Nova lovska postava za Štajarsko. (Iz peresa deželnega poslanca.) Bralcem «SIov. Gosp.» je znano, da je deželni zbor štajarski leta 1898. sklenil novo lovsko postavo, katero je presvitli cesar tudi potrdil. Po § 14 nove postave so postale brez veljave vse prejšnje nasprotne postave in vsi prejšnji odloki, osobito se je razveljavila lovska postava z dne 8. junija 1876 št. 22 deželnega zakonika. Ker se je nova postava razglasila v deželnem zakoniku 14. januvarija 1899, in stopi v veljavo 30 dni po tem razglašenju, bo pravno mo6 dobila s 14. lebruv. 1899. Dozdeva se mi potrebno, da razjasnim cenienim bralcem nekatera važnejša dolo6ila iz te postave, za nas Spodnje Štajarce velepomembna. Iz tega bodo sprevideli, da ob- 6ine, v katerih se goji vinarstvo, mnogo pridobijo s tem novim zakonom. Manje ugodna je postava za sadjarske ob6ine. A nekaj važnega se je s to postavo vendar doseglo: Široka luknja se je prevrtala v dozdajšnje lovske postave, katere so branile divja6ino na veliko škodo posestnikom. Pristaviti moram, da so si slovenski in nemški katoliški deželni poslanci prizadevali, nai bi iste ugodnosti, katere bodo zavživale vinarske ob6ine, zavživale tudi sadjarske občine. Žal, da se nam to ni posre6ilo dose6i še zdaj. § 1. te postave našteva razno divja6ino, katera se ne sme loviti, ne pokon6evati v dolo6enem 6asu, na pr. jeleni se ne smejo loviti od 15. januvarija do 24. iunija, potem od 15. oktobra do 1. decembra; srnjaki ne od 1. febr. do 31. majnika, srne in njih mladi6i ne od 1. februvarja do 30. septembra; poljski in planinski zajci ne od 1. marca do 30. avgusta; prepelice itd. ne od 1. februv. do 31. julija. Sicer se lahko pri ob6in. predstoinikib pogledajo natan6neja dolo6ila raznih vrst divja6ine, kedaj se ne smejo loviti v obroku, zaznamovanem v zakonu. § 2. govori o tem, da se v istem 6asu, kadar se divjačina ne sme loviti in streljati, tudi ne sme prodajati. § 3. našteva dolo6be zastran lova v zanjke in zastran nabiranja jajc. § 4. ima dolo6be zastran divja6ine v ograiah. Imeniten je § 5. Ge se pokaže potreba, da se naj v katerem lovskem okraju število divja6ine zmanjša, ker se po njej poškoduje kmetijsko ali gozdno gospodarstvo, sme poIiti6na oblast na predlog občinskega odbora ukazati, da se število divjačine zmanjša. Isto pravico ima politi6na oblast tudi sama (toraj brez ukrepa ob6inskega zastopa), pa tudi lovski najemnik. To zmanjšanie divja6ine mora v prvi vrsti lovski najemnik sam izvršiti. Čle pa tega ne stori, sme politi6na oblast na njegove stroške to delo izročiti drugim sposobnim in zaupanja vrednim osebam. S pomo6jo tega § se bo zabranilo, da se divja6ina ne bo mogla po ve6 let neprimerno množiti in zarediti. Jako važen je potem § 6. V občinah, kjer se nahaja obilo vinogradov, sklene lahko ob6inski odbor, da se imajo po celi ob6ini zajci pokon6ati. V teh ob6inah se ne smejo prodajati zajci, ki so postreljani od 1. marca do konec avgusta. Kot ob6ina z znamenitim vinarstvom se mora na vsaki način smatrati tista, v kateri se nahaja, 6e tudi le v katastralni ob6ini, pet ali tudi ve6 odstotkov zemljiškemu davku podvrženega zemljiS6a, posajenega z vinsko trto; pogozdeno zemljiš6e se ne jemlje v ta ra6un. (Recimo, da obsega katastralna ob6ina 20.000 oralov zemljiškemu davku podvrženega zemljišča. Ako je med tem zemIjiš6em 10.000 oralov gozdov, se ti odštejejo, ostane še 10.000 oralov. Če je med tem zemljiš6em le 500 oralov vinogradov, se itna zajec zatreti po celi ob6ini). Postava pa veli dalje: «Je li se more razun tega slu6aja ob6ina kot taka z znamenitim vinarstvom smatrati, se prepušča razsodbi gosposke, ki je poklicana potrditi sklep ob6inskega odbora. Občinski odbor mora sklep, ki meri na pokon6anje zajea, takoj predložiti v potrdilo politi6ni oblastniji.* Če se toraj v kateri katastralni občini tudi ne nahaja pet odstotkov zemljiš6a — po odštetem pogozdenem zemljiš6i — ki bi bilo obsajeno z vinogradi, je mogo6e, dobiti od pobti6ne oblasti dovoljenje, da se sme zajec popolnoma iztrebiti. Ob6inski odbor naj navede tehtne vzroke, zakaj se mora z vinogradi obsajen svet v njegovi ob6ini smatrati kot svet z znamenitim vinarstvom, čeravno ga ni popolnoma pet odstotkov. Ce je politi6na oblast naklonjena vinorejski ob6ini, se bo istotako moral zajec popolnoma iztrebiti iz cele ob6ine. Postava veli dalje: «To potrdilo se sme odre6i le takrat, 6e se ob6inski sklep ni napravil pravilno ali 6e se ne goji vinarstvo v znameniti meri.» Odlok se ima ob6ini izročiti tekom enega mesca. Proti odloku se sme pritožiti ne le lovski najemnik in ob6inski odbor, temve6 tudi predstojniki sosednih ob6in v 14 dneh, računši od dneva, ko se je ob6ini naznanil odlok, na c. kr. namestnijo, ki kone6no odIo6uje v tej zadevi tekom enega mesca. »Pravnoveljavni občinski sklep, zadevajoč pokon6anje zajca, se uveljavi koncem teko6ega najemninskega leta. Najemnik tacega ob6inskega lova je opravi6en, zahtevati od tega 6asa naprej pri politični okrajni gosposki, da se razveže najemninska pogodba ali pa, da se primerno zniža najemnina. Kadar se vnovi6 dajo v najem ob6inski lovi, radi katerih obstoji tak pravnomočan ob6inski sklep, da se ima zajec pokon6ati, se imato izraziti v najemninski pogodbi. Če lovski najemnik ni izvršil ukaza, da se kolikor mogo6e pokon6a zajee, ali 6e se ni izvršil na primeren na6in, sme politi6na gosposka pooblastiti druge sposobne in zaupanja vredne osebe, da ga izvršijo. V enakih okoliš6inah in v nazna6eni namen more politična oblastniia prirediti tudi velike Iove.» (Treibjagd).