Iz zbora avstrijskega gozdnega društva.
Iz Trsta. — Gosp. dr. Orel nam je v 39. in 40. listu „Novic'* lepo popisal obravnave gozdnarskega društva, potujočega po primorskem Krasu. Naj tudi se jaz povem kaj.
Poglavitni stavki zastran Krasa, ki so bili izrečeni v velikem zboru, in ktere naznanja tudi tržaški časnik (9. septembra), bili so sledeči:
List 41.
.''     , Kolikor kaže vse ogledovanje  in preiskovanje,   se
',^;»Klras sploh ne vidi v taka slabem stanu, kakor
glas o njem gr6; zakaj v druzih deželah se vidijo mnoge
bolj puste pesknate in skalnate strani, na Krasu pa so
1.  najbolj ogoljeni kraji še zmožni za novo obra-ščanje, ker se med golim skalovjem se nahaja rodo-vita prst;
2.  velik del kraškega sveta je le opustočen gozd, ki ga je samo treba varovati živine in sekire, da bo sam od sebe zopet se v dober gozd spremenil;
3.  kar je doslej za pogozdovanje pustega Krasa storilo tržaško mesto, poglavarstvo s posameznimi srenjami in posestniki vred , je hvale vredno , tudi poduč-Ijivo za prihodnje ravnanje;
4.   če se to delo ni po vseh straneh dobro pospešilo , se zastran volje in truda nikomur ne sme hvala kratiti; kar je krivega, je to^, da so se drugotne gozd-narske skušnje premalo porabile; vprihodnje je potreba, da izvedeni gozdnarji pomagajo pri tacem početku.
Po svoji sedanji lastnii se Kras v tri razrede sme razdeliti:
1.    so prostori, ki niso druzega razun opustočen gozd, kjer je treba le pašo in daljno pokončavanje od-vračevati, in zopet se bo vse obrastlo;
2.   prostori, ktere je treba umetno pogozditi, kjer je pa vendar še dosti zemlje, da ni treba posebnega prizadetja;
3.   pusto kamenje in skalovje, kjer manjka rodo-vite prsti.
Drevje, ki se za pogozdovanje priporoča:
1.  kjer je prostor le opustočen gozd, ondi se bodo taka drevesna plemena sama dalje zarejala, kakoršna še od pred ondi zastajajo;
2.  kjer ima prostor še potrebno zemljo, pa se mora vendar umetno pogozditi, ondi se primerja domače listno drevje, namreč: brst dvojnega plemena (ulmus campe-stris,   u. tuberosa),   hrast  trojne vrste (quercus pubes-
' cens, q. cerris, q. robur), javor dvojni (acer campestris, a. pseudoplatanus), jesen (fraxinus ornus) in črni gaber (ostrya vulgaris), topol dvojni (popolus canadensis, p. nigra); vmes pa služi tudi črni les ali šilovje , zlasti črno borovje (pinus austriaca);
3.   kjer je pa prostor zgolj pustota in gola skalo-vina, ondi se pred drugim prilega črni bor (pinus austriaca), ki je domač les na Krasu; vmes pa je dobro tudi listno drevje.
Način, po kterem bi se pogozdovanje imelo goditi:
1.    Skoraj enoglasno je bila priporočevana saditev gozdnega drevja, ker je bolj gotova, hitra in manj draga kakor setev; vendar semenišče ali drevesna šola za mladi sadež bi moglo povsod ondi na mestu biti, kjer ga je treba rabiti;
2.  presajati bi se mogla enoletna, dveletna ali po večem triletna drevesca, in sicer po štiri do pet čevljev narazen; dobro pa bi bilo, da bi se sadež s kupcem obsul;
3.  kar saditev bolj priporoča kakor setev, je to, da se pri njej lože odvračujejo sovražniki enoletnega sadeža; v drevesni šoli namreč se pred kakor pa na veliki gozdni planoti zamore mišji zarod odpraviti , tudi zima, ki koreninice izlečuje, zavrniti, pozna zmrzlina zabraniti, poletna suša zavarovati.
Kar se tiče gospodarstva po kraškem svetu, je bilo to govorjeno:
1. če se zemljišča puščajo v občno rabo vsakteremu t soseski, kot v občno pašo, to ne daje novemu obra-sčenju sveta nobenega vspeha; tudi vsa zemljišča sploh na drobno razdeliti, se ne kaže dobro, le tukaj in tamkaj bi razdelitev utegnila koristiti; občna paša se mora
330
sploh bolj skratiti,   in bolj rodoviti prostori se kot posebno srenjsko premoženje oskrbovati;
2.   umetno pogozdovanje morajo taki gozdnarji voditi, kteri imajo veliko vednosti in velike skušnje;
3.  taki posestniki, ki pusta zemljišča prostovoljno pogozdujejo , naj se davka prosti puščajo za tak po-četek;
4.  novo pogozdovanje je prav tehtno za kraške dežele in za celo cesarstvo, kteremu je jadranskega morja silno potreba, če hoče ohraniti in povikšati svojo mogočnost in velikost, tudi imetje in blagor svojih državljanov; zatoraj naj tudi gozdnarsko društvo po primerni poti pripravi prošnjo do visoke vlade, da bi ona tudi pripomogla za potrebne stroške k pogozdovanju pustega Krasa.
To so bili poglavitni pomenki in sklepi v imenovanem velikem zboru avstrijskega gozdnega društva v Trstu.
Ako bi kdo tukaj hotel kako opazko pristaviti, je prva ta, da je bilo ondi glasno in razumno rečeno, kolike tehtnosti daje jadransko primorje za vse avstrijsko cesarstvo; v državnem zboru na Dunaji je o posvetovanji za mornarske potrebe mnogo odbornikov drugač govorilo , tako , da jih je neki dunajski časnik, ki rad zagovarja južne avstrijske dežele, zbadljivo imenoval sladkovodne politikarje (Susswasser-politiker), ker niso hoteli spoznati, kolike cene za državo je slana voda ali morje.
Druga opazka bi se utegnila pristaviti, namreč da razun zasajenja gozdnega drevja po kraških puščinah bi koristile tudi zasaje za pičo tečnih rastlin. Na Fran-cozkem blizo Pariza, kakor piše znan nemški časnik (Neueste Erfindungen Nr. 32, Jahrg. 1865) se delajo poskušnje z lečnato rastlino (Ervum ervillia L.), ki se nahaja zlasti v algerskem zamorji, pa tudi drugod krog srednjega morja; Arabljani jo imenujejo po svoje krsa al lah, božja poslanica, ter pravijo, da jim jo je Bog poslal, da bi njihovi konjiči in junčki ne poginili na suhih puščinah. Ta leča ima veliko strokov, toliko kot peres, polnih sitnega zrnja; stolčeno zrnje je dobra piča za živino, dvakrat bolj zdatna kot ječmen. Na Zamorskem ta rastlina dohaja na pustih in golih pečinah; na Francozkem je tudi dobro dorastla na pustem apnenku, na suhi planoti in brez gnoja; kraškemu svetu bi taka rastlina tudi utegnila koristiti, ali če ne tista, pa ktera druga.
Tretja opazka je ta, da je silna potreba za bolj zmožen poduk v gozdnih rečeh. Na Nemcih kmetijske učilnice sploh ne obsegajo samo poljedelstva, sad-joreje in vinoreje, obračajo se enako nagozdorejo; tudi se nahajajo posebne šole za gozdnarsko reč. V avstrijskem cesarstvu je bila sicer že od poprej, in se ostaja gozdnarska šola v Mariabrunu blizo Dunaja; tista pa je pripravljala le može za više gozdnarske službe. Pri tehnični visi učilnici na Joaneji v Gradcu se nahaja zdaj tudi poseben oddelek za gozdnarske vednosti; enako je drugod na Avstrijskem pri viših kmetijskih šolah na pr. v Altenburgu tudi privzet poduk o gozdo-reji. Vendar za niže gozdnarske služabnike je doslej še manjkalo pripravnega poduka. Kmetijsko društvo v nizi Avstrii, ki je že poprej napravilo poljedelsko šolo v Grossau-u, tudi vino- in sadjorejsko šolo v Kloster-neiburg-u, je letos odprlo še gozdorejsko šolo v Hinter-briilu blizo Dunaja. Kako je s takimi učilnicami na slovenski zemlji? Stajarsko kmetijsko društvo zdaj napravlja kmetijsko šolo za slovensko stran v Ptuji; v Ljubljani pa se ni dal mali začetek kmetijske šole dalje obdržati zavoljo — Bog ve, kako bi se najbolj prav reklo!