St. 2. V (jorici, v petek dne 5. januvarja 1906. Letnik VIII. Izhaja vsr.k torek insobotoob 11. mi predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za dežolo. Ako paGorice«. Oglasi se računijo po pelit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 1Ü vin. Ako se večkral tiskajo, raöu- nijo se po pogbdbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). DežBlni proročun za 1.1906 je dobil Najviäje potrjenje, kakor smo poizvedeli z najkompetentnejäega inesta. Ker je v tem proračunu preskrbljeno tudi za povišanje učitelj^kih plaö ter je bil sploh ta proračun v ozki zvezi z no- vim šolskim zakonom, jo pričakovati brez dvoma, da bo sankcijoniran tudi ta zakon. S tem bo rešeno vprašanje, ki aejemo- talo štiri dolga leta po deželni hiäi in je oviralo drugo vspešno delovanje za razvoj deželnega napredka. Se predno je bilo znano, da sta dtželni proračun in novi Solski zakon potrjena, polagali so različni činiteljiuči- teljstvu svoje račane o velikih zaslagah, katere so si pridobili pri tem Tprašanju. Tako je pripovedoval poslanec in učitelj Falconer svojim vernim farlanskim kole- gom, da je v tem oziru on vse uredil, vse pripravil in ugotovil, za kar so ma zadnji zelo hvaležni. V „Učiteljskem Tovariša" pripove- duje pa dr. Tama učiteljem, ki ma ho- čejo Terjeti, kako je on korektno postopal v tem vpraSanju. Jeaeni leta 1902 se je aam potezal za ta zakon, ne oziraje se na pokritje, katero se uže najde, ako se hoče. Sam citira v to svrho francoski izrek : „Znati se mora — to dela po- gum." (To mi8li gotovo na one zasluge, katere si je stekel pri ažitnini!) Tema strenaljenju se je izneveril celo odkrito- Brčni prijatelj Andreja Gabračeka in uöi- teljstva dr. Janez Luzzatto, vezan po kla- bovem sklepa; tadi napredna zastopnika za Kras sta glasovala proti njegOTemu predlogu vsled pritiska volilcev, zato je moral sam glasovati za svoj predlog: «Zakon — brez pokritja." S ponosom Qaglasa, kako je on svaril pred zakonom s pokritjem, savoriziranim po uöitelju Fal- conerju leta 1904, kateri ni zadobil sank- cijeJTudi za pokritje po zakonskem na- črtu leta 1905 se ni mogel ogrevati, mar- veö je trdil, da vlada zopet ne potrdi zakona. Toda „znati se mora — to daje pogam,M in dr. Tama si zna pomagati. Ko je izvedel iz „Gorice", da bode šolski zakon potrjen, nasvetoval je učiteljstvu, 111 ___________________ I i naj solidarno postopa in gre k namest- nika, nsj izposlaje deželnema proračunn in šolskemu zakonu potrjenje vkljab 120% nakladi na nžitnino in vkljab dr. Tumovi trditvi t javni seji, da zakon ne bode sankcijoniran. In res, namestnik je to storil ter — dr. Tamo blamiral. Zato pa svetaje učiteljsttu, naj bode hvaležno namestniku, pa z zavestjo, da sijevspeh v bistvu samo priborilo. Temu moramo od svoje strani le dodati, da kaže dr. Tama veliko neved- nost o razpravah glede tega vpraäanja. Njema ni niti to znano, da je finančni odsek odločno zahteval 120% naklado na nžitnino in 4 K na hi piva, ako se ima sprejeti novi Solski zakon. Solski od- sek je po svojih italijanskih zastopnikih predlagal, naj se odstopi 10% od užit- nine in 2 K od hektolitra piva okrajem v pokritje viäjih šolskih potrebačin, dočim so slovenski poslanci zahtevali 20% od užitnine in 1 K od hi piva. Lojalnosti italijanskih poslancev se imamo zahvaliti, da je bil v zbornici odklonjen dr. Tumov predlog, ki bi bil oškodoval slovenske okraje za najmanj letnih 7000 K, kar ma je dr. Marani v javni seji pojaBnil. A dr. Tama äe dandanes tega ne razume; on je Se dandanes mnenja, da Italijani so hoteli sploh le 110% naklade na užit- nino in 2 K na hi piva, kar pa ne od- govarja reBnici. Tadi „Soča" reklamira zaslage z& vspeh na äolskem poljn za svojo stranko. Vidi se ji, da se boji, da bi nčiteljstvo mogoče priätevalo kaj zaslage tadi „kle- rikalcem". Kar kvasi ta list o tem vpra- äanju v obče in posebno še glede pred- loga dr. Treota, ni vredno odgovora. Uverjeni smo, da se mora gabiti tako za- rijanje in pačenje resnice dr. Treota samema. Iz V8ega je pa razvidno, da so imeli ti činitelji velik dolg pri učiteljstva ter da »e tradijo sedaj dokazati, da so oni ! dolg poäteno poplačali. No, če je ačiteljem to prav, nam tudi ; povdarjati moramo pa pri tej pri- liki, da mi smo stall vedno in nevpognjeni na staliaču, da je treba učiteljstvu po- I magati, a nikakor ne z dokladami na iz- j ravne davke. In to je sedaj doseženo. ¦ Da se je to doseglo, zahvaliti se , imamo edino le „klerikalnim" poslancem, » ki so svoje moči in svoj apliv v to za- stavili, da se je vsa zadeva srečno reäila. Italijanski poslanci v šolskem od- sekn no zastopali načelo, da lanski (leta 1904) načrt šolskega zakona ni äe zavr- * njen, da tedaj ne gre, da bi v letoänjem (1905) zasedanju deželni zbor razpravljal o tej 8tv8ri. Slovenski poslanci so zavzemali sta- lišče, da vlada je ustavno postopala, ko je deželnema glavarju naznanila, da za- konskega načrta iz leta 1904 ne more priporočati v Najvišje potrjenje, in da deželni zbor je siljen znova pečati so z vprašanjam ačiteljskih plač. Z večino glasov je bil vsprejet v prvi seji äolskega odseka predlog dr. Gre- gorčiča, ki se glasi: „Šolski odsek ne priznava ustavnih zaprek, da bi se za- j deva učiteljskih plaö zopet prinesla pred deželni zbor, ter priznava potrebo, da se nemndoma prinese." Italijanski poslanci so se bili že prej soglasno izjavili, da ačiteljske place se nikakor ne morejo zboljäati s poviäanjem doklad na izravne davke. Z ozirom na ti dejstvi je dr. Gre- ! gorčič aložil predlog, da naj se place t ačiteljem zboljäajo, da naj ta zboljäek prevzame deželni zalog in naj v ta na- men izroči država deželi pobiranje užit- nine ter dovoli zvišanje daväcine na pivo. Ta predlog je bil bomba v italijan- ske načrte. Takoj so se oglasili v äolskem odaeka, da so pač za zvišanje ačiteljskih plač, a da to zviäanje se mora kriti z nakladami na direktne davke. Mestno stareäinstvo goriäko in pomnoženi okrajni šolski svet gradiščanski sta se izjavila v tem zmiela. Ves trud in napor, zapričeta, da bi se ačiteljske place nezviäale z večjimi do- j kladami na direktne davke, zadel je slo- ' venske poslauce, in ti so svojo nalogo s pomočjo vladnega zastopnika in cesar- skega namestnika izvrstno reäili. ' Zahtevali so, naj se poviäek naklade j na nžitnino in daväöina na pivo, katero je deželni odbor predlagal, nikakor ne dovoli, ako ni s tem poviäanjem združeno zboljäanje aöiteljskih plač. Najno so priporočali, naj se dovoli 10% naklada na užitnino in 4 K dav- ščine na pivo z namenom, da se doseže nameravana nravnava ačiteljskih plač. To zviäanje je bilo dovoljeno z ozirom na slovenske ok raj ö in s pogojem, da se uredijo ačiteljsko place. In ko je deželni odbor, oziroma si- nančni odsek dokazoval, da deželni zalog ne more prevzeti stroäkov (141.000 K) za učiteljske place, ako se naklada na užitnino ne zviša na 120%, so slovenski „klerikalci" brez dr. Tame in proti njema tadi to dosegli. Ureditev ačiteljskih plač z indirekt- nim davkorn je zaslaga slovenskih „kle- rikalcev" s prijaznim sodelovanjem in krepko podporo pristojnih vladnih or- ganov. Dr. Tama pa njerga in äaämari, kakor je njegova navada. Mesto goriäko je pri tem dobilo po slovenskih „kleri- kalcih" letnih 35.000 do 40.000 K. Slo- venski okraji se pa tadi ne morejo pri- toževati. Hako lovi „SoCfl" narocnihe. (Konec). Najsarovejäi napadi na razne osebe in draätva izvirajo seveda iz Gabräce- kovega peresa. To razvidi vsakdo lahko iz člankov, pod katerimi je Gabräcek podpisan. V njih se navadno vrsti psovka za psovko. Poglejmo n. pr. članek, vka- terem je odgovarjal „Gorici" na stvarne opazke o „Goriški Ijadski poaojilnici". V tem odgovoru je rabil te-le psovke: Kle- rikalen lamp, lopov, volek, mazač, jezi- kač, cepec, podia duäa, zlobni jezik, po- božni lažnjivi kljakec, zlobni bedak, be- dasti zlobnež, pobožni janak. Ko je izbruhal vse te psovke, je äe vzdihnil ter vpraäal: „Ali je v sloven- skem jezikn äe kaj primernih psovk, da ma jih zalačam v nesramni obraz?!" LISTEK. Dolina in hrib. 1*0 vest. Öp i sal Janko Bratina. II. Precej pozno je bilo dragi dan, ko je prišel H. klicat prijatelja. — Vstani, vstani doktor, dejal je in mu povedal, da ga povede za nekaj časa k ravnatelju. Doktor Sadej je sicer ravnatelja Deitza poznal že prej, a ravno poseb- nega znanja ni bilo med njima. Ravnatelj J© bil fin ßiovek. Bolj majhne postave, "ˇe polne brade in živih očij. On je b'l tudi med malim ätevilom onih, ki so imeli kako 8mi8ei za življenje in za narodnost. Sicer je bil nemäkega poko- Ijenja, a vendar ni nikdar zatajil slo- jenske stvari, kakor so to storili drngi, cetadi jih ni rodila Germanija. Prijatelja sta priäla na vrt pred jovarno in dobila tam ravnatelja z neka- tenmi delavci. R je predstavil Sadej a 1 .''doktorja vseh modrostij-', in Deitz mu JeJ»riJ^no ponadil roko. B°g Vas sprejmi v zemlji do- maci. Dolgo ste 8e pehali po sveta, taj krah ate morali jeati, sedaj bodete svojega. Razgovor je bil potem o raznih podrobnostih, dokler se Sadej ni poslovil; hotel je obiskati äe par znanih družin, ne radi posebnega prijateljstva, temveč radi zunanje etikete, ker bi ma dotičniki posebno pa dotičnice hado zamerile, če bi se ne oglasil. Doktor Sadej sicer ni bil človek za take formalnosti, a danes skoro ni imel druzega posla tu doli kot teh par posetov. Obiskal je že par znancev in slednjič se napotil tadi h Gradnovim. Dražina Gradnova je bila sicer sloven- ßkega roda, a napolnjena s tistim nem- äkim vzdahom, ki veje povsod, kjer se Čita „Gartenlaube" in pa „Ueber Land und Meer", a človek pogreäa vsakega slovenskega lista. Ceä, naäe slovstvo ni nič, vse le neumnost in bedarija ; Nemci ia.ajo pisatelje, ki piäejo dragače kot pri nas. In človek mora pri taki priliki po- slaäati cele litanije objokano-romantičnih janakov, ki straäijo po romanih !uchowikoga, d« od*topi, kajti pravi vzrok, da mora grof Golachowiki odstopiti, tiči baje v nck(3m koloaalnem škandalu z neko damo iz Badimpeäte. Cesar je baje dobil o tem škandalu po- sebno poročilo, vsled katerega je nekako prisiljen, da odslovi GoliRhowikega. Nakateri listi pa že piäejo, da po- etane naslednik Golachowdkega sedanji skapni finančni minister Barian, skupnim ünancnim ministrom pa da bode ime- novan grof Khuon Hedervary, ta sledoji pa najbrže zaradi tega, da v Bosni vse pokvari. Vollina reforma. V novi volilni rel'ormi, katero pre- dloži vlada poslanski zbornici meseca febrnvarja, so so zadnjo dni posebno dunajski listi mnogo bavili. Ako smerno verjeti nekatorim liuaijnkim nemäkim listooi, kateri pr&vijo, da so vJobili svoje insorrnaeje od zaaesljive atrani, kateri so bajo namoni vlade popolnoma znani, bode nova volilna reform» pri- bližno taka-Ie: Pogoj bo dveletno bi- vanje v občini, če so kdo vrne v svojo doraačo občino, zadoščalo bo önoeseöno bivauje. Volilna okrožja bodo obsegala 50.000 prebivalcev. Č? bo večja davčna moč, bode volivno okrožje äe za manj prebivalstva. Poslancov bo 440, posebno se pomnože mandati na Nižjoavstrij- Bkem, Čeakem, v Galiciji, Danaj bo imel 25 poslancev. Vsaka občina bo Jvolivni okraj. Voliti se bo moglo le osobno* Tudi deželna glavna mesta dobe veöje število mandatov. Jmlje In sooljalnl demokratje. Izdajatelj neko pra^ke lokalne do- pisovalnico, Pollak je trdil, da podku- pujejo socijalno di>mokrate in njihovo glasilo „Pravo Lidu*4 judovsko tvrdke. „Pravo Lidqk' jo nato izjavila, da hoče proti Pollaku vložiti tožbo. Pollak pa zdaj izjavlja, da ima za svojo trditev price, med drugimi tudi biväega avatr. min. predsednika Korberja. Volivna referma za gosposko zbornlco. ".] „Nova Ri-forma" pise, da bo imela gosposka zbornica po volivni reformi tadi gotovo število izvoljenih članov. Vo- livni skupini boata dve, namreč vele- posestništva in pa trgovskih zbornic. Pomnožiti nam^ravajo tadi Stevilo viri- listov. Člani poslanejo vsi deželni gla- varji in njihovi namestniki. Tali žapani onih meat, kjer so ctfsaraki gradovi, po- stanejo člani gosposke zbornice. Dadni in po vladtirju imonovani člani gOBpoake zbornice ostanojo äe nadalje. Tudi ostane vladarja pravica, da imenuje nore člane za gospoako zbornico. Tirolskl deželnl zbor ne bo aklican. Kakor poroöajo iz Iaomoata, je bila konforenca načelnikov strank, ki jo je sklical namestnik, da se posvetuje o načinu, kako bi zamogel deželni zbor poBlovati, nppričakovano odpovedana. Zato ne bo deželui zbor sklican. Zdivjano8t na Ogerskem. NaO^rakem se dogajajo reči, ki pričajo o strašni podivjanosti madjarskega ljudstva. V torek dogodil se je namreö v Debre- cinu ta-le RluÖaj: Ta dan se je pripeljal v Döbrecin novoimenovani veliki žapan Gastav Kovac. Na kolodvora priöakovala ga je ogromna množica ljiidstva. Ko je dospel vlak na postajo, približali so se nekateri ljudje k voza, v katerem se je nahajal Kovac. Olprli so siloma vrata in povlokli so iz voza že startjga Kovaca ter ga položili ua mrtvaški voz, kalerega so v ta namen pripeljali na postajo. Vsa- ! kokrat ko se je Kovac ganil in jo hotel stopiti z voza, zsuSel' so ga protspati tako, da je bil že na pol mrtotr in po- polnom i v nezavesti, ko je prispel mrt- vaški voz do hranilničnega pi^lopjn, v s katerem se je im^l nastaniti Kovac. Š3le tu je* prihitelo nesredneža na pom^Č vo- jaštvo ter ga strgalo iz rok podi/jane množice. Skupščina odgodjena. Srb^ka skupsöina je s kralje/iin akazom radi pravoslavnih božičnih prai- nikov odgodjena do 28. t. m. Novl črnogorskl škof. Za äkofa v O^trega v Črnigori je im3- novan Kiril Mitrovič, dozdaj profeior bo- goslovJH v Zadru. Bombe v Macedonljl. Kakor poroöajo" ageneiji „H^vas" iz Solana, so prišli bliza Seresa te dni na sled velikanski bolgarski zaroli. V noki biäi, v kateri prebivajo B^lgiri, naäli so 350 bomb, ki so bile 2e popolnonru dy- vräene. Poleg tog* pa je bilo Um ä-3 materijala, iz katerega bi se dalo napra- viti öez 1200 bomb. Ntiäli so Uin tu li veliko zalogo orožja, streljiva in razstrel- noga gradiva. Ziprli so vsö polno BaU garov. Posledice vojne na Japonskem. V treh sovernih japonskih pokrajinah grozi z vso resnobo lakota. Nad in mi- lijona ljudi nima z& zimo nobanogA ži- veža več. Gavori se, da bo lakjU za- htevala več človeških žrtev, kako jih je pobrala ra3ko-japonska vojna. Vlada je priskrbela za obssžne odrolbö. Vondar jo vlada äe ve-ino tako ponoma, da oJ- klanja pomoč inozemstva. Vkljab tema se je sestavil pomožni odbor inozoslacdv. Tajna pogodba med Kltajsko In japonsko. Londonski „Daily Telegraph* po- roča iz Tokija: Japonska je sklenila s Kitajsko novo tajno pogodbo, ki jamči vnovič Japoncem vse ono, kar so pri- dobili v Portsmouthikem miru, Pogodba zabranjaje, da bi drage države dobile kakoräßn si bodi vpliv v MUndžuriji. Dogodkl na Ruakem. V Moskvi je zdaj popolen mir. D)- lavci po tovarnah so pričeli zopat da- lati. Žolezaiške zvezo so na vseh črtah vspostavljene, in tadi na poätah in brzo- javih je pričelo že redno aradovanje. V torek je bila v Moskvi slovesna služba božja, katere so se udeležile ci- vilne in vojaško oblasti, in se jo pola pri nji tudi zahvalna pesem, kor se je posrečilo zadaäiti revolaeijo. Mod aretiranimi revolucijonarci se nahaja tudi rnnogo takih, ki so priali v Rusijo iz Geneve, iz Italije in iz Netniije. Pri teh našli so baje vsö polno dinara. Morska bitka pri Tsuslml In angleška mornarlca. Admiral Roždestvenski je doposlal baje uredniätvu lista „Novoje Vremja" pismo, v katerem zatrjuje, da je bila angleška eskadra zasidrana v luki Vt3i- hai-wei, ko se je pričola bitka pri Thu- äimi, to pa v ta namea, da bi priskočila Japoncem na pomoö, ako bi imoli biti tepeni v omenjeni bitki od Rasov. Domače in razne novice. Imcnovauje. — Provizorični gim- nazijski uöitolj v Gorici g. dr. Lovrenc Tretter je imenovan desinitivnim gimnazijskim učiteljem na tak. gimnaziji. Imcuovaajc v iiuaučal strokl. | — Komisarji linančne straže Roman Mauri, Viljem Barbie in Gregor Skrobor so imendvani viSimi komisarji finančne straže v IX. činovnom razreda. Viäi respicijenti financae straže I Karol Roäic, Hjnrik Sommariva in Fran Umek so imonovani komisarji fiaanöne slraže. Girinski asistent Jalij Gsrce je imenovan carinskim ofieijalom v X. či- novnem razreda. Sprciiiemba ua tržaškcm poll- cljskem ravnateljstvu. — Policijski rav- natelj, dvorni svotovalec Kristov Uasich je na lastno proänjo unnirovljen. Tern povodom ma je izrečeno najvišje prizna- nje za njogovo delovanje. Gisar je imenoval okrajnega gla- varja na Volovskem, dr.'i Alfreda M a- n u s s i-ja pi. Montesole, višim policijskim svetovalcem ter mu poveril policijsko ravnatoljstvo v Trstu. Naslovni viäi po- licijski svetovalec dr. Anton Mnhkovec v Kotoru je imenovan pravim viäim po- licijskim svetovalcem na policijskern rav- nateljstva v Trsta. Sinrtna kosa. — V Pazina je te dni nmrl v tarnoänjoro frančižkanskem samostana br. Fridolin S t ö c k 1. Pradno je bil premaščsn v Pazin, kjer j-j bil imenovan za ačitelja petja na p^zinski hrvatski gimnaziji, bil je več let orgmist v f'ranöiäkanykem samostana na KoUan- jevici pri Gorici. N. p. v rn. 25-letnlco službovanja kakor na- čelnik postaje jaž:io železnica v Trsta je to dni praznoval viäi naJaornik gospod Friderik Mohorčič. Za „Solski Dom" je prejelo upravniätvo „Gorico" : Dahovnik iz go- riäko okolice 10 K; Antoa Lizar, žapnik v Nemškom Ratu 10 K; Mihael Štrukelj, vikar v Čez-Soči 8 K. Božičoica v „Solskem" In v „Malom Domii". — Gospode darovalca in gospe darovalko za bDžičnico bo go- tovo vesolilo izvedeti, koliko otrok je bilo v obeh zavodih ininuli Božič obda- rovanih tako, da je vsaki posamezni ne- kaj prejel, bodisi povrSno obloko, pokri- valo, obatev, nogovice, rokovice žepne robco, rate za na glavo in predpasnike. Takih obdarovancav je bilo 423. Vsi otroci, brez isjomo so pa d3bili dobre kolače od g. K. Draščdka in g. GriU. Prosilo je pa niömanj ko 80 otrok tadi silno potrebne obatve, katero jim druätvo podeli, ako ma gg. usnjarji pri skočijo nekoliko na po:noč. Vsem dobrot- nikom želimo, da bi jim Bog podarjeno tisočero povrnil. Vod s tvo. Za božičnico je daroval blagä tadi g. Alb. Del Piero, trgovec. Bog povrni 1 V o d s t v o. Za božlčnieo v Kobaridu so dalje darovali aledeči gospodje: Po 10 K; Primožic c. kr. svetnik Tomin, dr. Franko, oivetnik v Gorici. Po 5 K: Lasid, c. kr. okr. äolski nadzornik, Po- veraj, Gorica; Gregorčič, vikar Sedlo 3 krone. Po 2 K: Leban, karat Libuänje, Kalin, karat Dreženca, Božič, vikar Kamno, Shejbal, vikar Borjana, MiklaviČ, učitelj Kobarid, Joiica Kamenäcek, poätna upravit. Kobarid, Volarič Ana, IJrsko, Urbančič, nadač. Miren, Pörin, učiteljica Smast, Noimenovan. Po 1 K: H;nelak, učiteljica Dreženca, Ivančič, aöitelj Kred, Čabej, kurat Trnovo, Rakuäöek, nadaö. Gerkno, Trebäe, nadaö. Sedlo, Grantar, aöitelj Vrsno, Kalan, nadaö. Dreženca. — V blaga so darovali g. trgovci: Ra- kaäöek J., UräiÖ Anton, Gruntar Janko, Dresöek Simon, Sterman Franc, Komar Ivan, Kalan Marija, Jarnej Kopač, škatlo sveö, Skoöir Franc, par čevljev. — Vsem blagim gg. darovalkam in daro- valcem najtoplejäo zahvalo izreka — o d bor. Goriški deželui proračuu za leto 1J)O5 potrjen. — Goriäki deželni odbor je bil te dni brzojavnim potom obveäöen, da je dobil goriäki deželni proraöaa za leto 1906 Najviäje potrjenje. Ker se je pa to zgodilo, je zdaj popolnoma gotovo, da bode tudi zakonski naört glede zvi- äanja uöiteljskih plaö morebiti žo v naj- krajfiem časa potrjen. Presso la Sezipne imposte VTia Cappuccinl No. I« pod stampHtjo c. k. okrajncga Olavarstva. — Dne 3. t. m. se je vräila volitev 1. namestnika v komisijo za cenitev osebnega davka. Zgoraj imenovani arad je pravoöasno razposlal dotiöna vabila z glasorniCAtn'. Pa kako imenitno so bili povabijoni slo- venöki davkoplaöevalci! Barite ! „Volitev bo v...... dn© 3. jaau- varija 1906 . . . poldno od ..... do 9 are 12U. Zlaj pa pojdi volit — kedaj in kam? Ko bi bila ta nemirnoat na enem va- bila, bi ölovek to pripisoval sluöaju in molöal Toda temu ni tako. Imel som v roki veliko ätevilo vabil, pa v vseh je stalo enako „poldne od ... do 9 are 12" in „volitev bo v......" Da ta apak* ni samo sluöaj ali površnost, ampak rečem samo preziranje slovenskih dav- koplaöevalcev, dokazuje to, da italijariska vabila so bila spisana popolnoroa pra- vilno. Na italijanskih vabilih jo natnreö doloöno bilo zapisano, kedaj in kja se bo vršila volitev, namreö donolalna od 9. do 12. are presso la Sezioao imposte Via Ctpucctni No. 16. Volitev je bila za gorišltj otalio „Gorica-dežela". In ta Sezione, ki se akriva pod stampilijo (brez podpiaa) c. k. okrajnega glavarstva, Slovenes neoi- pastljivo prezira, med nami raztrosene Italijane prav za prav pol italijane pa ve poiskati in pravilno postreöi. ŽelczniSkc vcsti. — V sredo Bta dospeli iz Ljubljane v Gorico dve novi železniaki lokomotivi, katero je z južne poBtaje privlekla lokomotiva vipavske že- Ifznice na novo postajo bohinjske že- leznice. Ta sta se omenjeni lokomotivi zakurili in piičcle to le kmhlu potem po- fckasre vožnje po novi progi. Otelej naprej bodo s temi lokomotivami pra- važali po örti od Gjrice do Bakovegs. žolezniški materijal, kar v*e znaöi, da se vedno bolj bližamo k zaželjeni otvoritvi nove bohmjsko železnico. Spor radl oball prl Gradežu. — V torrk dne 2. t. m popoludne se je bracera „Elisabetta" iz Pirena z rnoslvom, sestoječim iz treh oseb nahajala blizo obali pri GradeŽu, du bi tarnkaj nakrcala mordki persek, ko jo Šel ravno mitno inali parnik, na katerem so bili Gradežani.Ti poslednji so takoj pričeli psovati Pirance. Med tem se je parnik približal braceri, in vzlic temu, da je gospodar bracore zatrjeval, da je priäel po pesek po na- logu pomorako vlade, so Gradežani gro- zili z nasilstvi. V tem ča-m ne jo pribli- žal vladni parnik „Audax", ki ho je na- hajal v tamošnjih vodah in poveljujoöi krniilar jo skušal obo strunki pomiriti. Razjarjeni Gradežani so pa holeli jadr- nico zapleniti ter so pretili Pirancem, da jih pomečejo v inorje. Ti «o h aignali pozvali odhajajoöega „Audax*" na pomoč, ki se jo povrnil in h'tro je raoätvo „Eli- sabette"' pribožalo na parnik, ki je Ijudi zvečer pripeljal v Trat, doöim so Gra- dežani znugjnosno vlekli bracoro v Gradež. V sredo zjntraj sta oba vladna parnika „Pelagosu-1 in „Audax' odplula iz Trsta v Gradež. Na „Pelagosi"4 je bilo 24 z revolvorji oboroženih pilotov. V Gradežu je parnik* vaprejela velika in razburjona množic* ljadstva, ki so je branila izročiti bracoro, tako d* sU tno- rala „Pelagosa-* in „Aadax" odriniti, ne da bi kaj opravila. Kakor se poroöa, se je v Gradež podal voči oddolek: orožni- kov in enn torpedovka. Pr pomniti je, da se vlada in raosto ¦Gradež že dolgo öaaa prepirato radi moreke obali pri Gradežu. Ne prlsvojajte si najdenili rečl. — Gdöna Irena Siekar je izgubila 4. no- vembra m.~ 1. zlato zapeatnico z vorižico, kar je tndi naznanila policiji. Zapesttiico pa je nasia neka KaUrina Kumar, sta- nujoča v noki hiši, nahajajoöi se na poti, ki pelje pod K.ipelo v Panovc. Meato da bi Kamar zapestnico iaročila policiji, si jo je obdržaU. Te dai pa jo je prodala v neki prodajnlnici ziataaine v Raštela. Terna je priäla policija na sied, in Kamar se bode moral» zaradi tega za- govarjati pred sodiščem. llazpisuna slniba pisarja. — Na tuk. okrožnem sodiSÖu je razpisano mesto pisarja z dnino 2 kroni 40 vin. Prosilci, ki irnajo priložiti svojim proš- njam spričevala o šolah, kitori sj do- vräili, kakor tadi dokazati znanje dezölnih jezikov, naj nložo svoje pro3njo pri pred- sedniätra ornenjenega 3odiäöa do 15. t. m. Zahvala. — Podpisano vodstvo izreka tem potom iskreno zahvalo vssm blagim dobrotnikom, kateri so z darori pripomogli prirediti božičaico Luicdjjaji äolski mladini, pri kateri je bilo obda- rovanih nid 60 otrok z obleko ali obuvalom, vsi ptt s kolači, pomorančatnt in drugimi sladöicami. Posebao sg äa zahvaljuje cenjenim gospem: dr. Fra- nek-ovi, Kregau, Kalati-ovi, Maniaco-vi in Mikuä-evi za veliki tru \ pri aabiraaja darov in splob pri vsej prireditvi, kakor tadi gospej Bjgataj-eri za poiuöeynnje dekhc v deklamacijah in nastopu. Dalje srčna hvala slavnej „Čitalnici" z^ pre- pustitev odra in slavnomu župaarftvu za dvorano v „Občinskern domu11. Šolsko vodstvo v K)b*ridu 2. jan. 1906. Fran Bogataj, voditelj. Združcni sloveuski obrlnlkl v CloricI nameravajo prirediti t tem pred- pasta veliki ples. — Natancnejäe rri- hodnjič. „Braliio dpuštvo" v Šempam ima dne 7. janavarja t. 1. 30. redni letni občni zbor v druätvenih prostorih — l^ti dan ima tam občni zbor tadi podražnica sv. Girila in Metoda. Potres. — Na novega leta dna so imeli f Zagreba in y okolici äe precej močan potrea, ki je napravil na poslop- jih mnogo škode. Iz Zagreba se poroča dne 2. t. m. o tem potresa to-le. Moč- nim potresnim sankom, ki so bili v mi- nali noči, so sledili danes ob 12 ia ob 12. ari 10 minut še drugi močni potresni sanki. Določena je bila posebna komisija, ki ima nalogo prepričati se o škodi, ka- tero je provzročil potres na 37 poslopjih. V stolni cerkyi je napraril potres na gla?m stem veliko.razpoklino, istotako v cerkvi sv. Marka. V Ljadaki äoli pri bv. Duhu so morali ustaviti podak. Tadi se- menišče so zaprli, in bogoslovci so se podali domov. \l vseh vasi iz okolice prihajajo poročila o potrem. V vasi Kn- krije je potres poro^il bajo veö hiä, in so ljudje tarn zdaj brez strehe. Tadi tje so se poslale poäebne kom'üije, da so prepričajo o škodi, katero je napravil potre«. Iz Kapoš^ara poročajo, da je bil tam močan pntros v torek zjatraj ob 4. uri, ki je trajal 20 sekand in ki je na- pravil prav mnogo äkode. — SliČni po- ročila prihajajo iz drugih me.st. — Tadi v Gradeu in v njttgovi okolci so čatiii v torok z'ntraj okol > peto are §e precej močan potrcu, ki pa ni napraril skoro nikako škode. Polres so imeli tudi v Ljabljani, v Novem Mestu, v Celju in pravijo, da so ga cult tuii v G )rici. Dragc klofute. — Ko se je prod nekaj öasom posostnik in b3git-i3 Alojiij Pdtinolli iz Tr^ta vraSnl v sprem*Uu nekega barona, voz'">č se v kočiji iz L;- pice proti Bazovici, skočil je prod kočijo 12-letni sin dnžolnega živtnozdraruika America, Anton, irrsleČ, da je ta kočija nekega* g. Petriča, prijitelju g. AraeriÖa, na k'Uoro so je hotel v-mti tali on t3r so z njo peljati v Bizorico. Ta so se p=i konji nekoliko splašili tor ol-ikoöili v strati. To jo pn bjgitaU PHinolija tako razsrdilo, da je bkoči! iz kočije ter je deckst začel tako klofutati in tre-Ui za ašesa, da je deček oneinogel padsl na tla. Zaradi tega se je vräll i raimh dni prod doželnim kot kazen=ikim .sodiäcem v Trsta kazonska obravnava, vsled katere je bil nevsmiljeni in vročekrvni ltalijan obsojen na 3000 krön globr. Ozaanilo c. kr. finančn-ga ravna- teljstva v TrsLu z drie 1. janu/arja 1906, 8 kojim ae znova razglaäajo veljavni roki za plačevanje raznih neposrodnih d>*vkov, tadi poslodice zanemirjanja istih. Fi- nančno ravnatelJ3tvo naznanja v.d^d po- stave z dne 9. marci 1870 drž. zak. ät. 23, da se sledoči davki unaio v teh-le rokih plačevati : a) zümljarina v mo3ecnih obrokih, in to prvega \r;?akega meseca naprej ; b) hisno-razredni kakor ta ii hišno- najemni davek zanaj meata Trsta v rae- sečnih rokih in to prvegi vsakega meseca naprej ; v moslu Trata in okolici pa se mora plačati hišno-najoinni davek 1. marca, 1. junija, 1. septornbra in 1. decembra; c) 5% ' davščina od hiš davka prostih radi zidanja ima ae v onih rokih, kakor hišno-najamni davok t. j. v Trslu in okolici 1. marca, 1. jnaija, 1. aep- tembra in 1. decembra, zunuj Trsta p* prvega vsakega meseca naproj plačati ; d) oböa pridoburina se ima plaöatt za vsako četrtletje naprej«-!. januvarja, 1. aprila, 1. jalija in 1. oktobra. hto tako treba plačati pridobarino od jav- nemu dajanju račanov podrrženih pod- jetij v štirih jednakih 1. j^navarja, 1. aprila, 1. jalija in 1. oktobra dospeva- jocih obrokih ; e) v kolikor so prihodarina ne plača na naöin oznaöeni v § 133. za- kona od 25. oktobra 1896 drž. zal^. ät. 220 t. j. potom odbitbi, treba jo je po- ravnati v dveh jednakih • 1. janija ter 1. decembra do3pevajočih obrokih ; f) osebno dohodarino je plačati s pridržkom določeb § 234. zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. ät. 220 ozi- roma cesarske narodbe 8. jalija 1898 drž. zak. ät. 120 v dveh jednakih 1. janija ter 1. decembra dospevajoöih obrokih. Valed teh zakonitih odredob so dolžni vsi oni, ki izplaöujejo dohodke v §§ 167. ter 168. gornjega zakona ome- njene, ako isti niso zgolj spremonljivi, odtegniti prejemnikom od teh dah )dkov predpisano O3ebno dohodarino in plača- rino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. OJbitki se opravljajo v istih rokih in v istih razmernih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov. Kdor navedemh neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14. dneh po pre- teku roka, dolocenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če presež.) posainazni redni davek za vse leto 100 krjn. Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roka za vplačanje do dne plačila, tako da pride po l:!/10 h na vaakih sto krön vsaki dun, kar se z dolžnim darkom vrod potirja. Djlžni davek ae lahko plača na pristojnem davčnem aradu — v Trstu na mestnem davčnom uradu — ali pa na vsiakem c. kr. poštnem urada na če- kovni račun dotične davkarije. Siednjič se opozarjajo plačalci äe na sledečo določbo § 5, zakona z dne 9. marca 1870 drž. zafc. ät 23 : „Če bi se ob začetka novega davönega leta Se nej)il mogel dolžni davek za to leto posamnim davkoplaöevalcam stalno pred- pisati, naj se davki za astavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, doklcr se odmerijo novi davki, v katere je potem väteti Že izvräena plaöila". Brezži^nf tclofon. — Dijaka višje realke v Tr-'tn Jarij Valle in Albert Ple- solier sU izna^Iü sistem brozziönega to- Iefona. Poizkasi so se dobro obnesli. Škof dr. Mahaič in glagolica. — Krlki škof dr. Mahnič je te dni izdal pi?mo, v katerem zavrača napade na glagolico. Strnjk pekov v Pulju. — Na novo leto so vsi p^ki v Palja priöeli ätrajkati. Par dni je bil Pulj tako rekoč brez kruha, za potrebo vojaške posadke in meäcanstva jo došlo 40 vojaäkih pe- kov. Vzrok älrajka je, ker so peki za- htevali od svnjih goppodarjev poviäanje place in skrajšanje delavnega časa. Štrajk ntegne trajati veö časa, ker so pognjanja mod gospodarji in delavci bila doslej brezvspešna. Post« rcstanto - pošlljatvc. — Trgovinsko miniiterstvo je odredilo, da se v bodoče na z*htevanje str;inke po- šiljatve s šifre-naslovom poäljejo v sta- novanje prejemalca. Pri tem si pa poätna uprava pridrži pravico, zahtevati od pre- jnmnika v dvomüivih slučajih dokaz ktentiönosti. Ta dokaz je podati ali pri proänji za poäiljanje ali pa pri do- stavljanju. Poštiio znamke se podraže. — Ministerstvo za trgovino namerava baje povišati pristojbino za pisma. Namnsto sedanjo znamke za 10 stot. uvede s 1. marcem t. 1. baje znamko zh 12 stot. Rcforme na drž. želcznici. — Železniško ministerstvo je s 1. jan. t. I. uvoljavilo sledeče res)rme glede öavajov. V najnižji plačilni razred VI. kategorije služabnikov, ki so imeli doslej place 576 K in ki bodo od 1. jan. dobivali 650 K, so sedaj uvržčeni le oni železniški ču- vaji, ki imajo na razpolago tudi zom- Ijiäöo v obsego 600 m-. Ostali čuvaji, ki so doslej slažili le 576 K in so imeli v porabo 300 m'2 zelezniäkega zemljiäfia, so z novim letonm uvräceni v drugo pla- öilno stopinja za čuvaje a 700 K. Tretja stopinja, ki je doslej imela 720 K, ima odslej 770 K. Postajnim Čuvajem (Wei- chensteller), ki so odslej zaslužiti po 800 in 900 K, se je izboljäala plača za 50 K. Drugih zahtev in avanziranja se žel. uprava äe ni lotila Dcželnozborska dopoluUua vo- litev v ribuiško-vclikolaškein ko- čcvskcm okraju. — Pri vöerajsnji do- želnozborski dopolnilni volitvi v ribniško- velikolaškom koöevskem okraja na D)- lenj«kem je bil izvoljen z<\ poslanca z veliko večino glasov dvorni svetnik Fran Šuklje. •j" Fran Vergcc. — V Sevnici jo nmrl nagle smrti c. kr. notar gospod Fran Verse c. S pokojnikom leže v prezgodnji grob odločen bojevnik za prava naroda na Spodnjem Stajarskem. Veräec je bil duša narodnemu gibanja v sevniäkem okraja. Njegova smrt pomenja težko nenadomoatno izgubo za narodnj stvar. B)di mu lahka zemlja, ki jo je ljabil z vsem srcein 1 „Südocsterrolclnsclie Stimmen'. — Izšla jo prva ätevilka t'ega novega lista, ki izhaj* v M^riboru muto „Siil- 8teirische Presseu. List bo izhajal trikrat na teden, ter bo prinašal na teden d\re prilogi : „PraktiČna poročila o trgovini in obrti" ter zabavno prilogo : „Nedeljske cvetke". h'^i stane na leto 12 K, mesečno 1 K. Četrto pončno potovauje kiMiij- skih kinetovalccv priredi c. kr. km> tijska družba kranjska jeseni t. I. na jažno Tirohko in sovorno L^ško v svrho prouöevanja vinstva in zlasti amnega kletarstva, ki je zlasti na jnžnem Tk- rolskem zelo zgledno in razvito. Poto- vanje bo vodil deželni potovalni učitolj Fr. Gimbr\5. — Na to potovanje žo sedaj opozčirjamo nu5e vin55ake tor onvmjamo, da se samoobii urnevno sm^jo prilražiti tudi Primorci in Štajerci. 0 p)tov.^nju in njega stro5kih prioböimo Hvoječusno vae podrobno^ti ter pripomnimo, da se bo potovanje vräilo konci moseca sep- tembra t. j. tik pred našo trgatvijo. Sent Nesrt'zti na iovn. — Pri Jurija na Gorenjem Štajerskom je šel po^estnik in nadzornik lova Anton Ran- tašu s svojim 19 lotnim sinom Jožefom na lov. — Lovski pes je uiel mačko in je ni hotel izpustiti. Miadi Rintaäa je z dolenjim koncem pa^ko uldril po psa, puška se je izprožila, in strel je zadel Rüntaäa v prsa. V dveh arah je bil mrtev. -— ^B Boj z divjim lovcem. — To dni je mejni gozdar Wedam iz Pontaüja nt svoji poti po gozdu z*p*zil na Ia3iu strani divjega lovca, ki je takoj nstrolil na gozdarja, ko ga je zagledal. Krogla pa ga ni zadela. Ko je gozdar videl svoj opasni položaj, je tudi ustrelil in zdrobil divjema lovca koleno. Ko so divjega lovca za- silo obvezali, so ga v spromstvu pon- tafeljakih orožnikov prepeljali v beljaiko bolnico. Divji lovec je bil ustrelil krasno divjo kozo, ki so ma jo pa seveda zaplenili. Zadcvn nčitelja Ivanea pred upraviilm «odiftcem. — Uprav. sodišče na Dunaju je razpravljalo 28. dec. m. 1. o pritožbi Ijudsko-šolskega ačitelja Fran- čiška Ivane* v Kranju. Kranjski deželni šolski Hvet in naaöno ministerstvo sta odtegnila Irancu tretjo potletno doklado, ker jo imel dve disciplinarni kazni za- radi surovega postopanja z uöenci. Ivan c je zastopal sam svojo pritožbo pred upravnim sodiäöem in izjavil, da je bil disciplinarno kaznovan vsled ovadb iz političnih razlogov in ima pravico do doklade, kor je poučeval vedno z uspe- hom. Kot učitelj služi že 25 let in ima le 100 kron mesečne place vsled Cesar jo prisiljena njegova žemi, da šiva za druge Ijudi. Upravno sodiSče je odklonilo pritožbo, češ, di učitelj nima le dol- žnosti skrbeti za pouk, marveč tudi za versko nravno vzgojo. Sarovo postopanje z učenci pa nasprotuje spodobnim na vadam, vslod Cesar jo opravičeno, da se Ivancu ni priznala petletna doklada. Poljaki ue bodo letos o pnstn plcsali. — Kakor poročajo listi, sklenilo je Ivovsko poljsko druatvo „Sokol Ma- cierz" pri svoji zadnji odborovi seji, da o pustu 1. 1906 ne bodo priredilo no- bene veselice s plesom in to z ozirom na dogodko v poljskem kraljestvu. Po zgleda tega dra^tva so tako sklenila tadi drugH poljska dra5tva, tako di se ne bode v letošnjem puatu plesalo niti v Lvovu, niti v Varžavi, niti spl jh v polj- skem kraljestvu Leto kadilccv. — Ruvnokar jeizšla statistika, koliko se je v Avstriji pokadilo 1. 1904. Tobačni monopol v Avstriji je imel 1. 1904. do hidkov 227 milijonov 584 tisoö 831 kron, iz tega je pa bilo čistega dobička 154 milijonov, za 6 milijonov več nego 1. 1903. Sport cigaret so jo pokadilo eno milijardo in 681 milijonov, t. j. za 30 milijonov kron. To so velikanske äte- vilke, če se pomisli, da se je I. 1875. po- kadilo vseh vrst cigaret le 48 milijonov, za kar se je takrat izkapilo 1 milijon j 134 tisoö kron. Kmalu bomo lahko rekli, du živimo v stolotju cigaret 1 Dram se je 1. 1904. pokadilo za eno milijardo 276 milijonov kron, za kar se je skupilo desetkrat več nego prod 10 leti za vse avstrijske cigarete. „Kratkih" cigar se je pokadilo 485 milijonov, „damen cigaret" 276 milijonov, viržink 171 milijonov. Tudi „memphis,, cigaret se je veö poka- dilo nego 1. 1903, drugih vrst cigar in cigaret pa manj. Na glavo enega Av- atrijeu je priälo 1. 1904. za tobak 8 K 31 v. Poravnava med princem in prln- cezinjo Koburško obstoji v tem, da plaöa princ svoji soprogi 400.000 K od- äkodnine za prestano trpljenje in letno rento 8i.O0O kron. Belgijski kralj plaöa princezinji rente 50.000 K. Švicarske gare so sc znižale. — Vse ävicarske gore so se znižale za 3 m 26 cm. To se je pa zgodilo na sledeöi naöin: Iz ženevskega jezera štrli visoka skala imenom „Pierre a Niton". L. 1820 so jo zmerili ternaäli, da je 376 m 85 cm visoka. Po tem znaku so nato pTeračanili visokost za vse ävicarake gore. Sadaj pa se je izkazalo, du so se leta 1820 zmo- tili za 3 m 26 cm vsled öesar je treba vse visoöiue na katastrskih kartah po- praviti. Bogata beračica. — Pri nekem požaru v Parizu se je zaduüila neka žena, ki je bila znana po vsem mestn kot beračJica. V nenem stanovanje pa so našli za 00.000 mark papirnategA de- narja in 1600 dol. v zlatu. Skrb vsake gospo- I dinjc je posvečcna I družinski bl:ii'i:iji' I JL^X Kathreinerjeva I ^"sgk Kneippova I ^' sladna kava I je po Kathreinerjevem načinu svo- ' jepa proizvajanja okusn.i, zdravju j v prospeh in poceni, ima torej noprecen- I Ijive prednostiza vsako gospoJiajstvo! I Poudarjajte pri nakupovanju izreCno ime Kathreiner in zahte- vajte le izvirne zavoje z var=t- ^^ ^ veno znamko iupnik Kneipp. tj Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294 — do 300 — „ Portorico . . „ 260 — „ 280 — „ Santos . . . „ 210— „ 230 — Slakdor.....„ 76— „ 80 — Otrobi döbele . . „ 12 — „ 14 — drobne . . „ 12— „ 13 — Petrolij v soda . . „ 42'— „ 43"— „ zaboju . „ 13-— „ 13 50 M o k a ogerska : St. 0 K 30 40 št. 1 K 29 20 št. 2 K 28 — ,, 3 „ 27 20, „ 4 „ 26 40 ,, 6 ,. 25 20 fit. 6 K 23 20. WWWWWWWWWWV^WVWVVWWWW*W W W ^**" ^**" "W "•*¦ flnton luonou Pečenfco Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in örnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« iz sloveče češke >Meščansko pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojega pristnost se jamči. Zaloga ledu katerega sc oddaja le na dcbelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po žcleznici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- teia in točna. m m m m m m Najzanesljiveje izvrševaoje pleshapstvo (slikarstva) Mpr izvFševanje napisov. sli- tanje sob in splon vseh \ to stroko spastajočih del izvršije Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli št. 9 Specijalist v imitaciji na lesovju. oooooooooo Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetfrurini št. 3.