DRUŽBENE DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENO VARSTVO Občinska zdravstvena skupnost Grosuplje zagotavlja zdravstveno varstvo poprečno za 23.851 zavarovancev. Od tegaje32%zaposlenih, 15,6%jeupokojencev, 12,5%kmetov in 39,2% družinskih članov. V primerjavi s podatki za prete-kla obdobja se je delež zaposlenih zmanjšal, zelo pa sta se po-vefala deleža upokojencev in kmetov. Stevilo uporabnikov na enega zaposlenega je 3,1 in narašča. Takšna spremenjena struktura uporabnikov precej vpliva na poviševanje stroškov za zdravstveno varstvo, zaradi, na eni strani neugodne sta-rostne strukture uporabnikov, na drugi strani pa zaradi ni-zkega deleža, ki ga za zdravstveno varstvo prispevata ti dve kategoriji prebivalstva. Zdravstveno varstvo za uporabnike Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje zagotalja v občini TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Grosuplje z enotama v Grosupljem in Ivančni gorici ter z zdravstvenima postajam v Dobrepolju in Zagradcu kot izvajalec splošnega in zobozdravstvenega var-stva, v regiji pa v pretežni meri UKC Ljubljana kot izvajalec specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva. V osnovni zdravstveni dejavnosti je v občini zaposlenih 120,5 delavcev. Odsostnost z dela znaša 5,9 odstotka. V primerjavi s prete-klimi obdobji se je odsotnost z dela nekoliko zmanjšala, ven-dar je v primerjavi z nekaterimi sosednjimi občinami še ved-no visoka. V strukturi prihodkov zdravstvene skupnosti predstavljajo prispevki iz združenega dela 76,2%., republiška solidarnost 21,9% in ostali prihodki 1,9%. Prispevna stopnja iz BOD za zdravstveno varstvo znaša 11,63%, od 1. 10. 1989 dalje pa 12,88%. Med odhodki zdravstvene skupnosti zavzemajo poglavitni delež stroški zdravstvenih storitev in sicer 89,9%. K stroškom zdravstvenih storitev uporabniki prispevajo 1,17%. Nadome-stila osebnih dohodkov in povračila ter ostali stroški zdrav-stvene skupnosti predstavljajo 10,1 % vseh odhodkov. Zaradi visoke rasti stroškov zdravstvenih storitev, neugod-ne strukture uporabnikov, nizkih prispevkih zasebnih upo-rabnikov (kmetov in tudi obrtnikov) ima skupnost težave v finančnem poslovanju, ki se kažejo v nelikvidnosti in viso-kem primanjkljaju. DRUŽBENO VARSTVO OTROK Vzgojnovarstvena dejavnost V vzgojnovarslveni organizaciji v občini je 751 predšol-skih otrok ali 32,5% vseh predšolskih otrok. Na področju vzgojnovarstvene dejavnosti smo se v tem obdobju spopadli z enakimi težavami, kot leta nazaj — torej z velikim številom odklonjenih otrok v vrtcih. Letos v septembru je bilo v obravnavi 376 prošenj za sprejem v VVO. V VVO so sprejeli 186 otrok, 190 pa so jih odklonili. Vsem je znano, da so prostorski normativi močno preseže-ni, da je vzgojnega kadra glede na število otrok v oddelkih premalo in da s tem onemogočamo optimalen proces vzgoj-nega dela, seveda na škodo otrok in vzgojiteljev ter varuhov. Jasno pa je tudi to, da že več let ne moremo zgraditi ali pridobiti potrebne prostore za širitev dejavnosti. Nujno bi to potrebovali na Vidmu, Grosupljem in Ivančni goriri, a kaj ko zbrana sredstva po domicilni prispevni stopnji ne zadoščajo niti za kritje vzgojnovarstvene dejavnosti za 751 otrok. Res, da se je prispevna stopnja povišala za polovico v avgustu, kar pa še vedno za osnovno dejavnost ni dovolj. Torej za vzgoj-novaretveno dejavnost in programe male 5ole zagotavljamo sredstva z zamiki, tudi za več meseeev. Ob vsem tem, naj omenimo le ta napredek, da se število ur za malo šolo, torej za otroke, ki niso v VVO v dnevnem varstvu, povečuje in pribli-žuje 300 ur na leto. S tem skušamo vsaj delno omiliti razliko med otrokom, ki je dnevno v VVO in otrokom, ki dobi 300 ur programa samo eno leto pred vstopom v osnovno šolo. Glede prispevkov staršev za otroke, ki so v VVO pa le to: v letu 1987 je bil delež siaršev v strukturi ekonomske cene preko 30%, v letu 1988 komaj 30%, v letu 1989 pa se močno znižuje in znaiSa kljub mesečnim valorizacijam le 21%, torej je preko prispevne stopnje potrebno zagotoviti že 79% sredstev. NajviŠji prispevek staišev je npr. za 3 letnega otroka znašal v marcu 1989 216.150 din, v juniju 482.850 din, v septembru pa 1.333.900 din, pa vendar prispeva ta najvišji znesek le 10% staršev, 90% stariev pa različno, največ jih je v sredini po-vprečja, torej od 500.000 do 700.000 din v septembru. Denarne pomoči otrokom Denarno pomoč otrokom prejema 1165 otrok z naslova Občinske skupnosti otroškega varstva Grosuplje. Med temi otroci jih je veliko iz drugih republik in AP, katerih starši de-lajo na območju občine Grosuplje (470 otrok ali 40%). Višina denarne pomoči je enako kot prispevek za VVO, valorizirana vsak mesec, tako znaža v septembru najviSja de-narna pomoč za otroka v SRS 629.000 din, za otroke delav-cev iz drugih republik in AP pa je različna in sicer: — Bosna in Hercegovina.............497.000 din — Črna gora ....................465.500 din — Hrvalska.....................553.600 din — Makedonija...................515.800 din — Kosovo......................415.200 din — Vojvodina....................478.100 din — Srbija.......................490.700 din To velja od 1/5—1989 dalje, koje bil sprejet novsamo- upravni sporazum. ki upošteva razlike v ravni najnižjih živ-Ijcnjskih slroškov v širšem okolju, kjcr ima otrok stalno prebivaliSče. Po prenehanju veljavnosti zveznega zakona o kompenzaci-jah je bil sprejet v SR Sloveniji zakon o zagotavljanju sredstev j.a nadomestilo dela cene mleka in moke. To so sredstva re-publiškega proračuna — upravičeni do tega pa so od 1/3—1989 dalje vsi upravičenci do dename pomoči otro-kom v Sloveniji. Znesek nadomestila je znašal na enega otroka v marcu 20.000 din, potem 50.000 din, v oktobru 1989 pa bo znesek 80.000 din. V občini Grosuplje prejema nadomestilo za del cene kruha in mleka 717 otrok. To nadomestilo prejemajo upravičenci istočasno z denarno pomočjo otrokom v podjetjih in ustanovah. Upravičenci do porodniškega dopusta in družbene pomoči iskalkam zaposlitve in študentkam Ob polletju letošnjega leta je bilo na porodniškem dopustu 112 oseb: 111 mater in I oče. Med materami je tudi 1 združe-na kmetica. Od zadrug je le KZ Videm-Dobrepolje pristopila k samoupravnemu sporazumu, po katerem so do porodniš-kega dopusla in nadomestila OD za porodniSki dopust upra-vičene tudi združene kmetice. Družbena pomoč (84 dni)je prejemalo 5 iskalk zaposlitve in 1 učenka srednjega usmerjenega izobraievanja. Zavitek za opremo novorojenccv je v tem obdobju prejelo 239 upravičenk, od tega 1 kmetica, 3 nezaposlene ženske in 1 žcnska v rednem izobraževanju. Zavitek prejmejo vse bodoče matere s stalnim prebivališčem v občini Grosuplje. V število upravičencev do porodniškega dopusta so zajeti le upravi-čenci iz podjelij na območju občine Grosuplje. Zanimivo je, da se je število upravičenk do porodniškega dopusta od leta 1988 (30/6) glede na 30/6— 1989 povečalo za 30%. SOCIALNO SKRBSTVO Na področju socialnega skrbstva delujejo v naši občini tri izvajalske organizacije: Center za socialno delo s 7 zaposle-nimi delavci, Dom starejših občanov Grosuplje kol splošni socialni zavod s kapaciteto 168 mest za ostarele obiane ter Delovno varstveni zavod Ponikve kot posebni socialni zavod s kapaciteto 100 mest, od tega 45 v enoti doma upokojencev ter 55 mest za invalide na usposabljanju, delovni terapiji ali v delovnem razmerju. Kapacilete obeh domov so polno zase-dene, potrebe po domskem varstvu so večje od razpoložljivih kapacitet. Dom starejših občanov že od leta 1988 izvaja novo obliko dcjavnosti, to je razvoz kosil na dom, DVZ Ponikve pa ob spremenjeni strukturi oskrbovancev uvaja posebne socialne aktivnosti kol obliko dela pod posebnimi pogoji. V splošnih in posebnih socialnih zavodih se nahaja 156 na-ših občanov, od celotnega števila je 40% samoplačnikov, 39% skupnosl doplačuje k oskrbnim stroškom, 21% pa krije oskrbne stroške v celoti. Občani so dolžni prispevati k oskrb-nimi vse svoje dohodke oz. prejemke, za osebne potrebe pa jim pripada žepnina v višini 10% pokojnine, oz. 10% družbe-no denarne pomoči kol edini vir preživljanja v primerih, ko so brez lastnih dohodkov. V organizacijah za usposabljanje je vključenih 23 otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, oz. z motnjami vedenja in osebnosti, 6 pa v delavnice pod po-sebnimi pogoji. Občanom, ki so brez sredstev za preživljanje, zagotavija skupnost družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja. Od 1. 9. 1989 dalje znaša višina pomoči 1,800.000 din me-sečno kar je v skladu s SaS o socialnovarstvenih pomočeh. To obliko pomoči prejema 19 občanov, število pa se v zadnjih letih postopoma znižuje. Denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja prejema 60 ob&inov, povprečna vijina je nižja od republiškega po-vprečja, ki znaša polovico edinega vira. Do te oblikc pomoči so upravičeni občani, ki jim lastna sredstva za preživljanje ne zagolavljajo socialne varnosti. Nadomestilo za invalidnost po zakonu o družbenem var-stvu telesno in duševno phzadetih odraslih oseb prejema 84 občanov. V občini Grosuplje ima rejništvo dolgoletno tradicijo. Z rejništvom se ukvarja 23 družin, 9 od teh ima iz tega naslova status pogodbenih zavarovancev, 2 rejnid sta se v zadnjem letu iz tega naslova tudi že upokojili. Interes za rejništvo se povečuje tudi med mladimi družinami. Center za socialno delo v največji možni meri prilagaja metode dela potrebam občanov. Že v letu 1988 je za delo na področju obravnave otrok in mladostnikov z motnjami ve- ^^ denja in osebnosti pritegnil k sodelovanju prostovoljce — ^| predvsem študente družboslovnih fakultet, v letu 1989 seje število vključenih otrok in prostovoljcev še povečalo. Razve-seljivo je, da vlada med mladimi veliko volje in pripravljeno-sti za delo na tem področju, pa tudi prvi pozitivni rezultati so že vidni. ZAPOSLOVANJE Tudi zaposlovanje vsako leto bolj občuti posledice gospo-darske krize. Lani ob tem času je bilo na skupnosti za zapo-slovanje prijavljenih 110 iskalcev zaposlitve, letos že 155. Od tegaje 69 oseb brez poklicne usposobljenosti. Med njimi je največ mladih, ki so končali osnovno šolo ali so bili neuspešni v usmerjenem izobraževanju. Zaposlovanje v delovnih orga-nizacijah v občini, kakor tudi v Ijubljanskih občinah, se je močno zmanjšalo. Delovne organizacije iščejo delavce takih poklicev, ki jih med nezaposlenimi ni. Mlade, ki so končali usmerjeno izobraževanje zaposlujejo le, če so bili njihovi ka-drovski štipendisti in še to le za določen čas. V letošnjem letu se odpirajo večje zaposlitvene možnosti pri obrtnikih. VZGOJAIN IZOBRAŽEVANJE ¦ V občini je vzgoja in izobraževanjeprganizirana na ravni gsnovnega Solstva in srednjega usmerjenega izobraževanja. Stevilo učencev v osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 1988/89 3448. Učenci so bili razporejeni v 143 oddelkov redne osnovne šole, 7 oddelkov osnovne šole s prilagojenim progTamom in en oddelek delovnega usposabljanja. Po-vprečno §tevilo učencev v oddelkih je bilo 24, vendar je na večjih šolah to število večje (cca 30), na nekaterih podružni-čih šolah (Ponikve, Hrastov dol, Temenica) pa zelo nizko, čeprav so po večini ti oddelki kombinirani iz učencev dveh razredov. Vseh kombiniranih oddelkov je bilo 14. V tem letu se je v občinski izobraževalni skupnosti združilo do 31/8—1989 27.617.832.920 din, od tega pa je bilo po-rabljeno za dejavnost osnovnih in glasbene šole 27.026.863.800 din, za vzajemnost in skupne naloge (to sta nalogi v republiki) 253.550.000 din, za anuitete 636.750 din in ostale naloge v okviru skupnosti 452.205.970 din. Šole so v tem letu opravile precej vzdrževalnih del, vendar to s sredstvi iz leta 1988, ker so jim bila dodeljena šele ob za-ključku prejšnjega leta. Novih investicijskih vlaganj ni bilo. Da so skoraj celotna sredstva v tem letu namenjena nepo-sredni dejavnosti (zagotovljeni in dogovorjeni program), je razlog v tem, da se je končno uspelo realizirati stališče, da so osebni dohodki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju dosegli usklajeno raven z osebnimi dohodki delavcev v gospodaretvu. Še vedno pa ostajajo odprti problemi ob zagotavljanju pri-bližno enakih pogojev za izobraževanje, zato bo nujno čim-prej najti rešitve za izgradnjotelovadnice in razSiritve Šole v Sentvidu in dozidave šole v Šmarju in Grosupljem. V srednji šoli v Ivančni gorici so se -v preteklem šolskem letu, in tudi tekočem, dijaki izobraževali v naslednjih usme-ritvah: družboslovno jezikovni, poslovno finančni in strojni. Skupno število dijakov je bilo 647 od tega pa v: — družboslovno jezikovni.................230 — finančno poslovni.....................264 — strojni (sr. prpg.)......................95 — obdelava kovin (skr. pr.).................58 V tekočem šolskem letu se je Stevilo dijakov povipelo na 680, povečanje pa je v družboslovnojezikovni in poslovno finančni usmeritvi, medtem ko število dijakov v obeh pro-gramih strojne usmeritve še vedno upada. Srednjo šolo obiskuje 418 učencev iz naie občine, ostali pa so iz drugih občin, pr«Jvsem iz Ljubljane. Povečanje števila učencev kaže na dejstvo, da šola prido-biva na pomenu v širšem področju, da pa ima že 8 oddelkov pouk v popoldanski izmeni, kaže na dejstvo, da se že pojavlja pomanjkanje prostora. M, KULTURA " Kuhura je tudi v težkih časih pomembna dobrina ljudi. Zato ji v naši občini dajemo pomembno mesto. Programi so sicer skromnejši, uresničujejo pa se preko Zavoda za kulturo in izobraževanje, zlasti pa z Ijubiteljsko dejavnostjo. ^H Zavod za kulturo in izobraževanje ™ Ta izvaja naloge s področja knjižničarstva, kinematografi-je, muzejske dejavnosti in glasbene šole ter zaposluje 20 red-nih in 22 honorarnih delavcev. S pomočjo raziskovalne in kulturne skupnosti mu je uspelo modernizirati knjižničarsko dejavnostz računalniško opremo. Splošnoizobraževalna knjižnica v Grosupljem je svojo dejavnost popestrila z izposo-jo videokaset. Poraslo je tudi število obiskovalcev Jurčičeve domačije, medtem ko kinematografska dejavnost, zlasti v Grosupljem, stagnira. ^B Ljubiteljska dejavnost združuje 1845 aktivnih članov po kulturnih družtvih, šolskih društvih in posameznih skupinah, ki jih povezuje Občinska zveza kulturnih organizacij. Kvaliteta njihovega dela napre-duje, saj se je letos gledališka skupina Kulturnega društva Grosuplje uvrstila na republiško srečanje, gledališka skupina lvančna gorica pa v program Cankarjevega doma. Zveza kul-turnih organizacij je bila tudi soorganizator srečanja gledališ-kih skupin Slovenije, ki je potekalo v Grosupljem. Trije pev-ski zbori so se predstavili v Beli Krajini na pcxiročnem srečanju, prav tako so občinske plotove prebili folkloristi, li-kovniki, godbeniki in že uveljavljeni literati. Med društvi je posebej marljivo in uspešno Kulturno društvo Muljava, ki v svoje letno gledališče privablja gledalce iz vse Slovenije in zamejstva. Kulturno društvo Dobrepolje pa daje živahnejši kultumi utrip svoji dolini. Tesneje sta si podala roki kultura in turizem. Bistveno pa so skrčena sredstva za organizacijo prireditev poklicnih kul-turnih institucij. Tudi akcijam varstva naravne in kulturne dediščine Občinska kulturna skupnost ne more več zagotav-Ijati 50% soudeležbe sredstev, zato se bo to področje moralo uokviriti v dane možnosti. Stanje večine kulturnih domov je slabo, saj zagotovljena sredstva zadoščajo le za redno vzdrže-vanje in najnujnejša popravila. Kljub vsemu pa petje, glasba in gledališče v naši občini. ob taki množičnosti in volji Ijudi, ne bo zamrlo. TELESNA KULTURNA Dejavnost telesne kulture se odvija na treh področjih: — šolski šport — tekmovalni špon — rekrearija. Sredstva se zbirajo po prispevni stopnji, ki trenutno znaša 0,16% iz BOD. Ta zbrana sredstva se porabijo za delo Zveze telesnokulturnih organizacij Grosuplje, honorarne strokovne delavce ter pomoč pri izgradnji novih športnih površin v naši občini. Sredstva na ZTKO pa delimo: 30% šolski špon, 50% tekmovalni §porl, 20% rekreacija. V letu 1988 smo dosegli lepe uspehe na področju šolskega športa, saj smo se med 62 občinami uvrstili na 13.mesio na republiškem prvenstvu v krosu, na regijskem finalu v adetiki smo imeli 69 udeležencev, kar niso imele celo veliko bolj športno razvite Ijubljanske občine, Fink Matjaž pa je postal tudi republiški prvak v metu žogice z novim absolutnim re- ^m publis im rekordom. Ekipa Šolskega športnega društva Šen-ivid se e uvrstila v regijsko finale v odbojki, reprezentanca občine v rokometu pa je dosegla 10. mesto v republiki. Vsi ti rezultati kažejo v pravilno usmeritev dela šolskih športnih druStev. Na področju tekmovalnega športa deluje v naši občini 17 klubov v 10 različnih športnih panogah. Na področju strel-stva, šaha in karaieja beležimo ludi uvrstitve na državna pr-venstva v pionirskih in mladinskih kategorijah. Pri članih pa imamo najvišji rang tekmovanja I. slovensko ligo (streljanje). Tekmovalni šport se ubada z velikimi gmotnimi problemi, sa morajo SO^r sredstev zbrati iz drugih virov. Na področju športne rekreacije deluje v naši občini 11 te-lesnokulturnih društev z 42 vadbenimi skupinami. V letošnjem letu smo pridobili novo športnorekreativno ploščad v KS Sp. Slivnica, prav tako pa smo pridobili razsvet-ijavo na teniških igriščih v Grosupljem. RAZISKOVANJE Dejavnost občinske raziskovalne skupnosti se odvija predvsem na treh področjih: — znanost mladih — razvoj tehnične kulture — sofinanciranje raziskovalnih nalog V letu 1989 je Občinska raziskovalna skupnost Grosuplje izdelala analizo razvojne dejavnosti v občini Grosuplje. Na osnovi le analize je ORS v okviru finančnih možnosti tudi podprla štiri projekte: izdelavo portalnega robota, projekt sa-nacije in adaptacije objektov. program livarske dejavnosti in proizvodnje armatur ter program midi gastronom in razvoj tračnih pomivalnih strojev. Financirali smo tudi raziskovalni tabor Ambrus 89, kjer so se zbrali najboljši učenci iz osnovnih šol na5e občine, kjer so pod vodstvom mentorjev ter zunanjih sodelavcev raziskovali vodo in okolico v Ambrusu. Dva razloga sta bila pri tem naj-pomembnejša in sta narekovala oblike in vsebino dela: razis-kovalno delo osnovnošolske mladine in varslvo vse bolj ogrožene narave. Sofinancirali pa smo tudi ekološki medna-rodni mladinski tabor »Krka 89«, ki je imel podobno vsebi-no, samo izsledki so na višjem nivoju. Sofinanciramo pa tudi dejavnost edinega radiokluba v naši občini, kjer se ukvarjajo z organizacijo tečajev računalnišlva ter_tečajev razli6iih vej radioamaterstva. Še vedno so sredstva zbrana na nivoju občinske razisko-valne skupnosti zelo majhna, saj znaSa prispevna stopnja 0.01 % iz dohodka, tako, da se v tem trenutku upravičeno po-stavlja vprašanje, razvojna dejavnost na nivoju občine da ali ne.