tudi obšii'ne zbirke pesmi, katere je na svetlo
dala še jiosebe. Ni nam name i v tem kratkem spisu naštevati jih, zado-
stuje naj, da vse smatra češki narod kot najdražje svoje premoženje.
V prozi objavlja estetične in literarne studije. Povsod se kaže kla-
sična popolnost oblike, čarobna lepota jezika, kar je vse dokaz njenega
globokega duha in — rekel bi — naravne marljivosti. Svoje znanje polj-
skega in angležkega jezika je vporabila za prestave. Po njenem trudu je
obogatelo češko slovstvo s prestavo nedosežnega eposa ,,Pan Tadeusz" od
Ad. Mickiewicza in ,.Childe - Harokla" in lorda Byrona".
Tudi za mladino je spisala veliko spisov prave vrednosti, v katerih
se vidi redko izgojiteljevalno znanstvo. V vseh enakih spisih si slavna
pisateljica prizadeva vsaditi v rahla srca mladine ljubezen do resnice in
do domovine.
Vso svojo skrb in trud pa je posvetila ,,Ženskim listom*', katerim
je od njih obstanka leta 1875. urednica ; v tem listu se prav za prav
spoznava, kar zamore češka navdušena žena.
Radi vsega tega je Eliška ljubimka vsega češkega naroda brez iz-
jeme. Njeno delovanje je venčano z nevenljivo lavoriko nevmrljivosti. V
hvalažnem spominu vsega češkega naroda je z neizbrisljivimi črkami za-
pisano slavno ime : Eliška Krasnohorska.
Par odkritosrčnih besedij o — salonskem vedenji.
Bodi zamera na desni in na levi. — Kdor je sam razjarjen v tru-
šču in vrišču, ta morda niti ne zapazi, ako ga premaga strast, a kdor od
daleč in z mirno krvjo ogleduje, temu so očite neprilike in neprimernosti.
In zato naj -- ako morda tudi ,,brez upa zmage" — prosim iu svarim
rojake, naj nikdar ne i)ozabljajo, da so v najkrutcjšem boju, i v največjih
stvarnih nasprotstvih — vender lohko dostojni do svojega nasprotnika. —
Izgovor, da se i drugod dogajajo neprimernosti, ne velja ; se moram mar
res i jaz pomazali, ako to store drugi V A poglejmo Ic nekoliko na naše
politično življenje. Kaj so največji argumenti v pobijanje nasprotnika, —
mar kaj druzega nego navadne poulične psovke ! Ozrimo se na literarno
polje. Kako hoče kritika dokazati neveljavnost kakega dela — nego z
osebnimi napadi in sramotenji ? — Jaz tu ne gledam ni na desno, ni na
levo, jaz ne krivirim niti klerikalcev, niti liberalcev, niti ne srednje
stranke ; jaz ne grajam niti idealistov, niti realistov, niti med obema la-
virajočili piscev, — jaz se obračam do vseh z jednako prošnjo, opustite to
grdo, nevredno razvado ; bodite salonski, bodite dostojni v vsakem oziru !
22 Književnost.
Slovensko ženstvo pa po svoje leliko mnogo pripomore v dosego te
želje. Saj je znano, kako ono blaži' vse navade občevanja. Toliko barbarski
menda vsaj še niso naši ljudje, da bi se temu ui)livu ustavljali, da bi ga
prezirali in zanemarjali. In zato morda ni odveč, ako v „Slovenki' opo-
zorim na to veliko rano v našem javnem življenju in se od slovenskega
ženstva nadejam celitve in ozdravljenja naših publicističnih razmer.
Na Dunaji, decembra 1897. G.
Književnost.
Nova doba. List zjedinjene hrvatske, srbske in slovenske mladine
za književnost, politiko in socijalna vprašanja
„Nova doba" je le nadaljevanje „Hrvatske misli", a program, na-
loga „Nove dobe" je širja, težja, ker ta ne bode organ enemu delu hr-
vatske mladine, ampak organ hrvatskim, srbskim in slovenskim dijakom.
List „Nova doba" bode izhajal, kakor ,,Hrvatska misao" tudi v
Pragi, početkom vsacega meseca ter stal za vse leto 3.50 gld. s pošto 3'()0 :
za dijake, delavce in male obrtnike pa 2.50 s pošto 2.60. Posamezne
številke po 35 nvč., za dijake 25.
Prvi zvezek tega lista je izšel ter prinesel sledečo vsebino : Nova
doba. — Hrvatski ideah. — Srpska narodno - cerkvena avtonomija. —
Položaj in zadača Slovencev. —• O kritici. — O socijalnom pitanju. —
Vuk in Kopitar, — Malo odgovora. — Zemljoradničke zadruge u Srbiji.
Dopisi : iz Zagreba, Graca, Budimpešte. — Bilježke.
Vsak Slovan, osobito Jugoslovan mora se veseliti na toliki delav-
nosti naših dijakov. Hrvat in Srb, ki sta se smrtno sovražila še pred
kratkim, podajata si sedaj roko v bratsko slogo, seveda so to sedaj di-
jaki, a upamo, da ta lepa, vse hvale^ vredna sloga preide od njih tudi v
narod. In ti dijaki, ti studijozi postanejo v kratkem uradniki, preidejo v
javnost in Bog daj, da bi mislili vse svoje življenje tako, kakor mislijo
in pišejo sedaj !
Od teh nadepolnih naših mladeničev imam tu-le dva taka zbornika,
v katerih sledi hrvatskemu spisu slovenski, slovenskemu srbski a temu
zopet hrvatski itd.
Dal Bog, da bi se ta književna zveza razširila tudi v širše občin-
stvo, med ljudstvo samo, da bi i ono vender spoznalo, da smo le en na-
rod, da moramo biti torej „enega duha in ene misU".
„A'oOT Nada". Izšel je 3. in 4. zvezek tega zbornika zabave i pouka.
„Nova Nada" je jako raznovrstna, osobito je bogata v ocenah iii
Razno. Ö3
pregledovanji i'a/nih literatnr, posebno slovanskih. 8. in 4. zvezek jirina-
.šata : — Zvijezda, pesem, spel M. J. Bnnjevac ; — Ran — pesem, spel
Silvij Milanov: Neretvanni ; — Najivna gazelica -- pesem (slovenska),
spel Zvonoslav Zor. — Brczvspcšni nauk — pesen (slovenska), spel .lanko
Miiinsin — Narodna pesen (slov.) spel B. Potočan ; — Pesnica o pisarji
— (slov.) spel Zvonoslav Zor. — Nesliačoni genij — (Matija) ; — Prijelom,
drama u jednom činu, (dalje) ; — Marko — spisal Martinovec ; — Robovanje
— (svršetek), napisal B. Vinkov : — Naš Matic — (dalje) ; — Fran
Govékar — (Odlomek iz ,,Literarnega boja na Slovenskem") — Književne
bilježke ; — Literarna kronika — prinaša oceno o knjigah društva sv.
Jeronima, — o Bunjavački buni, spisal J Devčič, — o Gusarskom dvoru,
-- o Slučajih usode, spisala P. Pajkova ; za tem pride — Kazališna kro-
nika in zato --Pobirci po tndjim literaturima. V biografijah prinaša ,,Nova
Nada" životopis Swiftov ; potem sta še članka : — Mlada Hrvatska in —
Mlada Slovenska — ter spis : Iz djačkih krugova. —
Kakor se vidi, je to jako mnogostransko in želeti je le, de se mar-
ljivo dijaštvo po zaslugah podpira
RAZNO.
Krsuikov večer. Dne 6. decembra je društvo „Slovenija" priredilo
na Dunaji Krsnikov večer Govoril je g. Konrad Vodušek. Njegov lepi in
zanimivi govor je bil natisnjen v podlistku ,,S1. Naroda".
O Krsniku kot človeku se je po njegovoj smrti pisalo že mnogo in
sicer le soglasno, da je bil blag, dober, plemenit in duhovit. No, tndi na-
lod okoli P>rda ve pripovedovati o tem mnogo, mnogo.
Krasno je govoril g. govornik o Krsniku pisatelju ; govoril tudi nam
iz duše, vzel tako rekoč naše misli :
.Romanopisec Krsnik je realist, ki pozna človeško dušo v vseh
njenih blodnjah, ki pozna človeško srce in vse strasti, vsa čustva, ki je
blažijo ali uničujejo. Zlasti pa je v človeškem življenju in pred vsem v
našem domačem življenju ogledal vse dobre pa tudi vse slabe strani, po-
gledal je slovenskemu narodu prav tako do dna bistva, kakor posamez-
niku pretipal srce in obisti. Vse to mu je omogočilo, da je zajemal iz
neizčrpnega vira svojega pesniškega izkustva najlepše snovij in jih kakor
pristen pisatelj — realist uporabljal v utemeljnih potezah, v pravih pes-
niških oblikah. Niti na jodnem mestu ga ne zasačimo, da bi se bližal
naturalizmu ; vsakemu prizoru, vsakemu značaju, če tudi povzetemu iz
vsakdanjosti jo odvzel, kolikor možno poniževalnih momentov in ga pes-
niško predahnjencga vpeljal v okvir svojih del. Radi tega preveva vse
njegove spise tudi pesniško vzneseni duh, ki blagodejno vpliva na čitatelja.
K temu seveda veliko pripomore Krsnikova mojsterska tehnika. Ta
24 Listnica uredništva.
mu je takorekoč prirojena in so v prvcncili nc pojavlja nič manj dovr.šeno,
kakor v najbolj dovršenih zadnjih romanih. Kako pričenja vsak
roman ! Takoj s prvo vrsti'.'o, v prvem poglavju nam razgrne živahno po-
dobo, katero razsvetljuje tokom svojega pripovedovanja izza preteklosti in
jo končno kar najjasneje vtisne v razvnevšo so našo fantazijo. Značaji
nasto])ajočih oseb so vedno na lahno odeti v plašč skrivnostij in tajnostij ;
in no hipno, marveč polagoma se dviga zavesa, da so nam ccdotni vtis
popolni. Dospovši do sredo svojega romana, Krsnik nikakor ni utrudil že
poznega čitatelja. Vse upcljane spletke, vse pripravljene konflikte — iu ti
se reševajo večkrat v mnogobrojnom številu --in njih rešitve jako lepo
razvršča, od jednoga hipoma pohiti k drugemu in narisavši jedno sku-
pino delujočih oseb, prehaja nemudoma h kaki zanimivi epizodi in množi
in ostri paznost čitatelja pri zasledovanju vrstečih se dogodkov. Tako
prehaja proti koncu. Trenotek, ko so romantika izgublja v vsakdanjo
prozo, si izboi'O pisatelj z bistrim svojim duševnim vidom in redko zaklju-
čuje s tragičnimi prizori in dogodki.
Vrhu virtuozne tehnike dičijo Krsnika še druge posebnosti, ki se
vrlo harmonično spajajo v pisateljevo individualnost. Pred vsem je volile
prijatel narave. Zanjo ima takorekoč vedno odprto srce. Nekaj kratkih
potez, skromnih bosedij in že vidiš pred seboj slikovit slovenski gradič z
okolico njegovo, naj se že imenuje Žerinje, Itudnik, Drenovo ali
pa Vesolka. Vendar so sentimentalnosti povsodi srečno ogibljo in ne po-
oseblja rad narave in njenih prizorov, s čimur naravina slika, realna in
določna, pa tudi ves roman mnogo pridobita. —
Kakor shka Kersnik živo naravo, tako stvarja v svojih romandi
tudi čiste in markante značaje ljudij. Vsakemu junaku ])risodi zanimivo
ulogo, v kateri mu potem razvija jasno notranje čustvovanje in često ne-
kako magično razsvitlja njegovo globoko razmišljenjo. Le oglejte si sli-
karja Rogulina, Kosana, dijaka in očeta Janeza, Vida Požaiia in iia —
Medena in pa Meglo! Komu moj njimi moremo očitati psiludoške nejas-
nosti ? Usoda jim napolni marsikako kii](o grenkega trpljenja in prevare ;
zato pa pesnik tudi večkrat prilijc kako glolioko premišljeno hlosotično
kapljico, ki naj čitatelju pomore vglobiti so v skrivnostne psiliološko tmiue".
Listnica uredništva.
Bolski.. Naš prsnik-kritlk mi je jiisal : Izmed poslanili pesmi sem dve „Vi-
kar" in ,.Iložica" zavrgel, ker imata tako navadno vsebino. Drngc so dolire, zlasti
„Pesem" in „Naročito" se mi zdita zelo lepi, ker zvenita v onem Ijnlicm, n.ajivaem
tonu Dolski utegne še zelo napredovati.
D I^rejela, toda stvar jo premalo zanimiva. Pozdrav !
Vs m gg. sotrudnicam in fotrudnikom voščim in želim prav srečno novo leto
ter se zajedno zahvaljujem za prijazna voščila o praznikih. Vsakemu posebe ne
morem pisati.