Številka 99. Trst, v ponedeljek 9. aprila 1906. tečaj XXXI. tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob i*, uri zjutraj. Feaaniene iterilke se prodajajo po 3 ivi (6 atotink) » mnogih tobakaruah t Tritu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Petru, Sežani, Nabreiini, St. Luciji, Tolminu, AjdoT&ćini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Ceae •giaMT se računajo po Tratah (Široke 73 mm, visoke 2\f mm h za trgovinske in obrtne oglase p* 20 štet.; ra eemrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po štet. Mali oglasi po 3 stet. beeeda, najmanj pa f 40 stet. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le »pravi .Edinosti". Edinost Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč! Hara&clna za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 uesece € K. — K h naroČbe brez dopoalane naročnine »s uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uTedniSt^o lista. Nefrankovaaa pisma se Be sprejemajo im rokopisi se se vračaj*. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati >na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgle Galatt! 18. (Narodni dem). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*". — Natisnila tiskarna konsoroja lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio G*latti St. 18. PoStno*braailnični račun št. 841.652. ^cco? rov itav. U57. —.... Brzojavne vesti. Ogrska kriza — rešena. DUNAJ 8. Daranyi je imenovan ministrom za poljedelstvo. DUNAJ 8. Cesar je danes popoludne zaprisegel novo ministerstvo Wekerle. Na to je ministerski predsednik Wekerle imel na cesarja • nagovor^ v katerem se je v imenu kabineta zahvalil za imenovanje in tudi za zaupanje, ki |ga cesar stavlja v novo ministerstvo. Cesar je odobril predloge vlade glede novih volitev. DUNAJ 8. Nove volitve* za ogrski državni zbor se bodo vršile od 29. aprila do 5. maja. Državni zbor se sestane dne 19. maja. Štrajk. HAMBURG 8. Mornarji so na neki skupščini sklenili nadaljevati štrajk. Tudi vozniki so sklenili, da se pridružijo gibanju za povišanje plaće. Izbruh Vezuva. NAPOLJ 8. Položaj je zelo nevaren. Observatorij na Vezuvu in Cookova ve-/uvska železnica sta razdejana. Boscotre-case je poplavila lava. Promet na železniški progi Napolj-Pompej se moralo prekiniti V Sangiuseppe so bili vulkanični sunki, vsled česar se je zrušilo nekoliko hiš in cerkev. Več oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. V Ottaianu in Lommi, in Vesuviani je bila opoludne lava dva metra na visoko. V Lommi sta razdejani palača Scutari in ena tovarna. V Ottaianu se je porušilo več hiš. V San Giovanni se je zrušila neka vila, dva moška in en otrok so pokrile razvaline. V Napolj prihaja na stotine beguncev. Srednjemorska eskadra je dobila ukaz, da odpluje v Napolj. nahajale na ulici, lahko ranjene ena gospa, dve mladi deklici in dva dečka. Aretovani storilec izgleda kakor delavec. Kakor je razvidno iz njegovih listin, se imenuje Bugačev, je star 18 let in doma iz Sara-tova. Guverner je že pred 14 dnevi izdal velike varstvene odredbe in je tudi stražo pri svoji palači ojačil. BERN 8. Rus Aleksander Belenzov, ki je bil aretovan v Curihu radi ropa v moskovski trgovinski banki, je izjavil, da je bil za časa ruske revolucije eden izmed prvih metalcev bomb. Možno, da je Belenzov to izpovedal le v nadi, da bi za-mogel, v slučaju, ako bi ga Švica izročila Rusiji radi ropa v banki, ugovarjati, Češ, da je političen zločinec. PETROGRAD 8. Tukaj je pričel izhajati nov list pod naslovom »Dvajseto stoletje«, ki bo uredovan v isti smeri, kakor bivši »Rus«. List zagovarja zvezo vseh Slovanov. C-«-C Dogodki v Rusiji. PETROGRAD 8. Na mesto vstopiv--ega kneza Urossova postane pomočnik ministra za notranje stvari baje sekcijski na-Inik Gurko, sin umrlega feldmaršala. PETROHRAD 8. (Petr. brz. agent.) Umorstvo na guvernerju lverskem, Step-2Gvu, je bilo izvršeno, ko se je isti podal na volišče, kjer je imel biti izvoljen en len za državni svet. Volitev je odložena na 23. t. m. Kocijaž guvernerjev je bil sled eksplozije bombe smrtnonevarno vinjen. Morilec, neki mlad mož, je bil to van. Grozno razmesarjeno truplo gu-1 "nerjevo so prenesli v palačo. V oko-i, kjer s je pnpetilaeksplozija, so razbite • se šipe na oknih hiš. IVEU 8. (Petr. brz. ag.) Vsled eksplo- -1 bomfee so bili od oseb, ki so se tedaj ———— PODLISTEK. Nov! ogrski ministerski predsednik. Dr. \Vekerle, ki je po 14-mesečni krizi prevzel ogrsko vlado je bil rojen leta 1844 v Movru. Po dovšenih študijah je stopil v državno službo. Leta 1884 je bil imenovan ministerijalnim tajnikom, leta 1886 je pa postal državni podtajnik v ministerstvu za finance, potem je bil finančni minister v kabinetih Kolomana Tisze in grofa Sza-•pary-ja. Ko se je v devetdesetih letih pojavila na Ogrskem nova cerkvena politika, ije Wekerle zagovarjal ločitev cerkve od države. S temi njegovimi nazori se pa ni strinjal tedanji ministerski predsednik grof Szaparv in vsled tega je prišlo do mini-sterske krize. Novo ministerstvo je a4. novembra 1S92 sestavil Wekerle ki je vodil ob enem tudi finančno ministerstvo. Pod njegovim ministerstvom so bili sklenjeni znani cerkveno politični zakoni na Ogrskem. \Yekerle je uvedel tudi velike reforme v ogrskih financah. Dne 14. jan. 1895 je izročil vlado baronu Banffv-ju. V zadnjem času je bil Wekerle predsednik upravnega sodišča. Za časa krize je bil večkrat poklican na Dunaj k cesarju, da mu je dajal pojasnila o položaju. bo knez Bulo\v mogel ostati še nadalje u službi, in sicer iz zdravestvenih ozirov. Zvišani davek za izseljence. «Daily Telegraph« poroča, da namerava vlada ameriških Združenih držav zvišati davek za izseljence in sicer 5 dolarjev za osebo. Vsako leto se priselja v Združene države približno en milijon oseb. Divbue politične vesti. Norveška. Iz Kristijanije poročajo: Storting je s 65 proti 49 glasom odklonil zakonski načrt s katerim je vlada zahtevala 50.000 kron kredita prireditev grada v Drontjemu v kraljevo rezidenco. Knez Biilou. Iz Berolina poročajo: dobro obveščeni krogi so mnenja, da ne Prokletstvo. ^{•^•▼maki romu At(uU Itao«. J— Ntdiljm! in doTršil X. X. Tomlć. Prerel C-i. Potolaži se draga teta ! je sprego \ .-ril Janko iz grla, ki mu ga je dušila iost. Benko živi, tako misli ves svet, in Bog ti ga povrne zopet. — Dat da, zaupajmo v Boga! je pri-č iala zlatobradička. On vam povrne sinu. — O, da bi se le vrnil skoro! je zdihnil Živan. Postarala sva se 2e oba in žalost ubija naju vsaki dan bolj. Ako bo o Se dlje časa trajalo, odideva s tega se ta, ne da bi ga videla, ter poneseva v s rob svojo žalost. — Bog se usmili vaju ! je začel zo-; :t mlinar Janko. Morda se vendar enkrat najde sled, ki nas dovede do našega Benka. Ne obupuj stric, ta srečni čas pri^e morda poprej, nego se nadejaš. Naši ljudje, tvoji in moji prijatelji, niso pozabili na veliko nesrečo tvojo, marveč poizvedujejo povsodi in izprašujejo tudi ogleduhe, kako bi prišli, na sled grozni tajni. — Si-li morda kaj čul v noveji čas ? je vprašal Živan, zganivši se na stolici ter zagrabivši Janka za roko. — Cul sem, da ! je odgovoril Janko — ali to je le zgolj ugibanje. Te dni je bil pri nas na večerji dijak-prosjak Miroslav iz Trnave, ki dan in noč izprašuje in voha kakor pse, da bi prišel, Benku na sled. On sumi in smatra celo za gotovo, da znani tat Martin Božič pozna vso tajno, — Jezus Bog ! je sklenila Jela Živa-nova roki — ako je to res, čemu se obotavljamo, zakaj ne govorimo s tem človekom, zakaj ga ne podkupimo ? Za dober denar tat izda vse..... — Molči, žena ! je spregovoril Živan, mahnivši z roko — ali si pozabila že nesrečni dogodek z Drago Gončinko. Ali hočeš na limanice Prišlinovim ljudem ? !.... Domače vesti. t *% i lih že navadimo! Pod tem naslovom čitamo v „Naših Pravicah" : Razne nemšku-tarske črne duše po naš'h uradih, ki mislijo, da morajo pohrustati vse, kar je slovenskega, se z zadnjimi silami branijo, pošiljati našim slovenskim uradom ter raznim slovenskim osebam slovenske dopise. Govoriti hočemo ne s temi zakrknjenimi roparji naših pravic, ampak govoriti hočemo danes do slovenskih županov Županje 5 Slovenski kmetje ste, zavedajte se tega ! Zastopniki slovenskih občin ste, zavedajte se tega in Čuvajte čast slovenskih občin čast slovenskega kmečkega ljudstva ter pravice slovenskega jezika. Uradniki so tukaj zaradi vas, slovenski kmetje, in ne vi zaradi njih. Če so oni tukaj zaradi vas, so dolžni oni, da znajo vaš, to je slovenski jezik, nikdar pa niste vi dolžni, da znate njihovo uradno nemškutarsko kolobocijo. Zato zahtevajte slovenske dopise od vseh uradov! Da pa ne pridete v nasprotje z raznimi zakon5, vam svetujemo — vam, slovenski župani, in vam, slovenski kmetje sploh ! — to-le zakonito pot: 1. rešujte vse dopise, dopisujte na vse urade in na vse osebe izključno v slovenskem jeziku ; 2. zahtevajte edino slovenske dopise ; 3. če pride kak nemški dopis, zapišite vi,' slovenski župani, v opravilni zapisnik, da ste dopis sprejeli; dopis pa pošljite na »ravnateljstvo c. kr. pomožnih uradov v Gradcu« z željo, da se prevede na slovenski jezik ; uradu, ki vam je poslal ta nemški dopis pa pišite, da se je poslal nemški dopis v prevođenje in da se mora rešitev vsled tega zakasniti. Slovenski župani! To je zakonita pot, to lahko vsak stori brez skrbi — in to zahtevamo mi slovenski napredni in svobodoljubni kmetje od svojih županov, da vsak to stori. To je dolžen vsak slovenski župan svojemu kmečkemu ponosu in slovenski zavednosti! Dosedaj ima naš boj že uspehe. Razna oblastva so že dobila ukaz, da čim najbolj »strežejo zahtevam slovenskih strank po slovenskih dopisih. Slovenski župani! Le po tej poti naprej ! Jih že ukrotimo ! Ubogi starki je ugasnila zopet komaj oživela iskra nade. — Ne, jaz nočem imeti posla s tatom Martinom — je nadaljeval Živan — ali ti Janko reci dijaku Miroslavu, naj išče in preiskuje, kjer le more a hiša moja in moj mošnjiček sta mu vedno odprta. , — Zanesljiv je ta človek stric ! Poznaš ga tudi sam ! je rekel Janko. — Ako kdo, bo on, ki ti povrne jedinca v naročje. Tako je žalovala in se tolažila poštena grišk^ rodbina v sredi obče radosti in veselja. Oni, ki je v imenu Gričanov največ govoril za pomirjenje, za trajno slogo med eno in drugo občino rosil je grenke solze, ko je bilo to doseženo, za kar je delal. Po deseti uri zvečer se je odpravil sodnik Živan z ženo za odhod. Poslovil se je od domačina in domaćice, a prvi se je ponudil, da ju sprejme po bregu do Novih vrat. Tudi Isa je spremila s'rica in teto mal kos poti. Potem se je povrnila k mlinu in sela na orehovo klado blizo mlina, namenivša, da počaka dokler se ne povrne brat. Mutatis mutnndis velja to tudi za naše primorske razmere in nase primorske — župane 1 ! Igra „Materin blagoslov'4, ki jo je sinoči v gledališčni dvorani J „Narodnega doma" priredilo naše „Dramatično društvo", je privabila mnogo občinstva. Igralo se je dobro, posebno ako vzamemo v poštev, da je moral včeraj popoludne g. Stoka radi nujnega, neprevidjenega rodbinskega dogodka odpotovati in je v zadnjem hipu prevzel njegovo ulogo g. A. Posebno so ugajale pevske, točke, ki so jih pod spret nim vodstvom g. kapelnika Vogriča ob spremljevanju orkestra izvajali : gg.e Stu-larjeva in Germekova, g.ca jJanova i g. Štular. V drugem činu je bil gospej Stu-larjevi izročen krasen šopek cvetlic. Na delo V»i . . .1 Opaža se, da jc v Trstu precej naših ljudi, ki se nekako tudi sami še štejejo k Slovencem, v resnici pa se kaj slabo zavedajo naše narodne stvari. Omamil jih je že val tujinstva . . .! Na vsakem kraju niti nočejo govoriti slovenski ! Na naše prireditve, koncerte slovenskih pevskih društev, dramatične predstave i t. d. ne prihajajo niti pred prag, gotovo pa ne manjkajo, če priredi kako zabavo n. pr. „Lega nazionaleu . . . Ti ljudje so pomilovanja vredni. . .! Zato pa je naša nujna naloga, da take na pol odpadnike pridobimo zopet na našo stran. Nagovarjajmo jih o pravem času, da bodo obiskovali naše prireditve, o katerih imajo vsekako čisto napačne pojme. Lahko smo gotovi, da taki poskusi mnogo-katerega njih ne le izpreobrnejo, ampak nam tudi pridobe vrste najboljših soborilcev, na katere bomo lahko ponosni! Zato na delo vsi za sveto, stvar ! Nasilni val tržaške gospodovalne stranke, upade ako prav ga tako krepko podpira naša vlada, ki nekaj pravi, da je pravična 1 (Šolsko vprašanje !) Mi bomo*pa tudi znali, kako naj se vedemo, ko pride prej ali slej eden teh činiteljev na - zatožno klop pred javnostjo. Kirilov. Iz Materijske občine smo prejeli daljši dopis, v katerem se oporeka trditvi da bi bil g. Ceh sam potegnil onega mrtveca iz jame. Dopisnik trdi marveč, da jc 0111 za bojazljivca označeni pomagač- g. Čeha srčno sodeloval ko je poslednji spravljal mrtvo truplo v vrečo. Istotako da je pozneje, ko sta truplo spravila iz brezdna na ugodnejo pozicijo, tudi oni „bojazljivec" privezoval, kakor je bilo potrebno. Čudno je tudi -- meni' sedanji dopisnik — da prejšnji dopisnik ni navel „bojazljivčevega" imena. Ali ga ne pozna, ali pa ga morda noče poznati. Dotični ta „bojazljivee" je nestrašljivi in korajžni 19 letni mladenči Fran Stančić iz_Brezovice Št. 49. Pone-srečenčevo ime pa je Andrej Škrjanc. Na Griču in doli na kapiteljski strani je še bučalo. Čuti je bilo hrup, pevanje, sviranje, ukanje. Nenavadno življenje je bilo to po noči v tem tihem mestu. Isa je pogledala proti nebu, obsutemu z zvezdami in razsvitljenemu s polnim sijajnim mesecem. Obvladale so jo misli in deklica je zapela tihim glasom svojo najdražjo ljubavno pesmico: Mile, sjajne zvjezdice Božjega neba očice! Kažte meni, jeste-li Moga dragog vidjeli, Za kim srce v mene Gine . . . gine ... i »ene r ! Nasproti mlinu -pod vrbikom« je molela izza drevja streha hiše v kateri je stanoval Grga Prišlin.,Vsa okna so bila zaprta. Niti^ en-žarek luči ni prodiral iz trdnih- sten županove hiše. Kakor da je hotel pokazati vsemu svetu, da on niti ne čuje in ne vidi sloge, te radosti, ki sta plavali v njej griška in kapiteljska občina. On se je smejal škodoželjno vsemu temu — on, tovariš satana, peklenšček, krvo-ločnež... (Pride Se.) „Dušca* pa so mu pravil , ker je vsakogar,; s komur je govoril, narival „Dušca moja". Dopisnik oporeka tudi trditev da bi bilo prej že 6 oseb -— in sicer vsi vsled prekomerneg-a uživanja alkohola — pone-j sredilo v oni jami ter poživlja prejSneg-a dopisnika, naj navede imena tistih Šestih ponesrečencev in pa datume dogodivših se nesreč. Dalje navaja sedanji dopisnik, da svojci pokojnikovi trdijo, da so mu dali le 28 stotink, s čemer da sini mogel privoščiti Bog ve koliko. In tako trdi tudi zanesljiva zadnja oseba, ki je videla ponesrečenca, da _Dušca" ni bil toliko pijan, da ne bi bil mogel srečno mimo jame Brinsce. Marveč je bržkone le zgrešil pot, ker je ravno tisti večer bila hufla tema, a poleg tega je brila burja in snežilo je. O tem je Se pomisliti, da je ono brezdno oddaljeno od poti le 10 in ne 40 korakov, kakor je trdil prejšnji dopisnik. In na vso nesrečo so ravno tu, med potjo in jamo ruvali kamenje za tisto kapelico na vrhu, s čemer so odprli prostor, ki vodi, ako je kdo zgrešil pravo pot, naravnost v j.itio ! Štrajk na Reki končan. Z Reke poročajo : Ultimatum, ki so ga dali delodajalci na Reki delalcem, češ, ako do petka ne j nastopijo rednega dela v vseh obrti h in tvomicah, izgube zaslužek — je dovel do končnega sporazumljenja in so delavci povsodi nastopili delo. Delodajalci so zvišali delalcem plačila in so odnehali od zahteve, da skoz; pet let delalci ne smejo zahtevati I V. okraj. * Dragi Kraševec Andreja Za takrat ni mačka >breja« ! Kadar je, — »zvali« po svoje, Mi pa nećemo po tvoje »Volit« naše si poslance, Ker imamo še krjance, Da razumemo »diškuter« Kaj »volitve« so — kaj »puter«. Dragi France di Giuseppe Laže je si praznit žepe Negb konšiljer spuntar — Ga je trda ta afar, Ki ga stori beštemjar. I «Igea», k j fer jej je zdravnik izpral rano in i 7iviP S lir* T Tmu> trgovinska ulica 5t. J, ...J* , • - , - fclVib I Ur. jiče družbenika za vpovrdisro obvezal glavo ter jo potem dal odvesti na važaega povzetja.. katero ne dopuSea konkurence. nje stanovanje, ki je v zagati degli Orti. , On je bil paaretovan ter djan pod ključ. 4U> j Razne vesti. lepo sobo in kuhinjo v b ižini ulice sv. Antona, C'orso, I ali II. nadstropje. — Pleska (Krojačnica Wenitzky ul. S. Antonio 2. Iščem takoj zvišanje plačil. Pulski „Omnibus" pripominja : V teh sporih in štrajkih, ki so dva v Trstu nam pišejo iz Sežane sledeče: V meseca sem pritiskali Reko, pokazalo se sedanjih časih, ko napravlja c. kr. poštno je nekaj, iz česar bi toliko dalodajalci ko ravnat Ijstvo v Trstu nabiralnice že v * Moder*«- Babilon. Eno najbolj pokvarjenih in demoraliziranih mest na svetu je Pariz Nastopno naj sledi nekoliko podatkov o tej pokvarjenosti. — V Parizu se rodi na leto 18.000 nezakonskih otrok, i mesto vzdržuje nad 50.000 zapuščenih otrok. Leta 1880 se je izvršilo 167.000 zločinov, za katere so zvedela sodišča, leta 1902 je to število naraslo na 700.000. V( V V. okraju ni hotel St. Nikakor • parizu so leta 1885 izpili 57.000 hekto- j litrov absincija, (grenko žganje), sedaj se ga tam izpije na leto 160.000 hI. Javnih ! žent-: je 250.000! Akoravno šteje Pariz 2 milijona prebivalcev, ki so skoraj vsi ka-! toliki, obstoja katolizem tako rekoč le po imenu. V parižkih cerkvah prihaja o Veliki noči na svetotajstva komaj 100.000 vernikov, in še od teh je štiri petine žensk. Leta 1S60 je bilo okoIo 3000 civilnih pogrebov, dan danes jih je 17.000 na leto. j Leta 1884 se je razdružito 1657 zakonov, leta.J'1902/ pa 8431. Povprečno pride na 1 vsakih 62 zakonov ena razločitev. — Demoralizacija Pariza upliva tudi žalostno na vso ostalo Francijo. Na francoskem je 2 milijona rodbin brez otrok, dva milijona z enim samim otrokom. Leta 1884 je bilo v vsej Franciji 7500 samomorov, sedaj se je število skoraj potrojilo. Celo med otroci je bilo 460 samomorov. Tatvine, ki so jih izvršili mladolotni, so od 5000 narasle na 15.000 ; zločini (največ prot uravnosti) so od 16.000 na 41.000 (leta 1902) in sedaj Na adreso c. kr. postnega ravnateljstva Se lahko reče, da so se podvojili. Za velikonočne praznike! i prevzeti, zato ni slišati od tam glasu. VI. okraj. Cumar misli, — „Prosečani Kontovelci in Križani, Da so sami »pešekani«, Kojim se dopade »žretc Dosti vina, »gašaret*. Jesti, piti — res,-da znajo A glasove svoje dajo, Kakor prava vest veli, Da „kagumar« kdo dobi. Naj Gorju p ma mandat »Menodajo« in »bežat« Pa naš večni kandidat, Ki »ga naj pusti nas stat« Vedno v miru »e in paže« Da ne tloživi »blamaže«, Ki jezi ga, nas pa maže. Kam « ? gres ure za gospe. Izbor ur za birmo. i? Sprejema popravljanja po nizkih cenah. v likor delalci mogli crpiti mnogo pouka, j vsaki neznatni vasici, je tem veča potreba To je: da treba računati z javnim druge nabiralnice v naši Sežani. Vpošteva je Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 8. aprila : Ivan Nehković, trgovec, BELIGRAD; Franjo in da je raztresenost hiš, je lahko umevno, d;t po- PilepiČ, uradnik, REKA; Anton Kobočič. profesor. 1r,t(r« u_____u; SPLJET; Anton Marheb, trgovec, VIDEM; Peter mnenjem mesčanstva borba silno težka imajo javno mnenje proti dajalci kazali odpor, ki ga je javno mnenje j dal jenost nabiralnice ljudstvu velike težkoče. j ^ tajn^rboLT Al^ iS? urednik?'PRAH a"! Naj omenim samo novo poslopje c. kr. Viktor Steblih s družino, Ugovec, BRASSO; Dr. glavarstva in s tem zvezanih uradov,- ki za ene in druge, ako, sebno na nekaterih mestih, ki so velike Kniepet,' uradnik, PETROGKAD; Aa/ Kemedv. 3roti sebi. Kjer so delo- važnosti za promet Sežane, napravlja od- trgovec, MANILA; Tomaž Bilek s družino, poštni 1 -__- • , .. , urad. v pok. PODGRAD; Josip Vekoslav Gorišek, ki era le lavno mnenie Halipnnst nahiranice liudstvu ve hke težkoče. . V. w< » obsodilo kakor pretiranega, tam so morali delodajalci odnehati. Kjer pa je javno Henricb Keesel-iter, prof., BEROLLN. nmenje delavcem radi pretiranih zahtev je gotovo središče prometa sežanskega, odreklo simpatije, tam so morali delavci i Zraventega tudi ni umestno, da morajo do odnehati. V javnem mnenju leži torej neka lenji Sežančani na oddaljeno pošto, ko bi viša, moralna moč, ki je močneja nego vendar še jedna poštna nabiralnica odpo-vse teorije in oblastvena sredstva. In to mogla vsemu in ne bi napravila c. kr. je jako dober in zdrav pojav, ki ga treba poštnemu erarju Bog ve kakšnih stroškov. K it. 832/0« Razglas. j Ženski plašči, manteline jopiči, Suknje, Krila in obleke Cene nizke Giergio Jess fu Giorgio ^uliea Barriera veeehia št. 15 A N TO N^^S KE R L mehanik, zapriseženi zvaaeaec. Trst - Carlo Goldonijev trg ji - Trst Zastopnik -tovarne koles in motokoles ,M' __ Napeljava in zaloga električnih zvončkov, luri ii prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zalog ' priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnic: popravljanje šivalnih strojev, koles, motokolea itd Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. : TELEFON štev. 1734 ^ ^r- vestno kultivirati, ker tako ne bo mogel Upamo torej, da sc bo vpoštevalo ta ne delodajalec delalca, ne delalec delo- j naš. dopis in .rešilo dolenjo Sežano teh sitnih dajalca — kakor se pravi „prijemati za potov. Zaplotnik. „ vrat- z nenadejanimi impozicijami in uiti- j Umrljivest v Trstu. Od nedelje 25. do matumi, ali z neosnovanimi zapovedmi in sobote marca je umrlo 49 moških in naredbami. 63 ženskih, skupaj 112 oseb, nasproti 97 To naj dobro premislijo delavci v v istem tednu minolega leta. Povprečna i/ umrljivost v tem tednu je znašala 29 9 pro mile. Ruski dramatični umetniki v Zagrebu in Ljubljani. Ruska dramatična družba pod ] ravnateljstvom Nemiroviča Dančenka, ki obče prej, nego se spuščajo v — brezde lavnost. Vsaki, ki dela ali plačuje, mora imeti v borbi za kruh pravo načelo vsikdar na umu. Na veliki četrtek, dne 12. aprila 1906. vršila se bo v občinskem uradu v Dekanih •d 10. ure predpoludne naprej, do paj-raanjSe ponudbe, smanjsevalna dražba za popravo kapelice na pokopališču v Dekanih. Zidarska dela »o proračunjena na K 384.— Mizarska dela na...... ,, 160.— Skupaj . . K 444.— Kdor se hoče udeležiti dražbe, mora pred pričetkom iste položiti v občinsko blagajno v Dekanih varščino v znesku 10°/0 od zaokroženih svot, to je : za zidarska dela K. 40.—, za mizarska K 20. Glasovi o zadnjih voHtvah v okolici. I. okraj. „Mi Nicchetto Angioletto No go vu sto gran diletto, Da bi ratal konšilir ; Prav zato naj sam hudir Vzame pervi cel okraj, Ki mi dal je ..per zakai" Hočem reči »po slovensko«, Da bolelo je „peklensko«. II. okraj. Oj Maurontr star tt fant, • Ne boš godel nam na „škant" ; Ce »špendaš« ta zadnji šoldo. Ne bo ni<5, predragi Poldo ! Naš Rocol in naš Kadin, Ne bo Še »garibaldin«. Ribaf naš je zdaj poslane. Ne pa kakšen stari janc. III. okraj. Turrek, se ti zdi kristjansko, Da okolico slovansko Bi zastopal ti keiaj ? Slišal sem, da praviš zdaj : Sveti Ivan. Ferdenič So ga trdi k u kudič Tudi gor od Konkonel So nardili ga »bordel«. Stroškovnika ata razgrnjena na upo-1 se nahaja sedaj v Pragi, se poda na Dunaj, gled na občinskem uradu v Dekanih od odtod pa v Zagreb. Kakor se govori, pride ! danes do ure dražbe. Umetni fotografičniaklie pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) T II S T. Izvršuje vsako fotogratično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost lokalov,por-celanaate.plosee za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsafcatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu ali zunaj mesta. baje tudi v Ljubljano, kjer bo predstavljala v dveh večerih Tolstijevo dramo: «Knjaz ! Tjodor Ivanovič« in Gorkijevo : «Na dnu*. V zatiranje kuge med prašiči C. k. na- mestnistvo razglaša da se bo za prašiče : za klanje, ki se v tem mesecu pobrjejo v svrho zatiranja kuge med prašiči, plače-I vala odškodnina 1 K 40 stot. za kilogram. Požar. Včeraj popoludne je bil navstal Županstvo Dekanu 6. IV. 1906 Župan: PICIOA Pojdite vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ : požar v ljudskem prenočišču v ulici g pj^a Rosario št 5 (nasproti cerfre s t. Petra) C-Tozzi. Gasilci, ki so bili takoj obveščeni * zar0ga obuval izdelanih v lastni deialnici, za telefoničnim potom, so takoj pohiteli k po-: otroke, ženske in moške. Sprejema naročila po žaru se štirimi gasilnimi vozovi, a po dve «tn po takih cenah, da se ne boji tekmovanja, uri trajajočem napornem delu so pogasili Ivanka Doreghini TRST. - Ul. Madonnina štv. 8. VELIKA~ZALOGA pohištva, inaiiufaktur, ur, slik, zrcal iu tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. ogenj, ki je napravil okolu 2000 kron Proda se: en« hiša na eno Dadatropje z 3 prostori, vodo, plinom, na lepem zmožna slovenščine, nemščine in itali'inščine, išče službo proda-Naslov pove „teseratni oddelek" 38S» škode. Ogenj je bU navsta, radi pomanj- : ^ .'f ^.no"^ tuT kljive naprave dimnika v pritličju hiše^„j0 in 1 sobo, saldo cena K 5000; eua mala nova nahaiaioče se liudske kuhinie - hi4icm • 4 prostori, vrtom, vodo, saldo cena K 2000; nanajajoce se nuasice Kuninje. CQ ,ep staTbinaki svet, 100 klf., obzidan in z /elezjem . Ljubezen !! 24 letna Beatrica Maretti Ograjen, z železnimi vratmi, vodnjakom, krasna lega.. je bila sinoči le po g. uri se svojim ljube- ^^Mri^« kom 27 letnim mizarjem Antonom S., v - jia«lov : (iostilna Trolt. (nad rojansko cerkvijo). krčmi «Al Trionfo*, ki se nahaja v ulici —7^- istega imena Iz neznanega uzroka sta si ; Gospodična tam zaljubljenca nekaj sporekla in prišlo jalke na deželi. - , , . . . i ! • o „Edinosti", je tako daleč, da je Anton S. svoji ljubici ^_ zalučal v glavo kozarec ter jo tako močno D|*q||q hišica zadel, da jej je natrl lobanjo. Ona je bila dvemi prenesena na pomožno postajo nova z dvema sobama in dvema kuhinjama, vodnjakom 200Q klf. zemljišča, v Ogradi (sv. Ivan na Vrdeli). Cena društva K 10.000 Na»lov pove „Edinost" 403 - t O ! • O o- ibct Tovarna pohištva fikxm jtCžr Zm pnzi ulica Tesa Štv. 52. n (lastna hi5a) ZALOGA: PIJIZZR R05AI710 (šolsko poslopje). Oene, da s« ni bati p.obone konkurence. Sprejemajo se v?akovr.^tna dela tudi po Hmstrov&n o c r.i": br37plr.čno ln Aranko • OMOiiOltOiiOltOllOHOliOllOi JSLATU4* savarovanja flo- firljMja po •ajrasaovNtMjiili pod tako ugodnimi pogoji, »Torovoioica. ZImM Jo ogoda» aavarovaaj« 00 to art t Mujftojoaai m Taok mm „Slavij a" C mirni zmrtraiH kuti t Prm — Bsarni bii 31,^^5.386 80 K, plačane alstc^iEs: 82,737.159-67 K. Tmmjmmmm mmrmrvrmlmšem naše dritrre a vseskozi mloranslco-nareduo upravo. ▼oo |«]knlU tajo: V Ljubljani, čegar pisarne so ▼ lastni bančni hiši v GC8p9dsklh Ulicah 12 Zavaruj* p^alapja ui premiiaiue proti pciaruiui ikodan po uaji-iž ik Jliode oaajuje takoj ia u Rja k Klicaje. Uiiva uajw«ljii sloves, k«der posluje Dovoljuje vl čistega dobička iz.!aU3