Hi«?. iS. Poftnlaa platna v goiorlai. Ljubljana, 13. aprila 1932. teto XIII. K11 € TJ KI LIJT Izhaja vsako sredo. — Naročnina za celo leto 30 Din, ta pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto 60 Din. — Inserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je t Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. kmelshih posestev Med najvažnejše zakone, ki jih namerava vlada predložiti (ali pa jih je že predložila) parlamentu, spadata brez dvoma zakonski načrt o znižanju obrestne mere in pa zakon o zaščiti kmetskih posestev pred rubežuimi. Pri natančnejšem proučevanju teh predlogov pa je prišel posebni parlamentarni odbor do prepričanja, da je treba predložene zakonske načrte še enkrat predelati, ker zasegajo ti zakoni silno globoko v gospodarsko življenje. Začasno pa naj bi veljal nov načrt, ki ga je sestavil odbor sam s pristankom finančnega ministra. Ta zakonski načrt, ki bo skoro gotovo tudi sprejet, se glasi: Čl. 1. Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, se odgode vse prisilne prodaje in rubežni premičnin in nepremičnin kmetov, ki so v teku, nove prodaje pa niso dopustne. Z istim dnem se ukinejo tudi vse prisilne uprave (sekvestracije), kakor tudi začasni odvzem premičnin (transpe-racije), izvedene v svrho izvršbe odnosno zavarovanja. Te določbe veljajo tako dolgo, dokler se ne sprejme zakon o konverziji kmečkih dolgov, najdalje pa 6 mesecev od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo. Določbe tega člena veljajo tudi za osebe, ki so kot žiranti podpisale menice za kmečke dolgove. Čl. 2. Prisilne in javne prodaje (rubežni, dražbe) premičnin in nepremičnin kmetov, izvršene po dnevu, ko je bil načrt zakona o zaščiti kmetov predložen Narodnemu predstavništvu (t. j. 19. marca 1932), se razveljavijo. Kupec je dolžan vrniti vse kupljene stvari, ako mu dolžnik vrne kupnino s 6-odstotnimi obrestmi, ki tečejo od dneva, ko je kupec plačal kupnino. Če kupec kupljenih stvari ne more več vrniti, ker jih je predelal, uporabil ali prodal naprej, ali iz kakega drugega razloga, je dolžan vrniti celo vrednost teh stvari, dotični kmet pa mu mora v tem primeru vrniti kupno ceno s 6-odstotnimi obrestmi. Vrnitev se lahko zahteva najdalje 6 mesecev po uveljavljenju tega zakona. Pri takem povračilu nepremičnin ni treba plačati prenosne takse. Čl. 3. Za terjatve, zaradi katerih je bila prisilna prodaja v smislu čl. 1. tega zakona odložena, je dolžan dotični kmet zadolženec plačati 6-odstotne obresti letno od dneva tožbe, razen v primeru, da je bila s sodbo ali poravnavo ali na kak drug način določena nižja obrestna mera. Če pa upnik prostovoljno pristane na odgo-ditev plačila brez tožbe ali če ne zahteva povračila pravdnih stroškov, lahko znaša dogovorjena obrestna mera največ 10 odstotkov neglede na prej določeno ali ob zadolžitvi dogovorjeno obrestno mero. V maksimalni iznos letnih obresti se morajo všteti tudi vsi postranski stroški. Dogovor o obrestni meri je neveljaven, če obrestna mera presega s tem zakonom določeno obrestno mero. Čl. 4. Razveljavijo se določbe členov 69, 119, 133, 134, 149, 165, 209 in 230 zakona o izvršbi in zavarovanju iz leta 1930. Čl. 5. Če pride denarni zavod v težkoče zaradi svojih kreditnih odnošajev vsled splošne kreditne krize ali vsled neobičajnega in prekomernega dviganja vlog, pa izkazuje njegova fi-nanca večja aktiva kakor pasiva, lahko ministrski svet na zahtevo dotičnega denarnega zavoda in na predlog ministra za trgovino izda za vsak primer posebej uredbo z zakonsko močjo, s katero se določi rok za izplačilo vlog in izdajo drugi ukrepi za varnost vlagateljev in upnikov ter ukrepi za reorganizacijo dotičnega zavoda. Minister za trgovino ima pravico, da v takem primeru imenuje za dotični zavod svojega komisarja. Čl. 6. Za kmeta v smislu tega zakona se smatrajo, osebe, ki same obdelujejo zemljo s člani svoje rodbine in katerih davčna bremena izvirajo pretežno od poljedelstva, če njihova posestva ne presegajo 75 ha obdelane zemlje, odnosno 150 ha pri rodbinskih zadrugah. Prav tako se smatrajo za kmete v smislu tega zakona osebe, ki zaradi pomanjkanja lastnih delovnih sil s pomočjo najetih ljudi obdelujejo zemljo, kakor tudi mladoletni, če se vzdržujejo z dohodki kmetijstva. Čl. 7. Odlok o odgoditvi plačil v smislu določb čl. 1. tega zakona izda redno sodišče kot izvršna oblast po službeni dolžnosti ali na za- »JVovo" vladLa in kmetje Poročali smo že pretekli teden, da je general Peter Zivkovič kot predsednik vlade odstopil, njegovo mesto pa je zavzel minister za zunanje zadeve dr. Voja Ma-rinkovič; vsi ostali ministri pa so ostali na svojih mestih. Takoj po prevzemu vlade je dr. Marinkovič v parlamentu v imenu »nove« vlade prebral izjavo, kjer pravi, da bo ostal dosedanji vladni sistem v bistvu neizpremenjen. Na podlagi teh dejstev torej ne moremo govoriti pravzaprav o res novi vladi, ker so načela in osebe ostale v glavnem iste. Kljub temu pa je že samo odstop prejšnjega predsednika vlade izzval med ljudmi veliko pozornost in mnogo komentarjev; najbolj pa so se ljudje vpraševali: Kaj sedaj? Ali je treba, da tudi mi izpremenimo svoje stališče napram »novi« vladi? Na taka in podobna vprašanja, ki jih rodi bolj zbeganost kakor pa hladni razum, odgovarjamo na kratko: Nam ni treba nič izpreminjaii, ker je naše stališče do vsakogar jasno i do vlade in do naroda. Mi nismo nobena skupina političnih špekulantov, ki bi živeli samo od iega, ali sedi kakšen naš prijatelj v vladi ali pa ne, ampak smo poborniki kmeiskeqa pokreta, ki se pri nas prav lepo razvija, htevo dolžnika, ko se prepriča, da je smatrati dolžnika po določbah čl. 6. za kmeta. Čl. 8. Določbe tega zakona ne veljajo za, dolgove napram državi, samoupravnim korpo-racijam (občine, banovine) občinskim in bano-vinskim hranilnicam, Narodni banki, Državni hipotekami banki, Privilegirani agrarni banki, zadružnim organizacijam, kakor tudi ne za plačilo alimentacij in dolgov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Čl. 9. Zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi z izjemo čl. 4., ko se objavi v »Službenih novinah«. Določbe čl. 4. stopijo v veljavo 15 dni po uveljavljenju tega zakona. Minister pravde se pooblašča, da izda vse potrebne naredbe in pravilnike za izvajanje tega zakona. Na seji Narodne skupščine, kjer so obravnavali zgoraj omenjeni zakonski predlog, so pa nekateri poslanci iz Dravske banovine predlagali, naj se odloži plačevanje dolgov tudi pri zadružnih denarnih zavodih, kjer je zadolženi večina kmetov iz Dravske banovine. Kakor pa vse kaže, ta predlog ne bo prodrl, ker je večina poslancev mnenja, da bodo že zadruge same toliko obzirne do kmetov, da jih ne bodo brez posebnega vzroka preganjale z njihovih zemljišč. pa če nam je ia ali ona vlada naklonjena ali pa ne! Naša moč ne sme temeljiti na zunanjosti ali na morebitni zunanji moči, čeprav tudi te ne podcenjujemo, ampak mora temeljiti na moralni sili kmetske ideje. Mi se moramo zavedati iega, da so vse vlade na svetu le prehodne, od danes do jutri, narod pa ostane in dokler bo narod moral jesti, bo kmei vedno lahko nekaj veljal, če bo le složen in organiziran. Volitve v Nemčiji Hindenburg izvoljen — Hitler pa napreduje V nedeljo 10. marca so volilci v Nemčiji drugič volili svojega državnega predsednika, ker pri prvih volitvah hi dobil noben kandidat potrebne mu večine glasov. V nedeljo pa je glasovalo za starega maršala Hindenburga nad 19 milijonov volilcev, za Hitlerja pa 13 in pol milijona. Hindenburgova zmaga je pa v resnici le začasna in je bolj vnanja zmaga. Moralno je zmagal Hitler, vodja nemških narodnih socialistov, ker je dobil v nedeljo nad 2 in pol milijona več glasov kakor pri volitvah meseca marca. Pomnoženo število za Hitlerja oddanih glasov pa kaže, da se v Nemčiji vedno bolj vtrjuje stari, borbeni nemški duh, ki zahteva uničenje vseh mirovnih pogodb in popolno revizijo dosedanjega stanja v Evropi. Ing. Teržan: fa socialno Kdor ne želi, da ponovno spreleti Evropo mrzlični zvok pesmi smrti; kdor ne želi, da evropska šahovska igra postane mesnica bratomorstva; kdor ne želi brezumno početje sedanjosti naložiti na hrbet bodoči generaciji, temu kliče sveta dolžnost dvigniti svoj glas za socijalno pravičnost v današnjih težkih časih. V prestol nem govoru pri otvoritvi nove Narodne skupščine je bilo lepo in jasno povedano: »Ravnajoč se po načelih narodne solidarnosti skrbeti hočemo tudi za to, da se breme hude gospodarske krize enakomerno in pravilno porazdeli na vse sloje prebivalstva«. • Ako ima n. pr. bančni ravnatelj 2000 šilingov (okoli 16.000 Din) dohodkov na dan, med tem ko tisoče delavcev gladuje, je to družabno zlo. Ako zaslužijo banke za posredovanje sladkorja težke milijone, med tem ko kmetovalec ne dobi skoraj nič za sladkorno peso, konzument pa mora drago plačevati sladkor, je to krivično in nevzdržno. Ako mora plačati kmetovalec za par čevljev več ko dobi na sejmu za svoje živinče, je to nepojmljivo. Če ima en sam generalni direktor kakšnega industrijskega podjetja na mesec toliko dohodkov, kot 200—300 delavcev skupaj, je to vnebovpijoče. Danes je socijalna razlika mnogo večja ko takoj po svetovni vojni. Socijalna revolucija je odpravila predvojno »graščinsko gospodo«. Toda na njeno mesto je stopila v demokratičnih oblekah oblečena gospoda kapitalistov, ki so naredili iz malega človeka sužnja kruha. Danes, ko je izvojevana politična enakopravnost, nastopa v ostrih potezah neenakost v primitivnih človeških pravicah: V svobodi prehrane! Pomanjkanje v hrani, obleki in stanovanju trpi okrog 20% ljudi. Duševno osamosvojen in svoboden človek pa postane dokaj hitro suženj v materijalnem pogledu, če ni materijalno osiguran in neodvisen. Duševna moč in materijalna neodvisnost ste pogoj za polno politično svobodo. Industrijski delavec, s priborjeno politično svobodo, je postal nemočen in vsled naraščajoče brezposelnosti izročen na milost in nemilost delodajalcu. Kmet, ki ima sicer svobodo kruha, je takisto v odvisnosti kapitalistov. Vse, kar kupi, mora drago plačati, vse, kar proda, mora dati za ceno daleč izpod pridelovalnih stroškov. Da lažje prenaša to hudo socijalno breme ko delavec, leži vzrok v tem, da ima svojo gi*udo, ki ga redi, ki jo nad vse ljubi in živi ž njo takorekoč skupno življenje. Ker ima kmet svojo oporo V svoji zemlji, je tudi mnogo manj odvisen od kapitalistov, kot je to slučaj pri industrijskem delavcu. Industrijski delavec je izgubil, prej ali slej, vsako zvezo s podeželjem In kmečkim stanom, ko je šel v velika industrijska mesta in se odtujil svoji domači grudi. Čestokrat se je pojavilo bolno in nezdravo mišljenje v vrstah delavstva, ki so smatrali kmeta in grudo za svoje nasprotnike. Skupnega delovanja med obema stanovoma ni bilo skoraj nikjer. In vendar sta oba ta dva stanova najožje navezana drug na drugega 1 Edino v skupnem boju za pravice lahko dosežeta željen uspeh. Ako se delavstvo opre »a kmečki stan, bo sigurnejše in manj odvisno od kapitalistov. Kmečki stan pa, ako gre skupno z delavstvom, pridobi močno in Ca akcijo sposobno bojno četo, ki mn bo iz-vojevala, opirajoč se na njegova pleča, sigurno zmago. V današnjih težkih časih, ko se odigrava 'dnevno pred našimi očmi tragedija delavskih 'družin, ki ostanejo črez noč na ulici, brez dela in kruha, njihovi otroci pa so izročeni pravičnost ulici in noči, gladu in zaničevanju, brez ljubezni in vzgoje, je dolžnost cele javnosti, da zahteva od delodajalca, da ne meče na ulieo tisoče in tisoče onih, ki so mu z žulji svojih rok, v dobrih Časih konjunkture, pomagali kopičiti zaklade. Istotako pa je dolžnost delodajalcev oz. industrijskega kapitala, da pri-hiti na pomoč konzumentu, ki nima več sredstev, kupovati po dragih cenah industrijske proizvode. Saj so baš konzumenti, v časih dobre konjunkture, s kupovanjem industrijskih izdelkov nosili kapital na kup kapitalistov. Dolžnost je torej njihova, da v teh težkih časih prihitijo na pomoč konzumentu in delavcu ter žrtvujejo nekaj od svojih nakopičenih kapitalov. Zaposlenost delavstva in preskrba konzumenta mora biti neprekinjena, če tudi bi šlo to na račun podjetja, njegovih rezerv, izplačila tantjem in nagrad, di-vidend itd. Edino na ta način bo mogoče prebroditi obstoječo bedo. Če kapitalisti tega ne uvidijo, so izgubili pravico do obstoja. Kot preživeto družabno obliko jih bo kolo življenja strlo in zmandralo. Minister Pucelj — namestnik predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Po odhodu predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve dr. Voje Marinkoviča na zasedanje Društva narodov v Ženevo je bil določen za njegovega namestnika s kraljevskim ukazom minister za socialno politiko g. Ivan Pueelj. Slavili slvavih 22e bo več? Vsak kmet, ki ima pri hiši psa, dobro ve, kako nerodno je lako žival prodali, ker se jako rada vrača domov na svoje staro bivališče. Odkod ima žival la nagon, lega ne vemo; zalo naj zadostuje dejsivo. Nekaj podobnega smo doživeli iudi v naši državni politiki lakoj po ujedinjenju. Takrat se je namreč zgodilo, da smo dobili čisto novo državo s čisto novimi potrebami in razmerami, v tej čisto novi državi pa so odločevale stare politične stranke, ki niso nastale iz novih potreb, ampak ki so se rodile v čisto drugačnih starih avstrijskih, ogrskih in srbskih itd. razmerah. Jasno je, da stranke s starimi političnimi programi niso mogle obvladati novih razmer, ker so bile pač stare in tudi njihovi programi so bili stari. Vse je torej izgledalo tako, kakor če bi hotel danes, v dobi betona, nekdo zidati leseno hišo po načelih betonskih stavb ali pa narobe... Zato pa je tudi prišlo, do česar je moralo priti: ni mnogo manjkalo in državna stavba bi se bila podrla, če ne bi bil vladar 6. januarja staroverskih in novim razmeram nedoraslih političnih mojstrov raz-gnal... Ta udarec je bil krvavo potreben, da so se začele ljudem odpirati oči in možgani, da so začeli uvidevati, da je treba postaviti vse naše politično življenje na novo podlago, če nočemo, da država propade. Starejši bralci in naročniki »Kmetskega lista« se bodo gotovo še spominjali, koli-krat smo jim na tem mestu razlagali, da n. pr. nekdanje, v avstrijskih razmerah vsaj navidezno opravičeno »liberalslvo« in »kle- rikalstvo« v novi jugoslovanski državi nima prav nobenega pravega pomena več, ampak da je treba vso našo politiko prilagoditi novim razmeram, ker Jugoslavija ni Avstrija, pa tudi ne stara Srbija. Tako je razlagal in učil naš list že zdavnaj pred zgodovinskim 6. januarjem in politični raz-zvoj zadnjih let nam dokazuje, da smo imeli prav! Sedaj pa prihaja doba, ko ni več dovolj na take stvari samo opozarjali, ampak prihaja doba, ko je treba in ko je tudi mogoče iz tega spoznanja izvajati posledice in iti z vso delavnostjo na praktično delol Za nekdanje »politične ideje« moderna gospodarska doba in moderni socialni razvoj nima več prostora. Kar je bilo, je bilo! Mi moramo danes računati z novim duhom in z novim časom. Nova doba in nove razmere, v katerih živimo, pa zahtevajo vsled svojega posebnega plaslovanja prebivalstva v naši državi nujno, da se kmetje, ki jih je v državi ogromna večina, organizirajo kot kmetje, ki gledajo naprej, in ki ne stokajo po nekdanjih časih nespametnih libe-ralno-klerikalnih prepirov. Kmetje, glejte, da boste razumeli novo dobo! V organizaciji /e moči Pretekli teden so se iz Beograda razširile vesti, da je zopet omogočeno strankarsko življenje, čeprav le pod gotovimi pogoji, tako bodo imeli ljudje možnost veliko večjega političnega udejstvovanja kakor so ga imeli doslej. Istočasno smo tudi izvedeli, da je večina sedanjih poslancev, ki tvorijo „jugoslovenski radikalni -kmetski demokratski klub", sklenila organizacijo svoje, sedaj že ne več nove stranke pospešiti z vsemi sredstvi. Ti sklepi so važni tudi za nas, toliko bolj važni, ker so na najbolj merodajnih mestih izjavili, da se stare stranke, ki smo jih podedovali iz Avstrije itd., ne smejo več ponoviti (o tem pišemo na drugem mestu). Ker pa nam vsa politična izkušnja kaže, da se more politično uveljavljati le tisti, ki aktivno sodelu je, ne pa tisti, ki stoji in gleda od strani, ne dela pa nič, opozarjamo kmete, naj ne stoje leno ob strani in naj ne čakajo, da bi se kolo zgodovine obrnilo za 50 let nazaj, ker je to nemogoče, ampak naj se e vso silo zavzamejo povsod za to, da si pribore v novi jugoslovanski radikalni-kmetski demokratski stranki" tak vpliv in tako moč in tako besedo, kakor to pripada številčno in gospodarsko in politično tako močnemu stanu, kakor je kmetski. Če bodo kmetje trdno organizirani in složni, bodo gospodje, če pa bodo držali roke navzkriž, bodo — večni hlapci. Prebivalstvo Čehoslovaške prištcdi letno na obutvi Kč 1.200,000.000-—. Podjetje Bafa je izdalo zanimivo statistiko o prihranku čehoslova-škega prebivalstva na izdatkih za obutev. Po tej statistiki iznaša letna poraba obutve v čeho-slovaški 30 milijonov parov čevljev. Vsled — popolne racijonalizacije v proizvajnju obutve pri firmi Bafa je povprečna cena posameznega para čevljev za 30% nižja, kar iznaša za vse prebivalstvo Kč 900.000.000— letnega prihranka. Znatne prihranke je opažati tudi pri popravilu. Po gornji statistiki imajo prebivalci v Čehoslo-vaški okoli 50,000.000 parov razne obutve, katero popravljajo najmanj dvakrat letno. Tako je tudi tu novo vpeljana metoda v načinu popravljanja obutve omogočila, da je povprečna cena za vsako popravilo nižja za Kč 3—, kar iznaša skupno vsoto Kč 300,000.000—. Glasom tega iznašajo celokupni prihranki prebivalstva Čehoslovaške na obutvi letno Kč 1.200,000.000—, JRladitia Kmetska mladina zboruje V ponedeljek dne 4. t. m. je imel pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju svoj II. redni občni zbor. Zborovanja se je udeležilo nad 40 delegatov. Zborovanje je posetil tudi naš vrli borec za kmetske pravice tovariš nar. poslanec Milan Mravlje, zvezin podpredsednik tov. Cuček, tov. Tomšič in ing. Teržan. Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika Kronovška je tajnik tov. Mastnak prečital zapisnik prvega občnega zbora, ki je bil enoglasno odobren. Sledila so poročila ostalih funkcionarjev, ki so bila vsa odobrena. Tov. predsednik je podal besedo tov. nar. poslancu M. Mravljctu. Ta nam je v iskrenih besedah pojasnil položaj in nas bodril za nadaljnje delo, ki čaka kmetsko mladino na polju procvita vasi, kulturno, politično in gospodarsko. Z upanjem v zmago zre lahko kmetska mladina le takrat, ako bo tudi organizirana in svesta si svoje visoke naloge na vasi in za našo državo. Zborovalci so govor sprejeli z burnim ploskanjem. Po govoru tov. Mravljeta so se vršile volitve. Ponovno je bil izvoljen za predsednika pododbora tov. Kronovšek iz Orle vasi, za podpredsednika tov. učitelj Hajnšek iz Sv. Jurija ob j. ž., za tajnika tov. Gomišček iz Celja, za blagajnika tov. Jesenek iz Dramelj. V ožjem odboru so tov. Zupane Alojz iz Zg. Hudinje pri Celju, Zdolšek Tone iz Ponikve, Potočnik Franc iz Frankolovega, Merslavič Tone iz Sv. Jurija ob j. ž., Turenšek Aleksander iz št. Lovrenca " Sav. dol., Ocvirk Ivan iz Sv. Jurija ob Taboru, Marinšek Ivan iz Stranic in Mastnak Franc iz Dramelj. — V širšem odboru so tov.: Turnšck Anica, Podjavoršek Albin, Gobec Radovan, Kronovšek Franc, Hribar Franc, Kos Franc, Ebar-hin Valentin, Jesenek Janez, Sumroda Franc. Po končanem glasovanju je govoril tovariš poslevodeči podpredsednik zveze Cuček ln ob-jasnil delovanje centrale, ki ni imela baš letos lahko nalogo. Za njim je govoril tov. ing. Teržan, ki nam je razložil pomen našega gibanja in našo nalogo za v bodoče. Tov. Tomšič, ki se je udeležil seje predsedstva Svaza agrarne mla-deži v Pragi, je poročal o delovanju zvere in kmetske mladine na Poljskem, Češkem, v Bolgariji in pri nas. Po končanih poročilih se je vnela lepa debata, katere plod je bila resolucija o hmeljarstvu v Savinski dolini, priobčena v zadnji številki »Kmetskega lista«, v »Jutru« in celjski »Novi dobi«. Po pregledu svojega plodonosnega dela je predsednik tov. Kronovšek zaključil občni zbor, nakar so se člani razšli v svesti, da bo nova doba nastopila z novim in še jačjim delom za procvit naše vasi in naših kmetskih domov v dobrobit naroda in države. Svesta si mladina svojega poslanstva na vasi zre z zaupanjem v bodočnost, ki si jo bo sama skovala s svojim delom. Želimlje. Dne 3. aprila se je vršil 8. redni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet,« ob 10. uri predpoldne v prostorih tov. Kramarja, Iz poročil društvenih funkcijonarje^ je razvidno, da si je odbor veliko prizadeval, da dvigne število članstva. Društvo je priredilo 14. junija tekmo koscev, pri kateri je tekmovalo 5 članov; prvo nagrado je dobil tov. Kikel Anton. Novi odbor je sestavljen sledeče: Predsednica tov. Mici Gradišar, tajnik tov. Kramar Alojz, blagajničar-ka tov. Teri Gradišar, odborniki: tov. Ciril Po-držaj, Gradišar Vid, Angela Teršič in Tone Centa, nadzorstvo: tov. Ivan Kramar in Ana Centa. Po izvolitvi odbora nam je Zvezin delegat tov. V. Kreft poročal o delovanju Zveze in nas s toplimi besedami vzpodbujal k nadaljnemu delu. V kratkih potezah nam je razložil težko delo naših prednikov, ki so orali ledino za nas pokret. Tov. Kreftu se odbor za poročilo ponovno zahvaljuje in do prihodnjega zbora bomo skušali društvo znatno povzdigniti. Kr. A. Celjski Pododbor »Zveze Kmetskih fantov in deklet« Celje obvešča vse svoje, da se glasom dogovora z gosp. odvetnikom dr. Mikuletič-em Fortunatom Celje, Dečkov trg, dobe tam vsi pravni nasveti in posvetovanja popolnoma brezplačno in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu od 8 do 12. ure dopoldne. Vsak se izkaže z legitimacijo ali pa s štampiljko in podipisom predsednika društva. Člani poslužujte se te prilike in pridobitve Pododbora. Kmetska prosveta iz Norega mesta r Črnomlju. Dne 4. t. m. je priredila »Kmetska prosveta« iz Novega mesta v Črnomlju uspelo gostovanje s komedijo »Vaški svetnik«. Prireditev se je vršila v prostornem sokolskem domu, katerega so gledalci docela napolnili. Člani prosvete so svojo vloge rešili pod vodstvom režiserja tov Šterbenka, strokovnega učitelja iz Novega mesta nad vsako pričakovanje dobro. Zlasti je bila dobro podana vloga župana, Jakec iz Ribnice pa jo žel za svojo duhovitost aplavz pri odprtem odru. Koračnica po igri: »Mi smo vojaki, korenjaki ...« je veljal našim mladim prosvetar-jem. Zato pa: Oj, le naprej t Zaprtje. Zdravniki-specialisti velikega slovesa potrjujejo, da so z učinkom naravne Franc-Jožefove grenčice v vsakem oziru zadovoljni. »Narod pije...« Pod tem zaglavjem prinaša glasilo združe-prvi letošnji številki članek, ki predočuje pijan-nih gostilničarjev »Gostilničarski Vestnik« v čevanje naroda v vinotočih »pod vejo« v besedi in sliki. Že vsa leta se bore združeni gostilničarji z večjimi ali manjšimi uspehi proti tem vino-točem in nočejo uvideti, da so ti vinogradnikom od sedaj obstoječih razmer vsiljena samopomoč, in je zaenkrat edini način da se znebi svojega vinskega pridelka, ki bi ga gotovo raje na debelo prodal, ko bi to mogel, in da pride do nekaj denarja, katerega itak toplega nese na davkarijo. Potom teh vinotočev se pojači tudi naš notranji konsum vina, ki je padel zadnja leta na minimum. Ta je znašal pred enim desetletjem v Jugoslaviji 391 na osebo in leto, — danes pa le še 211. Na Francoskem, enako vinorodni deželi kot je naša, znaša konsum vina na osebo in leto 1441 kot je to iz statistike, ki jo je objavilo »Jutro« od 9. t. m. razvidno, a vendar nikdo ne bo trdil, da so Francozi narod pijancev. Dopisnik »Gostilničarskega Vestnika« očividno pretirava, ko trdi, da si naše ljudstvo s pitjem na vinotočih pod vejo zastruplja svoje zdravje ter moralno in fizično propada, in je zato obsojeno gotovi propasti. Huduje se uad Kmetijsko družbo, kot da bi njej hotel kot zaščitnici interesov kmetskega stanu že v naprej naprtiti odgovornost za grehe, ki bi se utegnili na teh vinotočih še kedaj zgoditi. Trditev, da so ti zadnji samo torišče pobojev tudi ne odgovarja resnici. Teh je tudi drugod zadosti in so posledica slabe odgoje mladih ljudi. Dokazano je tudi, da jih ne manjka niti tam, ali pa jih je še več, kjer je točenje alkoholnih pijač v obče prepovedano. V Ameriki se zgodi približno vsakih 45 minut en uboj. Ta žalostna prikazen ob prilikah pijančevanja, bodisi kjerkoli, pa bo tudi pri nas domala izginila, ko se bo zatrla pridelava šmarnice, ki napravi človeka, ki se je napije, norega. Zato so čudimo, da se je še našel ob proračunski debati narodne skupščine en poslanec, ki je pridelavo šmarnice, četudi v omejenem obsegu priporočal in branil. Gostilničarjem pa bi priporočali, da prila-gode točilne cene vinu nakupnim cenam. Če bi to že davno bili storili, ne bi nazadoval konsum vina v taki meri, kakor je. Z manjšim dobičkom pri večjem obratu se doseže isti efekt, ali pa še povoljnejši. Naj vedo, da se oni niso, in se nikdar ne bodo znašli povprečno v tako obupnem položaju kot sodobno vinogradniki. Naj si tudi ne bodo v strahu, da se bo narod zdaj naenkrat »zapil«. Če se potrošnja vina še po-šestori, še vedno ne bomo dosegli glede potrošnje vinskega pridelka Francozov, in ti so kot to vemo, najbogatejši ljudje na našem kontinentu. Nobenemu proizvajalcu te ali one dobrine, zlasti če je nje produkcija obdavčena, se ne sme vzeti možnosti, da svoj pridelek vnovči. Samo vinogradniku naj se po nazorih gostilničarjev to prepreči. Ni zadosti, da mu j6 otežkočena prodaja vina že vsled visoke trošarine, in kompliciranih trošarinskih predpisov. Naj svoje vino vlije kratkomalo po klancu? prazno posodo pa si da zarubiti za zaostale davke? Ob zaključku še naj recitiram prav žaljiv izpad člankarja »Gostilničarskega Vestnika« samega, ko pravi: »Ljudstvo pije in j£, ter trati čas v krizi in za krizo. Pri pečenki in vinu ob primojdušanju raste novi rod, ki bo gotovo z žilavostjo branil svoj narod pogina, če mu ne bi še pisal alkohol skorajšnjo smrt. — Pije in j6 na puf, samo da so polni želodci.« In tako še gre naprej! Komentarja tu ni treba! Vinogradnik, ti si tu mišljen. Tu Ti je nagrada za Tvoje garanje, ko proizvajaš ono, od česar se je gostilničar tako vzredil. Še povolji jim ni, da ješ, da piješ. Ko TI bodo vsahnile vse možnosti da se preživiŠ, — in to ni več daleč — potem pa ... beračit —, pa kam, ko vsi skupaj ne bomo nič imeli —. A. M-a. Jzvedba agrarne reforme v šlavHhah Po zakonu o likvidaciji agrarne reforme Je dosedanja Izvedba v Dravski banovini z ozirom na razlastitev veleposestniških gozdov naslednja: Tek. štev. Veleposestvo (sedež) Skupna površina gozdov ha Razlaščeno ha Ostane ha 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Kranjska industrijska družba, Jesenice ..,.,. Perger Artur, Mislinje............ 4.799 2.541 22.858 3.861 1.102 1.580 1.218 2.704 4.136 5.207 8.619 2.519 4.258 3 299 1 041 19.858 861 102 380 218 1.704 2.636 3.707 6.119 1.519 3.258 1.500 1.500 3 0"0 3 000 1.000 1.200 1.000 1.000 1.500 1.500 2.500 1.000 1.000 65 402 44.702 20.700 Po tem pregledu je razvidno, da je od 65.402 ha veleposestniških gozdov razlaščenih 44.702 ha ter tako ostane veleposestnikom še 22.700 ha gozdov- iDOPbl mmaammmšmaBmmamm Dolenja vas pri Ribnici. Kako se tudi n.ed našimi ljudmi vzbuja organizatoričen duh, se lahko vidi na tem, ko se je na pobudo g. župana Josipa Henikm&na osnovala v Dolenji vasi Jugoslovanska Radikalna Kmetska Demokracija, h kateri je takoj pristopilo 49 članov in je imela dne 20. marca svoj ustanovni občni zbor. Vsi navzoči na občnem zboru so odobravali strankin program in izvolili za predsednika g. Oražma Franceta, posestnika iz Dolenje vasi 43, za podpredsednika Mrhar Franceta iz Prigorice 89 in Gorše Jožeta • iz Dolenje vasi 27. Za tajnika je izvoljen g. Marine Ivan občinski tajnik, za blagajnika pa Karol Dejak iz Dolenje vasi 25. Ker je tukaj obširen kraj, se je za odbornike izvolilo iz vsake vasi po dva moža. Za poročevalca v časopise je izvoljen Vončina Drago, šolski upravitelj, za delegata v sresko skupščino pa predsednik in gosp. župan Henikman. Ves izvoljeni odbor nam je v dokaz, da se bo stranka pri nas lepo razvijala in pomagala za dobrobit naše države. V. D. Predgrad ob Kolpi. Gasilsko društvo Pred-grad ob Kolpi je na željo občinstva ponovilo igro »Deseti brat« dne 4. aprila 1932. Kakor prvič tako tudi drugič je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Režiser J. Šmalcelj je občinstvo pozdravil in voščil gledalcem najboljši užitek. Občinstvo je po vsakem dejanju in prizoru te lepe igre »Deseti brat« burno pozdravljalo in ploskalo in sicer tako naštudiranim igralcem kakor slikovitim scenam. Višek radosti za občinstvo je bil zadnji prizor: svatba Dra-žarjevega Franca. Klarinet, harmonika in celi zbor igralcev se je pojavil na odru. Občinstvo je od radosti ploskalo in strmelo in nikomur se ni mudilo iz dvorane. Občinstvo je prosilo, da se igra »Deseti brat« v tretjič ponovi. Načelnik gasilskega društva Predgrad P. Mihor se je zahvalil občinstvu za obisk in obljubil, da se bo igra v kratkem zopet uprizorila. Celi zbor igralcev je šel nato pred fotografično lečo in tudi Krjavel je vodil svoje koze, kar je bilo silno zanimivo. Le tako naprej za prosveto in za blagor gasilskega društva Predgrad. Opazovalec. Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Spodnji Polskavi, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo dne 24. aprila 1932. ob 14. uri v občinski dvorani na Spodnji Polskavi s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru; 2. Poročilo načelstva in nadzorstva; 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1930-31; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti. — Pripomba: Ako bi občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih članov. — Načelstvo. Struge. Prve dni aprila je tudi pri nas nastala vsled hitrega kopnenja snega velika po-vodenj, ki je zahtevala človeško žrtev v osebi mladega, čilega fanta Jožeta Tešnika. Šel je namreč preko mostiča, ki je bil za take prilike provizorično napravljen preko struge pri Kolen-činu, ko prideta z nekim tovarišem sredi mostu, se nekoliko pošalita ter nato oba padeta v valove, iz katerih se je z velikim naporom Jožef Rus rešil, med tem ko je Tešnik izginil v valovih. Zapoge. V torek, dne 5. aprila je preminul po težki in mučni bolezni, previden s tolažili ev. vere, Andrej Hočevar v visoki starosti 81 let. Bil je oče uglednega posestnika Alojza Hočevarja, dolgo vrsto let cerkveni ključar in naročnik dobrih slovenskih listov. Da je bil vsesplošno priljubljen, je pričal pogreb, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi. N. v m. p. I Iz Prečne pri Novem mestu. V naši občini je mnogo prav marljivih sadjarjev, ki gojijo relo vzorno sadno drevje v nadi, da jim bo ono donašalo čez čas lepe dohodke. Na presenečeno žalost pa gledajo sedaj, ko je sneg izginil, da jim je zajec vsa mlada debelca sadnih dreves popolnoma oglodal. Zajci so se lotili tudi onih dreves, ki so bila pravilno namazana in še celo onega drevja se je ta pošast lotila, ki je bilo v »slamo zavito. Bojimo se, da nam bo tudi v poletju, kot je to običajno, delal zopet veliko škodo na zelnikih in fižolu. — Tukaj pri nas imajo lovišče v najemu večinoma ljudje, ki drugače nič ne posedujejo in nimajo nobene garancije za škodo, ki jo povzroča divjačina kmetovalcem. Zato jim ne moremo do živega glede odškodnine. V tem pogledu bi bilo priporočljivo, da bi se v lovski zakon uvedlo tudi določilo, da do-tični, kateri ima lov v najemu, mora imeli tudi primerno garancijo za eventualno škodo, povzročeno po divjačini. — A. G. Pismo iz Južne Srbije Mi Slovenci smo vesel in pri kozarcu vina tudi korajžen nerod; poznamo pa življenjske prilike večinoma le v naši ožji domovini. Pogoslo se spominjamo, kje nas žuli čevelj in nas tarejo razne nadloge, pa si kaj radi predstavljamo, da je največja nejevolja doma edino le pri nas v naši Dravski banovini. Če pa pogledamo malo doli na jug, se kaj hitro lahko prepričamo, da je drugod življenje še težje. Naši bratfe v Južni Srbiji, ki so okoli 600 let prenašali osmanski jarem in se borili junaško za svoje verske svetinje, za svoj dom in zlato svobobo — še desetkrat je njim težje v dandanašnji gospodarski krizi. Tukaj doli na jugu naše prostrane države prebiva milijon duš slovanske krvi; narod, ki se v pretežni večini peča s poljedelstvom. V deželi, kjer so turški nasilneži sloletja samo sesali kri in znoj uboge raje, je ostalo kmečko gospodarstvo na nizki stopnji, pa se li nedosfalki ne dajo tako hitro zboljšati. Zlasti to ni mogoče v sedanjih težkih časih, kajti živina, tobak, vino, opijum in drugi kmečki pridelki nimajo tiste cene, ki bi odgovarjala pridelovalnim stroškom. Zadrug, posojilnic in stičnih drugih koristnih gospodarskih ustanov in naprav tukaj tako-rekoč ni, in če seljak potrebuje posojilo, ga dobi, ali s takimi obrestmi, da cesto pojedo kapital pa še dolžnika samega povrhu! Malarija, v Sloveniji poznana samo po imenu, tukaj ogrožuje še zmeraj velik odstotek prebivalstva. Pod takimi in še raznimi drugimi težavnimi oko-liščami se bori tukajšnji seljak z velikanskim naporom za svoj in svojih obstoj. Da ni omagal in propadel popolnoma, zahvaliti je samo-le njegovi skromnosti v jedi in treznosti. Jasno je, da je poleg že naštetih ta narod moral imeti še druge, globokejše vrline, ki so ga usposabljale v njegovem težkem boju za obstoj in katere so mu pomogle, da doseže toliko željno osvobojenje izpod turškega robslva. Te vrline so bile in so še danes predvsem moralne! Globoko zaupanje v svojo vero, lepo moralno življenje v rodbini in na selu, ter neomajano vztrajna ljubezen do svoje rodne grude in do svobode, so bile v duši tukajšnjega preprostega seljaka vselej globoko zasidrane. V času, ko so se ponekod prepričanje, narodnost in materin jezik kupovali in prodajali za goljaž in vrček piva, ali pa za frakelj špirita, so bile na jugu žrtvovane glave, samo da je ohranjena čast naroda — čista in svetla . . . Tako tudi v sedanji gospodarski krizi prebivalstvo tukaj ne zabavlja, ne tarna in ne jadikuje, kajti dobro ve in zna, da so minili in prešli že hujši časi; ve tudi, da je sedanje težke stanje posledica svetovne vojne in da ta kriza ne bo trajala dolgo; vsaj sedmim svetopisenskim suhim kravam sledi vedno sedem debelih . . . Nepobitno pa ostane, da je našemu narodu na jugu s tako odličnimi moralnimi vrlinami zasi-gura najlepša bodočnost, razvoj, napredek in blagostanje. E. S. Agrarnim interesentom! Vse agrarne interesente opozarjamo, naj v svojem lastnem interesu pazijo, kdaj bodo razglašeni odloki o utrditvi zemljišč na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme. V slučaju, da interesi agrarnih interesentov niso zaščiteni, se zamorejo upravičenci pritožiti najkasneje v 15 dneh kot to predvideva tozadevni odlok. domače ve&ti Pet poslancev izstopilo iz kluba JRKD. Pet poslancev, med njimi dr. Fedor Nikič, Ivan Lon-čarevič, Lovro Kneževič, Stjepan Valjavec in dr. Fr. Grubauer, je najavilo svoj izstop iz kluba JRKD. Osnovali so svoj klub. Nove poštne znamke. S 1. aprilom so bile izročene prometu nove poštne znamke po 0*75 in 1-50 Din. Znamke po 0*75 Din so namenjene za lepljenje na dopisnicah in razglednicah za notranji promet, znamke po 1"50 pa za pisma v notranjem prometu in za razglednice za inozemstvo. Likvidacija agrarne reforme v Južni Srbiji. Na podlagi čl. 21 zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v Južni Srbiji in Črni gori je bil otvorjen kredit za izplačilo odkupnin. Kredit znaša 1,594.400 Din. Teh prvih izplačil bo deležno 422 oseb. Poroka. Na Mlaki pri Kočevski reki se je poročil posestnik in gostilničar gosp. Ferdinand Miklič z gospodično Marijo Levstik iz Travnika. Grozen zločin neznanih ljudi. V okolici Čaz-me je bil izvršen misterijozen zločin. Kmeta Pavla Trulca so našli ob občinski poti grozno razmesarjenega. Zdravniki so ugotovili, da je dobil umorjenec nad dvajset poškodb po vsein telesu, tako, da je smrt morala takoj nastopiti. Za odrezan nos leto dni ječe. Sodišče v Pe-trinji je obsodilo na leto dni ječe kmeta Nikolo Brodariča, ki je svoji sosedi Kati Škrinjarič na polju odsekal nos. Brodarič je bil lani obsojen na 600 Din globe, ker je Škrinjaričevo razžalil. To ga je tako razjezilo, da jo je med delom na polju napadel in ji odsekal nos. Moral bo sedeti leto dni v ječi, poleg tega pa plačati še 6340 dinarjev stroškov. Velik gozdni požar v Šumadiji. V gozdovih na planini Jastrebac pri Kruševcu je izbruhnil zaradi neprevidnosti nekega pastirja ogromen gozdni požar, ki je do sedaj uničil okrog 700 ha najlepših gozdov. Neki pastir je v gozdu zakuril, da bi se ogrel. Pozneje pa ognja ni pogasil, tako da ga je veter razpihal, vsled česar je nastal požar. Na pomoč je bilo poslano vojaštvo, ki je skupno s civilnim prebivalstvom že dva dni na delu, da požar lokalizira in ogenj pogasi. Dosedanja škoda znaša že nad 30 milijonov. Zaradi košarice krompirja ubil brata. V Čit-luku pri Mostarju se je spri Mate Ramljak s svojim bratom Franjom, ki je bil lačen, pa je v sili vzel nekaj njegovega krompirja iz kleti. Mate se je zaradi te malenkosti tako razjezil, da je brata zabodel. Železnica iz Beograda v Banja Luko preko Lazarevca, Valjeva, Loznice, Tuzle in Doboja bo v tekočem letu napravila z dvojnim tirom med Beogradom in Resnikom zopet korak naprej do izgotovitve. To bo ena najvažnejših naših železniških prog. Na občutljivi koži se pojavijo lišaji in drugi ne-dostatki, pri vporabi škodljivega mila. Zato se priporoča vporaba samo takih mil. ki so medicinsko brezhibna, kot so to: Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja in sicer: lilijino mlečno, lilijine kreme, borak-, sovo. glicerinovo, katranovo, rumenjakovo in milo za britje. Po pošti 5 kosov 52 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Engen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 344, Savska banovina. Poplave. V južnik krajih države imajo silno velike poplave. Samo v Banatu je voda poplavila nad 60.000 ha obdelane zemlje. Poplave imajo tudi na Madžarskem in v Rumuniji. Ženi odgriznil ušesa. V vasi Ravenski Le-meš blizu Križevcev se je odigrala V hiši kmeta Gjure Valjaka tragikomična drama. Gjuro je bil ljubosumen na svojo lepo ženo Jano in neprestano ji je očital nezvestobo. Žena je pa moževo sitnost mirno prenašala, kar je moža še bolj jezilo. Večkrat ji je zagrozil, da ji bo spačil obraz tako, da je ne bo nihče več pogledal. In svojo grožnjo je deloma res izpolnil. V soboto je prišel domov in začel ženi zopet oči- ' tati, da ima ljubavno razmerje z drugim. Zakonca sta se začela prepirati in med prepirom je mož ženi odgriznil ušesa, potem je pa dejal smeje: »No, zdaj si pa dovolj grda, da te ne bo nihče več pogledal.« V Sarajevu govedina po 6 Din kilogram. Občinska uprava v Sarajevu je že dalje časa vršila presijo na tamkajšnje mesarje, da bi zpi-žali cene mesu, ker je cena živine na sejmu stalno padala. Mesarji zahtevi občine niso ustregli. Občina je naposled otvorila lastno mesnico, v kateri se prodaja govedina po 6 Din kilogram. II. Banovinska vinska razstava in sejem v Ptuju. Prijave se sprejemajo do 20. aprila t. 1. One, ki bodo prispele po tem terminu, ne bodo več vpoštevane v razstavnem katalogu. To naj blagovolijo prijavniki vpoštevati. Izvoz lesa iz Jugoslavije, vse vrste, je izkazan v letu 1929 z 2190 milijoni dinarjev, leta 1930 s 1680 in 1. 1931 samo še s 1040 milijoni dinarjev. Padec od 1. 1931 pa 38-1 odstoten. Zdrav rod jo pogoj napredka in blagostanja« Naš kmetovalec stremi ea enim in za drugim, toda v današnji krizi pozabi le prečesto na največji zaklad: svoje zdravje. — Kdor si hoče povrniti ali utrditi zdravje in preživeti hkrati nekaj dni mirnega, udobnega in poceni oddiha, naj po-seti zdraviliSSe Rogaška Slatina! Pišite ravnateljstvu zdravilišča predhodno po prospekt! Izbor, sajenje in nega sadnega drevja V splošni gospodarski krizi je pač danes sadjarstvo edina kmetijska panoga, o kateri se more brez dvoma trditi, da je rentabilna. Kljub temu pa sadjarji še: vedno ne upoštevajo navodil za pravilno izbiro, sajenje in negovanje sadnega drevja. Kdor hoče saditi, mora predvsem poznati podnebje, lego in kakovost zemlje, v katero bo sadil, ker niso vse vrste in plemena za splošno širjenje. Marsikdo čita v oglasih kakor tudi v cenikih slavospeve raznim sortam, ali stoj, prijatelj, si pa ti uverjen, da bo dotično drevo v tvoji zemlji in podnebju tudi uspevalo in rodilo takšen sad, kakor ga ti po opisu pričakuješ? Za hladno podnebje niso primerne sorte, ki sicer v vinorodnih in zavetnih legah rodijo lepo in okusne plodove. To velja za vsa sadna plemena; obenem pa se ne sme pozabiti, da je sadno drevo kulturna rastlina, katero je treba na razne načine obdelovati, da se doseže uspeh. Največja rak-rana pa je kupovanje sadnih drevesc na sejmih, ker sploh ne veš, kaj kupiš, — zato je prvo, kar pričakujemo od oblasti v zaščito sadjarstva, da prepove vsako barantanje s sadnim drevjem. Prodajajo naj protokoliraru drevesničarji oziroma podružnice kmetijske družbe in SIVD, slednje pa naj svojim članom dobavijo potrebno in krajevnim razmeram primerno drevje. Na ta način bi se tudi najlažje preprečile pogoste tatvine mladega drevja, ker bi vsaka podružnica skrbela za svoj okoliš in imela na ta način točen pregled, koliko in kakšnih drevesc se je posadilo. Za nas velja od SIVD določen sadni izbor za Dravsko banovino in v okviru tega izbora naj vsaka podružnica določi sorte, ki so primerne za dotični okoliš. Ukinitev kontrole nad mlini. Na podlagi okrožnice davčnega oddelka finančnega ministrstva bedo dale finančne direkcije takoj nalog oddelkom finančne kontrole, da odtrgajo pečate, ki so z njimi zapečatili posamezne mline, in jih takoj odstranijo, ker je po novem zakonu o prometu s pšenico ta kontrola ukinjena. Prav tako imajo nalog ukiniti stalno kontrolo, ki je obstajala v nekaterih mlinih. Zločin dveh bratov. V Zvomiku so se te dni spopadli kmetje. Brata Drago in Ljubo Uič sta napadla Milovana Gjukanoviča in ga tako pretepla, da se je onesvestil. Potem sta ga polivala z mrzlo vodo, dokler ni prišel k sebi. Ko se je zavedel, sta ga posadila zopet na konja, pa sta ga kmalu potegnila znova na tla in ponovno pretepla. Tako sta ga mučila in mrcva-rila, dokler niso prišli do njegove hiše. Do smrti pretepen kmet je kmalu umrl, orožniki so pa napadalca aretirali. Carina na modro galico ne bo ukinjena. Splitska »Nova doba« poroča: Finančno ministrstvo, carinski oddelek je Tpgovski zbornici v Splitu na njeno vlogo od 20. februarja t. 1., s katero je predlagala ukinjenje uvozne carine na modro galico, sporočilo, da ni možnosti niti upravičenega razloga za znižanje uvozne carine na modro galico. Kot razlog za to navaja, da je mešana komisija trgovskega in kmetijskega ministrstva ugotovila, da je domača tvornica modre galice »Zorka« d. d. v Subotici, s katero je vlada zaključila desetletni dogovor za preskrbo-vanje domačih konsumentov z galico, v stanju kriti vso potrebo v državi, da cene domače galice ne prekoračijo dogovorjene cene, in da te niso višje od londonskih cen za tamošnjo potrošnjo, uračunši prevozne stroške. — To dajemo v vednost vinogradnikom in dobaviteljem galice z ozirom na dejstvo, da hodijo agentje neke inozemske tvrdke po Sloveniji in obetajo italijansko galico brez carine. Nič manj važna je druga točka uspešnega sadjarstva in Sicer, sajenje sadnega drevja. Neštetokrat sem imel priliko opazovati, kako -se sadi sadno drevje. V največ slučajih sem videl, da se v ta namen kopljejo pregloboke in preozke jame, v katere se v dobri volji ali žalibog pogrešeno nameče gnoja in raznih tvarin, katere so podvržene trohnobi. Žalibog ne pripušča prostor, da bi na tem mestu razpravljal in natančno opisal nesmisel takega početja, temveč hočem na kratko povedati vsem, kateri so dobre volje, da se na jabolčnem drevju pojavlja »rak« ena najnevarnejših bolezni samo vsled tega, ker se je mlado drevesce posadilo na prostor, s svežim gnojem pognojenim, oziroma se je drevo pozneje zalivalo s svežo in premočno gnojnico rn te rane so pozneje najboljše zavetje za krvavo uš. Kakor sem že zgoraj omenil, da je lega in kakovost zemlje predpogoj za uspešno sadjarstvo, če pa tega ni, potem se mora pač dotično zemljišče izboljšati umetnim potom. Jame naj se nikdar ne kopljejo globlje kot pol metra, v premeru pa 2 metra, katere pa se morajo napolniti z dobro preležano kompostnico, vsaj 20 cm nad zemeljsko površino. Pred saditvijo se morajo brezpogojno obrezali in razredčiti korenine, ter primerno okrajšati pogrnjki v kroni; priporočljivo je, da se obrezane in očiščene korenine namočijo v zmesi ilovice, kravjeka in vode. Še-le tako pripravljeno drevesce se vsadi na kolobar ter se z rahlo zemljo zasuje. Kolobar pa se pokrije s svežimi smrekovimi vejami, katere zadržujejo vlago, da posebno pomladanski vetrovi ne izsuše zemlje. Ako je bilo prvo in drugo dobro izvršeno, tedaj bo drevesce gotovo bohotno pognalo, ali žalibog, mlada rastlina ima svoie zajedalce, na katere je treba dobro paziti. Pojavijo se zelene listne uši, hruškov kapar ali rjava uš in krvava uš. Vsi ti neljubi gostje se »ns^li'0 v mladih nasadih, baš v času, ko ima kmet polne roke nervozi in živčnih boleznih , deluje »PLANINKA" • zdravil. ni iaj neposredno na izvir bolezni s tem, da pomnožuje občo obnovo tkiva. Na ta način prejmejo živci več hrane in mrtvilo živcev se odstrani. ..PLANINK A", zdravilni iaj pomaga izločujofiim organom, krepi kri, srce in celotni organizem, ter povzroči, da živci zopet pravilno delujejo. Zahtevajte v lekarnah samo pravi ..PMtNINKA"-zdravilni čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. L. Bakovec, Ljubljana. Tri žrtve poplave pri Karloveu. Poplava v okolici Karlovca je zahtevala, kakor se naknadno doznava, tudi tri človeške žrtve. Razen šestletnega otroka trgovca Krivučiča v Donjih Mi-kušah sta utonila tudi kmeta Mato Karpundžija in Tomo Užbinac iz šišljaviča. Omenjena kmeta sta se v čolnu podala preko Kolpe v gozd po drva. Na povratku pa se je čoln prevrnil in sta oba utonila. Pocenitev pšenice in moke. Že prvi dan, ko je stopil v veljavo novi zakon o prometu pšenice, s katerim se uvaja prosta trgovina s pšenico, so se pokazale dobre posledice ukinitve žitnega monopola. Na novosadski žitni borzi so takoj prvi dan padle cene pšenice in moke za preko 1 Din pri kilogramu. Pričakovati je, da se bosta pšenica in moka v kratkem pocenili tudi v prodaji na drobno. Škocijan pri Turjaku. Društvo kmetskih fantov in deklet v Škocijanu pri Turjaku gostuje v nedeljo 17. aprila ob 3. uri popoldne v Želimljah s Česnikovo veseloigro »Pogodba«, Vabljena so vsa društva in prijatelji naše kmetske mladine. dela. Zoper navedene in razne druge sadne škodljivce uporabljamo razna sredstva, bodisi domačega ali predvsem nemškega izvora. Tukaj hočem navesti samo domača sredstva, katera se z uspehom uporabljajo kot škropivo. V splošnem se rabi za zimsko škropljenje »Arborin«, izdelek »Chemotehne« v Ljubljani, in apneno-žveplena brozga«, izdelek tvrdke Jurca iz Ptuja. Pripomniti moram, da je »apneno-žveplena brozga zelo učinkovito sredstvo proti vsem za-jedavcem, samo to napako ima, da pušča na kovinastih delih škropilnice madeže, katere ni lahko osnažiti. Poleti, t. j. za zeleno škropljenje proti raznim ušem se z največjim uspehom uporablja škropivo »Garkon«, ki je tudi domač izdelek. Škropiti se mora v lepem, suhem vremenu, da ga ne more takoj dež oprati, ter se lepo prime na listje in mladike. Kakor sem se sam prepričal, niso uši več napadle škropljenega drevja in se je škropivo še celo v pozni jeseni dobro držalo na drevju. Za škropljenje moramo uporabljati vedno le škropilnice s finim razpršilnikom. Najbolje se obnesejo samodelne škropilnice tvrdke »Kovina« d. d. iz Maribora, katera ima glavno zastopstvo pri J. Videmšku, istotam. To je zares idealna škropilnica v treh različnih velikostih in sicer 81, 12 1, in 161, poleg tega pa izdeluje tudi prevozne škropilnice. Ne samo podružnicam, ampak tudi bolje situiranim sadjarjem bi toplo priporočal nabavo samodelne škropilnice. Njena konstrukcija je tako enostavna, da jo lahko vsak oskrbuje, poleg tega je pa močno in solidno izdelana. Brez smotrenega obdelovanja ne bomo dosegli zaželenih uspehov, zato je nujna potreba, da združimo vse sile za umno in dobičkanosno proizvodnjo sadja. —e. Ali 8i ie član Kmetijske MatUeTi Zgorel r hiši. V vasici Stara Bingula pri Mi-trovici se je pripetila težka nesreča. 621etni Matija Jankovič iz bližnje vasi se je zatekel pred mrazom v bajto Joška Jurine, kjer ni bilo nikogar doma. Zakuril je kar sredi izbe in ker je bil zelo utrujen, je kmalu zaspal. Ogenj se je pa hitro širil in kmalu je bila vsa bajta v plamenu. Zgorela je skupaj z Jarikovičem. Vinarsko društvo za Dravsko banovino r Mariboru bo imelo od 7. do 10. maja v Ptuju svoj VI. redni letni občni zbor. Obenem se bo vršil v Ptuju IV. vinarski kongres in II. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom. V soboto 7. maja ob 18. bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju seja glavnega odbora in delegatov podružnic in redni letni občni zbor Vinarskega društva, v nedeljo 8. maja ob 8. zjutraj se bo istotam pričel vinarski kongres, ob 11. dopoldne pa bo otvoritev vinske razstave z vinskim sejmom v dvorani Društvenega doma v Ptuju, ki bo odprta do 10. maja zvečer. Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz Josefova« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah in špecerijskih trgovinah. Dvoboj z inotikami. Dne 5. t. m. sta se vračala ponoči dninar Klaueček Ignacij z Rid-nega vrha in posestniški sin Pajnkihar Tone iz iste vasi od dela domov. Nenadno je Pajnkihar napadel Klanečka z motiko. Klaneček je dobil hude poškodbe na glavi in po rokah. Bil je prepeljan v ptujsko bolnico. »Madison Square garden« v Čehoslovaški. Bafa gradi v svojem sedežu največjo dvorano v Čehoslovaški za športne in društvene prireditve. Poleg največjega kinematografa in največjega hotela, ki se dozidavajo v Zlinu, se bo to mesto sedaj odlikovalo tudi na športnem polju. Zlin-ski »Madison Square garden« bo velika dvorana s prostorom 1000 m8, v kateri se bodo lahko prirejale boksarske tekme, teniške tekme in druge športne prireditve. Dvorana bo zgrajena tako, da jo bo zelo lahko preurediti v plesno dvorano in za javno telovadbo, a po potrebi se bodo v njej vršila tudi javna predavanja. Tehniški bo urejena popolnoma dovršeno, s prostranimi galerijami, z moderno urejenimi kopalnicami in z veliko garderobo. Vesli iz svelai Rusi bodo naročili v Nemčiji 300.000 ton valjanega železa in pozneje še 200.000 ton. Vsega ekupaj gre za ogromno vs< ;o 300 do 400 milijonov mark. Znižanje najemnin je sklenila pariška mestna uprava v vseh svojih hišah. Za stanovanja srednjih slojev, za katera se je plačevalo doslej 6935 frankov, se bo odslej pobiralo 5450 frankov. Revolucija v Nori Fundl&ndiji. V glavnem mestu St. Johnsu je večtisočglava množica demonstrirala proti vladi, navalila je na palačo parlamenta, na kateri je razbila vsa okna in je akte zmetala skozi okna. Vzrok temu je bil, ker neka ljudska deputacija ni bila puščena v parlament. Radi nastalega položaja je morala vlada odstopiti. 25 milijonov let stara jama. Iz St. Antonija v Teksasu v Ameriki poročajo: Znani raziskovalec dr. Fr. Nicholson je sporočil, da je odkril 25 milj severno od St. Antonija razsežno podzemeljsko jamo, katere starost se ceni na 25 milijonov let. V jami je našel mnogo slepih rib, bele netopirje in mlečnobele žabe. Glavna jama je dolga eno miljo ter meji na veliko podzemeljsko jezero. Raziskave se bodo nadaljevale. Največja najdišča bakra in zlata so odkrili severozapadno od Balkaškega jezera v Kazak-stanu (Ruska Centralna Azija). Stroški zgradb za izkoriščanje so proraounjeni na 500 milijonov rubljev. Amerika — najbolj zlata dežela. Po statističnih podatkih, izdanih konec marca, je Amerika na zlatu najbogatejša dežela na svetu. Svetovni zlati standard je namreč po ameriških podatkih razdeljen takole: Amerika ima zlata za 4007 milijonov dolarjev, Francija za 2808 milijonov dolarjev, Anglija za 588 milijonov dolarjev, Švica za 472 milijonov dolarjev, Španija za 434 milijonov dolarjev, Holandija za 357 milijonov dolarjev, Rusija za 329 milijonov dolarjev, Argentina za 253 milijonov dolarjev, Japonska za 234 in Nemčija za 226 milijonov dolarjev. Povratek k ročnemu delu. Tvornlca za cigarete »Perusa« v Monakovem je tvegala intere-santen poskus. Nastavila je več sto delavk za ročno izdelovanje cigaret in se hoče poslužiti tega načina izdelovanja cigaret še v večjem obsegu. Po eni strani je to storila zaradi tega, da nekoliko zmanjša brezposelnost, po drugi strani pa zato, ker so z roko izdelane cigarete kvalitativno mnogo boljše od strojnih izdelkov. Tvor-ničarji upajo, da jim bo glede na ta postopek tudi država znižala nekatere dajatve. Čevlje dobite povsod, na o£»roke pa samo pri »Tempo", Ljubljana, Gledališka ulica 4 (nasproti opere). § Pravda za 16 otokov. Princesa Dayang, sestra suluškega sultana, je vložila tožbo za povračilo 16 otočičev v suluškem morju na vzhodni strani britskega Bornea. Otoki so zdaj deloma angleška, deloma ameriška last in suluški sultan se jim je v pogodbi iz 1. 1899 izrečno odrekel, s čimer pa se njegova sestra nikakor ne sklada. Gledališka stavka r Franciji. Ker je vlada odklonila zahtevane davčne olajšave, so danes vsa gledališča, ki niso subvencionirana od države, kakor tudi vsi varijeteji, kinematografi in druga zabavišča v Franciji ustavila obratovanje in proglasila stavko. Ledene gore ogrožajo plovbo. Kapitani mnogih ladij, ki so zadnje dni vozili po severnih vodah Atlantskega oceana, poročajo, da plava proti jugu nad 350 ledenih gor, ki so se deloma približale črti, po kateri vozijo veliki prekomor-niki na 50 km bližine. Zaradi nevarnosti, ki bi utegnila ponoviti nesrečo »Titanica« pred 20 leti, je premaknjen prekomorski promet Amerike in Evrope v naslednjih tednih bolj proti jugu. Briandov spomenik v Cocherelu. Občinski svet občin Houlbec in Cocherel je soglasno sklenil postaviti pokojnemu Aristidu Briandu spomenik v občini Cocherel, kjer je imel Briand posestvo in kjer ga bodo prihodnje dni položili k dokončnemu počitku. Veliko razstavo Fordovih avtomobilov t Ncwyorku so demonstrirajoči brezposelni napadli s kamenjem in razbili vse šipe na poslopjih, v katerih je nameščena razstava. žuželke kot »slepi potniki« Poljedelski oddelek ameriške vlade prireja ta čas energičen lov na škodljive žuželke, ki jih letala nehote privažajo s seboj iz tropskih in drugih dežel. V zadnjih 12 mesecih so n. pr. skrbno preiskali 4500 letal in so ugotovili te nepoklicane »potnike« najrazličnejših vrst na 400 med njimi! Celo »Grof Zeppelinc je na svojem prvem potovanju iz Evrope v Ameriko privedel s seboj pol tucata žuželskih vrst, ki jih v Ameriki še niso poznali. Posebno škodljive za poljedelstvo pa so drobne žuželke iz tropskega pasu, ki jih je mogoče odkriti le z najskrbnejšo rabo povečalnih stekel. »Zaslužil si je!« V waleškem mestecu Long-shire so hoteli pri zadnjih občinskih volitvah počastiti novo izvoljenega župana s tem, da so mu postavili slavolok. Na slavoloku je visel lep venec, nad njim pa se je blestel napis: »Zaslužil si je!« Na slavnostni dan namestitve novega župana je divjal hud vihar, ki je venec otrgal. In tako se je zgodilo, da je slavnostni sprevod, ko je šel pod slavolokom, našel samo debelo vrv, ki je visela z njega, nad njo pa so stale besede: »Zaslužil si je!« Kdo vzgaja otroke? Glasom statistike, ki obravnava število in odstotno razmerje med moškimi in ženskimi učnimi močmi na evropskih osnovnih šolah, poučuje v Franciji v ljudskih šolah polovico učiteljev in polovico učiteljic. V Angliji prekašajo ženske učiteljice moške učitelje, ker jih je 60 odstokov. Tudi v ameriških Zedinjenih državah je vzgoja otrok poverjena pretežno ženskam, medtem ko je v Nemčiji na ljuskih šolah 75 odstotkov učiteljev in 25 odstotkov učiteljic. Uvoi žita r Italijo. Po poročilu italijanske generalne direkcije carin je Italija meseca marca uvozila 1,019.953 stotov pšenice, dočim je uvoz pšenice v Italijo znašal meseca marca leta 1931 1,921.864 stotov. Od julija 1930 do 31. marca 1931 je Italija uvozila 14,830.876 stotov pšenice, dočim je uvoz pšenice med 1. julijem 1931 in 31. marcem 1932 znašal 3,177.168 stotov, za 11,653.712 stotov manj. Kašlju in hripavosti ao najbolj naklonjene samo osebe, ki ne negujejo dovolj svoja usta in grlo. Dnevna nega s preizkušenim domačim sredstvom, Fellerjevim Elsafluidom. varuje tudi pred nahodom, hripo, prehladom itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugea V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 844, Savska banovina. Modernizacija sv. stoli-ce v Rimu. V poslednjih letih, ko so vse tehnične udobnosti ter novi izumi popolnoma preobrazili človeško življenje, se je pričela iu-di sv. stolica rimska posluževati teh udobnosti. Pred časom so v Vaiika- nu uvedli radio, avtomobil, zdar pa, kar nam kaže naša slika, tudi >, železnico. Konferenca v Londonu, kjer so hoteli rešiti podonavsko vprašanje, se je razšla Vprašanje, kako si naj pomaga 5 podonavskih držav (Češka, Avstrija, Ogrska, Romunija in Jugoslavija) iz današnje gospodarske krize, spada med najvažnejša vprašanja evropske politike; saj je sam predsednik francoske vlade Tardieu (reci: Tardič) izjavil v francoskem parlamentu, >da grozi celi Evropi velika nevarnost, že Evropa ne pride jugovzhodnemu svojemu delu na pomoč najkasneje v 2 mesecih«. Da to nevarnost prepreči, je francoska vlada izdelala predlog, po katerem naj bi se zgoraj naštete države gospodarsko zbližale s tem, da bi bile carine med njimi znatno nižje kakor so sedaj; to naj bi pospešilo trgovino med njimi. S tem predlogom pa niti Angleži, niti Nemci niti Italijani niso bili zadovoljni in zato je 4-dnevna konferenca potekla brez uspeha. Kakor vse kaže, bodo prav tako žalostno končale tudi vse nadaljne konference glede Po-donavja, kajti Podonavju se da pomagati le, Če se mu kjerkoli odpre trg za njegove agrarne produkte. Dokler mi ne dobimo ugodnih cen za naše žito,, vino in živino, ne moremo nikjer kupovati industrijskega blaga, ker brez denarja ni nič. Sejmi. 11. aprila: Grahovo, Kapela pri Brežicah. 18. aprila: St. Peter na Notr., Radeče pri Zid. mostu, Leskove« pri Krškem. 19. aprila: Novo mesto, Črnomelj. 20. aprila: Sv. Tilen. 22. aprila: Motnik, Ptuj. Poceni kura za vsakogar kjer je treba za ureditev delovanja želodca pitne kure, je uporaba dietetikuma »Planinka-čaj Bahovec«. Omot 20 Din v lekarnah, zadostuje za dolgo časa. Zanimive številke iz starih časov Mi smo dandanes vajeni visokih številk — mi računamo le na milijone in na miljar-de ali pa še višje. Na visoke številke smo se privadili zlasti med vojno in po vojni. Visoke številke so pa poznali tudi že v starih časih. Niso bile nekdanje številke sicer tako visoke kakor so naše današnje, toda če primerjamo nekdanje in današnje vrednosti med seboj, vidimo, da so tudi nekdaj računali prav visoko. V starem Rimu je veljal okoli Kristusovega rojstva za najbogatejšega človeka neki Krassus. Tega moža so cenili na 1000 talentov, kar bi bilo po vrednosti srebra (zlata) okoli pol miljarde dinarjev. Ta številka pa se še silno poveča, če računamo, kaj se je takrat za denar dobilo 1 Krassus je priredil nekoč pojedino za 200.000 ljudi, ki so na njegov račun jedli in pili cel dan in celo noč — pa se mu ni nič poznalo! Aleksander Veliki (macedonski kralj, ki je živel 300 let pred Kristom) je plačal na dan svoje poroke vse dolgove, kar so jih imeli njegovi vojaki, skupaj okoli poldrugo mi-ljardo dinarjev! Piramido (grobnico) za egiptovskega kralja Keops-a je delalo 100.000 ljudi celih 20 let. Tako so takrat reševali vprašanje brezposelnosti. Kralj je rekel: Ljudem moram dati jesti; če pa že dobivajo hrano, naj pa vsaj nekaj delajo. Tudi nekdanja mesta niso bila dosti manjša kakor so moderna mesta. Mesto Babilon je bilo obdano z zidovjem v obliki četverokota, vsaka stran pa je merila 22 kilometrov. To se pravi, da Babilon ni bil nič manjši kakor je Dunaj ali Berlin. Življenje je bilo nekdaj res zelo poceni, nekatere stvari pa so bile vseeno silno drage. Med najdražje stvari je spadala rdeča barva >škrlat«. En kilogram s škrlatom pobarvane volne je veljal n. pr. 150.000 dinarjev. Ta cena pa nam je razumljiva, če pomislimo, da je bilo treba naloviti po 10.90O školjk za 1 gram dragega barvila. Sad|ar|ll Uporabljajte za pomladansko škropljenje sadnega drevja ARBORIN ki Vam zanesljivo zatre vse Škodljivce 'Arborin izdeluje ,#CHEMOTECHNA" družba z o. z. LJUBLJANA, Mestni trg tO (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne) vA Vi in zopet imate veliko korist, ako pišete še danes po novi, veliki, ilustrirani cenik vseh brivskih predmetov, v katerem so britve po 21, 29, 45 Din, lasostrižniki po 12, 14, 18, brivski aparati po 14, 18, 20, škarje po 12, 14,18 Din, dalje čopiči, mila, nožiči in mnogo drugih predmetov. Cene so radi velikanskega nakupa direktno iz Solingena zelo nizke, kvaliteta pa posebno dobra. Pišite takoj po cenik 1 Ceiie št. 63 J 112 let /e že slava Kvanjsha bvanilnica ki se imenuje sedaj Mvanilnica Ž)i?cxvsfee banovine mmmmmmmmmmmmmmmHmmmmKmmmmmm Ljubljana, Knafljeva ulica 9 Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke Za vloge in vse obveznosti hranilnice jamti cela Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo Javino močjo Najvarnejša naložitev denarja Najvišje obrestovanje KDOR HOČE POCENI ZIDATI naj zida v lastni režiji. — Stavbe prevzema Stavbno društvo „GRADIDOM" SREDINA 15. — TELEFON 2426 V zalogi ima vsakovrstni stavbni materija!. — Izdeluje vsakovrstne nairte. — Preskrbuje stavbiiia. Sprejmem čevljarskega vajenca z dežele z dobrimi pogoji MARTIN KAPLAN, Ljubljana, Zvonarska 9 Polnomastni, "HT polmastni in ^^ ■ Mr trapistovskl JL JLm ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cen ali FtffllMM LJUBUANA L RUN UPI Kolodvorska ulita 7 ■■■■H Lep semenski oves po Din 2 25 Ima v zalogi EKONOM" Kolodvorska ul. 7. Posestvo v lepem kraju obsegajoče ca. 7 johov zemlje, sesto-ječe iz dveb hiš, hleva, sadonosnika, vinograda, gozda, njiv in travnika, se po ugodni ceni proda. Več pove Franc Strucl, Sv. Vid pri Ptuju Pri krompirju, pesi m koruzi se splača uporaba vi \w ' Nitrofoskala-Ruše ^ 100 i • ' ■'•) ■ . i Pridelek: 300 q krompirja oziroma 600 q pese na 1 ha. Na 1 k. jutro je potreba 250 do 300 kg nitro-foskala. Kmetovalci, naročajte skupno preko svojih zadrug, Kmetijskih podružnic ali občin pri Tvornici za dušik d. d., Ruše EKONOM Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland cementa. VSAK zaveden kmet bi moral citati naš list! Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ul. 5 VELIKA ZALOGA suknenega blaga za moške in ženske obleke Leoa izbira svilenih rut in različnih šerp Krojači in Šivilje, pišite po vzorce! L. Mikuš Ljubljana, Mestni trs 15 malo I Ustanovljeno 1839 Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletiljstva doma. — Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesečno, ker odjemljemo naple-teno blago, plačamo delo za pletenje in dobavimo prejo za predelovanje. PiSite Se danes po brezplačne prospekte na: Domača pletarska industrija štev. 87, JOSIP KALIŠ MARIBOR Trubarjeva ulica t. I. SLANOVIC sploSno kljuiavniiarstvo Ljubljana Gajava ulica 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikl.jana V vsako kmetsko hišo Kmetijsko Matico! £?