KakšnočastjeimelSobekJavorcaž. Poljski spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič. Sobek pa jih je imel šele trideset, zato je pomislil: j»In če tudi ne uidem, ne bom še taKo star, ko pridein venl« In dvomil ni o sebi prav nič. Zaprli so ga v višnickem gradu. Kogar so tam zaprli, 3n naj je bil rejen kot medved jeseni, si je lahko s prstom štel rebra: eno, dve, tri — kolikor jih je imel. Ušteti se ni mogel. Tam mati ni nalivala mleka na kašo in ni nosila zabeljenega krompirja na mizo. A Sobek ni poveša! glave. Višnic ni oravski grad in on je ušel tudi od tam. Kako je to storil? Mrežo je prepilil s skrito pilo in akocil ven. Zletel je in letel, živ je pa vendar pade! na tla. Vedel je, da pade živ na tla, in to ga je rešilo. To je treba vedeti; cim ga mine zaupanje in vera samega v sebe, čim prične premišijevati in tehtali, si gotovo zlomi vrat, kakor ei tisti ne lzpahne noge, ki smelo skoči naprej. »Ni boljših perotnic, kakor je smelost«, so že od nekdaj govorili stari Ijudje. a.; Tudi Sobek Javorcaž si je tako mislil. Ko so Sobka zaprli v viuničko ječo, Je takoj uvidel, pri fem da je. Pride k njemu star paznik — bilo je peti ali šesti dan po Sobkovem prihodu — s silnim vikorn in krikom, da Sobek ni pometel celice in ni napravil reda, ko je bila na njem vrsta. Paznik je bil visok človek, da 90 ga ujetniki imenovali »zvonik«. Ce je Sobek z glavo segal do stropa, bi bil ta segel do strehe. Kriči, ukazuje in robanti; Sobek i posluša in se ne gane. Ko je imel nazadnje že dosti tega I kričanja, pa ti tak, kakor je stal, dvigne nogo, sune in naj ravnost pazniku v obraz. Še premaknil se ni, samo noga se mu je izpro/.ila do vrha glave, kakor na vzmeteh. Tako je bil spreten. Paznik se je zvalil po tleh, kri se nra je ulila iz nosa. Sobka so ukovali v okove za tri tedne. Ceiice pa ni pometal več in ni delal reda. Rešil se je tega. Tako mu je potekal čas v ječi: prvp dni.s tem, da se je seznanjal s tovarisi po navadi ujetnikov, potera pa 9 premišljevanjem, kdaj mu odvzamejo okove, ker so bili strašno težki in tesni. Cele tri tedne v njih ni zatisnil očesa. Takraf je pripovedovai tovarišem razne zgodbe iz živIjenja razbojnikov in iz lastnega. Gorali so poslušali s takim zadosčenjem, s kakršnim Ijudje poslušajo znane. zanimive in občudovanja vredne povesti. Kimali so z glavami in pritrjevali pomenljivo: »H;ij! Haj! Hej! Hej!« Drugi so poslušali z odprlimi usti in horalska slava sploh ter Sobkova še posebej je rastla v njih dušah od dne do dne, od noei do noči. Sobek pa je znal svojo osebo vedno postaviti na solnce imenilnih ali nenavadnih dejanj. Najrajši jp pripovedoval o dokazih svoje sile in o slrabu, katerega je vzbujal, ali kako so ga zaradi njegove razumnosti, velike spretnosti in posebne nadarjenosti čislali in občndovali. Pripovedoval je na primer, kako je prebil zimo, ki je bila nenavadno težka za razbojnike. Poleti se mu je dobro godilo. Prenooeval je kjerkoli, v gozdu, na tleh, v^asih na kaki zaseki. v jarku, na mahu, ali pa na mehkem travniku, Bilo je toplo. V zimi pa je bila slaba. Nekateri razbojniki so radi prenočevali pri kmetih; posebno radi so šli služit za hlapce. Bog varuj, da bi takemu hlapcu kdo storil kaj žalega! Tako je šel tudi Sobek Javorcaž neko zimo k Tolfosu v Vitovi za hiapca. »Ta ti je pravi!« si je mislil Tolfos, ki ga je bil spre« jel. »Na peči leži, dela mu ni mar. jNobene stvari se vfa. loii.« . / Tolfns je bil dober gosrvvlar, pa si je mislil: »Če se ti ne zganeš, pa se še jaz ne bom. Le polegaj, le!« Dajal mu je samo ovseno kašo, misleč si: »Se boš že zganil.« Pa se ni; Javorcaž je ležal na peči in jedel ovseno kašo. Zganil pa se ni. Tolfos bi bil drugpga naklestii in ga vrgel iz koče, pred tem pa je imel strah. Hlapec je bil do stropa. In tako je minila zima. Ko je prišla spomlad, se je Sobek zganil. Nekega dae je šel hlapec ven. Tolfos je v Beskidih oral 9 trpmi junci. Sohpk stopi k njpmu in pravi: »Gospodar, slabo vam gre izpod rok. Izprezite junce, naj se rajši pasejo, bom poskusil jaz sam.« In jp 5el. Potpgnil jp in 90 orali. En ogon, pa šp enega! Fj! Pri trptjcm jt> Tolfos še kapo izgubil. pa je ni utegni! pobrati z grudp. Zdaj jp špIp izprevidel Tolfos, koga je vso zimo krmil z nezabeljpno kašo. Pa je bilo ie prepozno. Hlapec, ki je oral za tri junce, je odšel v gozd na Oravi. Minp dan, dva. nič! Tolfos jp pozabil. Fj, pa ti pridpjo polpti prav opoldne. Štirje so biii. Pohrali so vsr, kar so na51i. Prijeli so To'fosa. fpprav so žpnskp krifale. in mu vrplp masti naliti na trehuri. Ko je Sobek odhajal, mu je samo rekel: »Ovce imaš, zakolji eao ali dve. Zavij se v njih kože, pa se pozdraviš. To imaš za tvojo kašo.« Razbojniki so si vedeli pornagati. Tolfos pa ni vpp videl Sobka in Sobek ne Tolfosa. Sicer se pa nobenemu ni iožilo. Drugo zimo, kaki dve leti poznpje, je prpbil drugače. Nastanil sp jp v Zakopanem na Bundovkah v ovčjaku pri Samkovih ovcah. Tam je bil kakor v trdnjavi, kajti ovrjak je bil zgrajpn iz samih ceiih, n(?otesanih smrek. Z njim pa te je tam nastanila tudi njegova Ijubica Zošlanka iz Zakopancga. Sobpk je bil porabpn za vsp. Čital je iz knjige, da je bilo vpspIjp in rudovito jp gviral na dude. In Ijudje so ga imeli grozno radi. Cprkev jp bila daleč, Ijudjp pa 80 9P ahajali pri njpm na Bundovkah. Izba je bila vetika; peo so pokiili z nito, pa jp bi'o opravljpno. Sobpk jp vzp] knjipo v roke in iz nje na glas Biolil pri peci, ljudje pa za njira. Zpnske so žebralp, da jih jp bila polna vsa izba. Peli so pobožne pesmi iz bukev, ko pa se je bila pobožnost končala. so jetlli in pili. Sicpr pa jp Sobku vsak moral prinesti steklenico žganja. kos slaninp ali pa grudo masla. . To je bilo vsem znano, zato jp prinpgel vsak. kar je imel. Ko so se najedli in napili, so zoppt plesali. Prvi je šel vedno v kolo Sobek s svojo Zošlnnko. Ko ita ap naplesala. jp Sobek gedel na klop, vzpI dude. igral, Ijudjp pa so plpsali. Voasih jp taka poboznost pri Sobkn traja^a kar do torka. Marsikak kmpt jp s take zabavp prišp! domov bn'7 las. Kajti Sobek ni poznal šale; 5e se je kdo zugledal v Zošlan- ko, ga je kar zgrabil za »huncfute«*) na glavi in hop! z njini ven. Lasje so pa Sobku ostaii v pestph. Tisti st> ni več vrnil v kočo. da bi Sobka oštel. Vsak je šel počasi domov ter si otipaval glavo. Vračati se ni bilo varno. ker Sobek ni poznal šale. Sieer pa jeze tndi ni bilo zato — drugo nedeljo je kaznovanec zopet prišel. Spomladi jt> Sobek odmeril plalno za Zošlanko od smreke do smrckp. To je bi!o kolo, to je bila meral Potem pu je odšel v gozd. Tako je prezimoval Sobek Javorcaž. Nazadnje so ga odkovali in kaj se zgodil Pride vam noter tak-le mlail častnik; ujetniki so bili baž na dvorišču. Zid okoli dvorišča je bil visok. Pa pravi Sobku: »Javorcaž, ali jp rps, da znas pobegniti čez zid?« »Rps je! Zakaj bi ne znal?« pravi Sobek. ,Ko!iko korakov storiš?« »Kolikor Imčem. če treba štiri.« »Ali bi skoril na ta-lp zid?« »Na tpga-!p? Aj. np, ne skočim.« »^e se pa zalptiš?« »OddaVč! Pa sp.« Castnik jp ma'o pomis'il. ker pa jp bil mlad in radovp