Celje - skladišče D-Per 581/1981 5000000295,10 COBISS o VRELCI Leto IX — Št. 10 (99) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA November 1981 I i i s OB ROJSTNEM DNEVU REPUBLIKE i i 1 i I 1 I * 8 6 > $ i * * * i i i P Letos praznuje naša država svoj 38. rojstni dan. Osemintrideset let je minilo, ko je v bosanskem mestecu Jajcu postavil AVNOJ temelje socialistični samoupravni Jugoslaviji ter enotnosti in bratstvu naših narodov in narodnosti. Odločno je razglasil čigava je prihodnost, komu gre pravica, da predstavlja našo državo pred svetom, pred mednarodno skupnostjo. Konstituiral se je v vrhovno zakonodajno in predstavniško telo jugoslovanskih narodov ter sprejel deklaracijo in daljnosežne zgodovinske sklepe. Tovariš Tito je podal izčrpno analizo o rezultatih narodnoosvobodilne vojne in njene perspektive. Na oblast je prišel tisti, ki je šel v narodnoosvobodilni boj in revolucijo — jugoslovanski narodi. Jugoslavija je postala demokratična federativna država enakopravnih narodov. 29. november je bil torej odločilnega pomena za smer vojnih in političnih dogajanj v naši državi ter za uveljavitev narodnoosvobodilnega gibanja v svetu. Bolj ko je praznovanje rojstnega dne republike iskreno in doživeto, bolj ko se enačimo s polpreteklo zgodovino in prehojeno potjo, tembolj se ob limi cestami, sadovnjaki, gozdovi, polji. Jesen je. Tukaj se ti odpočije srce in oko, navzameš se brezmejnega miru in tišine. Da, to je naša domovina! takem praznovanju naša misel sprehaja po preteklosti in pogumno sega v prihodnost. Pred mano leži pokrajina z zelenimi griči in temnimi dolinami, z be- Vendar ta mir in tišina nista prišla sama od sebe. Morali smo si ju pridobiti in drago plačati. Samo spomnimo se tistih dni! Sovražnik je mislil, da bo našo zemljo steptal in uničil, da ne bo ostala od nje niti ped. Krepko se je zmotil. Naše ljudstvo je krenilo v boj. Borili so se od bitke do bitke, z vsakim korakom so bili bliže svobodi in tudi miru, M jo spremlja. Toda mnogi je niso dočakali, toda njihova vera je bila močnejša od smrti. Svoboda je samo ena, terjala je mnogo človeških življenj. In vendarle je pesnik zapisal: »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« So sile v svetu, ki zopet kličejo temno senco preteklosti, da bi prekrile svetlobo naše svobode. Tega jim ne bomo dovolili. Jugoslovanski narodi bodo odločno branili svojo neodvisnost, pravico do samostojne izbire poti v prihodnost, odločno se bodo postavili po robu vsakdanjemu nasilju. V povojnem obdobju imamo kaj pokazati in moremo biti na marsikaj ponosni. A še važnejše je tisto, kar se je zgodilo človeku, v njegovem družbenem položaju, v njegovih sposobnostih, možnostih. Srečni smo, da lahko te dni proslavljamo enega naj večjih dogodkov v naši zgodovini. Us I is rs m i 8 m i m tp II 11 16 i i is sp >5 1 8 I 1 w Si 88 88 SB m Sprejeli smo oceno uspeha in finančno delitev dohodka za obdobje januar-september 1981 Pri oceni uspeha in poslovanja prednjačita dve osnovni ugotovitvi: manjša realizacija količinsko zastavljenih proizvodnih nalog in dober finančni rezultat, ki presega planiranega. Močno zaznaven je indeks porasta materialnih stroškov: TOZD-1 = 146, TOZD-2 = 152, TOZD-3 = 146. V gornjih številkah se odraža domala stopnja inflacije v državi ne pa morda neracio- nalno porabljanje materiala in storitev. Z doseženo stopnjo produktivnosti ne moremo biti povsem zadovoljni. Zaznamuje »prazen tek« porabljenega delovnega časa: TOZD-1 = 101, TOZD-2 manj napolnjenih steklenic mineralne vode in plina na uro. Močno izstopa odstotek loma steklenic in znaša 16 %>, kar je v zadnjih štirih letih (Nadaljevanje na 2. strani) VRELCI (Nadaljevanje s 1. strani) naj višja stopnja. TOZD-3 beleži za 5 % manj opranega perila na uro (manj nočitev), v ostalih dejavnostih pa ugodnejšo porabo delovnega časa ob indeksu 96. Poraba delovnega časa v DSSS je domala na enaki ravni iz leta 1980. V devetih mesecih je zbranih iztržkov za 221,092.773,05 din, kar je 6% več kot smo planirali in 31 °/o več kot lani. Za material, storitve in druge materialne stroške je porabljeno 9% več kot smo planirali in to predvsem pri materialu, kjer je strošek od lani povečan za 46 %>. Že v planu smo omejili obseg storitev in delno pokrili stroške investicijskega vzdrževanja iz lani rezerviranih sredstev, da bi zagotovili primeren dohodek. Dosežen je v znesku 107,539.675,75 din, to je 2% več kot je v planu. Sporazumske, zakonske in pogodbene obveznosti iz dohodka so tekoče obračunane in so v okviru planiranega zneska. Ko iz dohodka pokrijemo že izplačane osebne dohodke in znesek za neizkoriščene proste ure ter obvezni rezervni sklad, ostane za razporeditev 22,409.705,20 din. Za osebne dohodke lahko v skladu z družbenim dogovorom razporedimo 32,1 % več kot je bilo v lanskem obračunu in je tako skupno za osebne dohodke 53,974.667,95 din. Po odbitku že izvršenih izplačil in prostih ur ostane zaokroženo 2,700.000,00 din za dodatno delitev osebnih dohodkov po obračunu dohodka. S planom smo se dogovorili, da se z razliko popravi obračunska vrednost točke za vsa izplačila v tekočem letu — ta popravek znaša 5,3 % ali skupno za 9,5 meseca polovico enomesečnega osebnega dohodka. Naj višje število izostankov od dela zaradi bolniških stanj beleži TOZD-1 (ind. 120), najnižje pa v TOZD-2 (ind. 75). Zaradi pomanjkanja prostora smo v tej številki uvrstili le dva poročila individualnih poslovodnih organov. Preostali bodo objavljeni v naslednji številki. V obračunu predlagamo začasno razporeditev na sklade: — za stanovanjsko izgradnjo 4,800.000,00 din, — za ostalo skupno porabo 4,600.000,00 din, — za poslovni sklad ostanek 10,309.705,20 din, to je v razmerju, kot je bilo dogovorjeno z letnim planom. POLNILNICA Za prodane proizvode Polnilnice je v devetih mesecih dosežen celotni prihodek 195,370.247,81 din. V tem je 21,389.500,00 din od prodaje cistern, ki jih v planu nismo vključili; tako je iztržek za 22 % večji od planiranega in 43 %> večji od lanskega. Stroški materiala za proizvodnjo so se povečali za 52 «/o. Da bi ob tem zagotovili dohodek, ki bi omogočal usklajeno delitev osebnih dohodkov, smo že s planom omejili stroške odpisa embalaže in investicijskega vzdrževanja, ki so tudi v obračunu v planiranih zneskih. Obračunan dohodek 74,951.227,63 din je tako 39 % večji od lanskega, kar po družbenem dogovoru omogoča povečanje osebnih dohodkov za 31,6 % ia- v znesku 21,058.923,90 din. Ko pokrijemo že izvršena izplačila, ostane za dodatno delitev zaokroženo 970.000,00 din in omogoča popravek vrednosti točke za 5,3 °/o za vsa izplačila po točkah v tekočem letu. Zaokroženo je to polovico enomesečnega osebnega dohodka. Iz doseženega dohodka so pokrite vse sporazumske obveznosti, zakonske in pogodbene, ki so v okviru planira- nih zneskov. Predlagamo, da skladno z letnim planom obračunamo povečano amortizacijo v znesku 9,000.000,00 din. Ostanek dohodka po pokritju osebnih dohodkov in obveznega rezervnega sklada pa začasno razporedimo na sklade: — za stanovanjsko izgradnjo 1,300.000,00 din, — za ostalo skupno porabo 1,770.000,00 din, — za poslovni sklad 13,898.002,08 din skladno s sprejetim planom. VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Vrednostni obračun Vzdrževalne dejavnosti odraža omejitve v obsegu vzdrževalnih del oziroma stroškov v Zdraviliški dejavnosti. Obračunana vrednost del je le 22% večja od lani. Celotni prihodek 48,158.096,80 je 7 % večji od planiranega, predvsem na račun dražjega ogrevanja oziroma podražitve plina. Dosežen dohodek v višini 20,040.201,97 je manjši od planiranega in le 8,3 % večji kot je bil lani. Po družbenem dogovoru je pri takem rezultatu dogovorjeno 20<)/o povečanje sredstev za osebne dohodke, kar znaša 10,901.742,55 din in le za 26.000,00 din presega znesek že izplačanih osebnih dohodkov. Iz doseženega dohodka so pokrite vse sporazumske, zakonske in pogodbene obveznosti, izplačani osebni dohodki, obvezni rezervni sklad in ostane 2,594.249,57 din. Skladni s planom predlagamo začasno razporeditev v sklade: — za stanovanjsko izgradnjo 500.000,00 din, — za ostalo skupno porabo 1,180.000,00 din, — v poslovni sklad 914.249,57 din. Na podlagi proučitve ocene letnega obračuna predlagamo podobno kot lani, da tudi v Vzdrževalni dejavnosti skladno z drugimi popravimo vrednost točke za 5,3 % za vsa letošnja izplačila. Za to je potrebno 500.000,00 din, ki bodo zagotovljena z letnim obračunom. DELOVNA SKUPNOST Za vrednost opravljenega dela delovne skupnosti je obračunan znesek po letnem planu za devet mesecev, zmanjšan za 316.000 din za manjšo prodajo in za 144.000 din za manjši dohodek v Vzdrževalni dejavnosti ter povečan za 1,306.000 za nad-planski dohodek Zdraviliške dejavnosti in Polnilnice. Skupno je celotni prihodek 31,269.628,30 din in pokriva stroške za material, storitve in amortizacijo, ter obveznosti iz dohodka in izplačane osebne dohodke. Za obračun osebnih dohodkov v delovni skupnosti določa dogovor povprečno rast osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah, kar znaša po obračunu 30,3 %. Ko po mesečnem planu obračunamo za dodatno izplačilo 5,3% povečanje vrednosti točke za vsa letošnja izplačila, kot je predlagano v vseh temeljnih organizacijah, je za to potrebno 800.000,00 din. Skupno z že izplačanimi osebnimi dohodki predlagamo v obračunu za osebne dohodke 15,373.028,75 din, kar pokriva usklajeno delitev osebnih dohodkov in je od lanskega zneska osebnih dohodkov povečano za 26,7 %, torej v okviru družbenega dogovora. Skladno s planom predlagamo za sklade: — za stanovanjsko izgradnjo 600.000,00 din, — za ostalo skupno porabo 1,300.000,00 din, — ostane za rezervo 1,369.161,85 din, ki se poračuna temeljnim organizacijam koncem leta. Celotni obračun vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti je v nadaljevanju v tabelah s primerjavami s planom in lanskim letom. Kot je iz poročila za temeljne organizacije razvidno, predlagamo enako vrednost točke dodatnega obračuna za preteklih devet in pol mesecev. Po rezultatih devetmesečnega obračuna in ocene do konca leta predlagamo, da se kalkulativna vrednost točke poveča od 16. oktobra dalje na 24,00 din, oziroma skupno z učinkom od 25 din mesečno na 26 din mesečne obračunske vrednosti. Razliko osebnih dohodkov po periodičnem obračunu lahko pripravimo za izplačilo v zadnjem tednu novembra. Poročilo direktorice ekonomsko finančnega sektorja Vrednostni obračun in predlog delitve ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Poročilo komercialnega sektorja Če pogledamo indekse prodaje naših proizvodov za devet mesecev, potem vidimo, da so praktično vsi indeksi v primerjavi z letom 1980 kritični, ne pa tako porazni, če jih primerjamo s planom za letošnje leto. V lanskem letu, in sicer v osmem mesecu, je prišlo na trgu do večjega pomanjkanja mineralnih vod iz Jamnice in Lipika, tako da smo mi praktično pokrivali izgube teh dveh proizvajalcev. Prav tak problem je nastal v Radenski s proizvodnjo Deita in sicer v osmem, devetem, desetem in enajstem mesecu. Zaradi tega smo ne glede na situacijo na trgu in ne glede na težko gospodarsko situacijo pričakovali v letošnjem letu manjšo prodajo pri Templu, še posebej pri Trimvitu. Na področju II je indeks pri Templu manjši predvsem zaradi zgoraj navedenega vzroka, na terenu I pa praktično Tempel prodajamo večinoma preko gostinstva, prav tu pa se je potrošnja precej zmanjšala. To nam pove tudi podatek, da se je v gostinstvu precej zmanjšala potrošnja vin, s katerimi se pa mineralna voda tudi prodaja. Bolj zaskrbljujoče je, da nam kljub relativno večjemu vlaganju v reklamo pada prodaja Donata, prav pri tem artiklu pa smo si postavili največje cilje. Ta padec je najbolj občuten prav na terenu I, se pravi v Sloveniji. Naj na tem mestu omenimo, da smo v Ljubljani zaradi padca prodaje Donata naredili anketo s poslovodji na vsakem prodajnem mestu in ugotovili, da je Donat prisoten na vseh prodajnih mestih, vendar potrošnik ne sega po njem kot je pred dve-mi leti. Glede na to, da je Donat Mg specifična mineralna voda, ki na jugoslovanskem trgu (razen mineralne vode iz Vrnjačke banje) nima direktnega konkurenta in gibanje potrošnje naj ne bi bilo takšno kot pri namiznih mineralnih vodah, je padec prodaje nerazumljiv. Mnenja smo, da bi bila nujno potrebna tržna raziskava, ki bi pokazala na osnovi določenih indikatorjev razlog zmanjšane prodaje, in ali so se na trgu pojavili proizvodi, ki so na nek način lahko substitat Donatu Mg (npr. razna tudi prirodna sredstva za urejanje prebave ipd.). Na osnovi dobljenih rezultatov bomo verjetno morali spremeniti oziroma prilagoditi našo propagandno strategijo novim tržnim pogojem. Na terenu se je tudi pokazalo, da bi morali imeti več kontaktnega POP materiala. Finančnega razloga, da ga ne bi mogli imeti, trenutno ni, vendar je problem vskla-diščenja tega materiala. Trenutno je propagandni material vskladiščen na petih različnih mestih, ki prostorsko tudi zdaj ne ustrezajo več. Na tržišču imamo velike težave tudi zaradi ekspanzije Jamničke in Lipika, saj vežeta prodajo mineralne vode in brezalkoholnih pijač na druge kritične artikle, katere proizvajajo druge TOZD ali organizacije združenega dela v njihovih sestavljenih organizacijah združenega dela. Praktično smo edina organizacija, katera lahko kupcu nudi tako skromno paleto proizvodov. Zato morajo biti naši prodajni kontakti še boljši in morajo še bolj bazirati na dobrih osebnih stikih, kar pa je zelo težko ob zmanjšanih sredstvih za reprezentanco in reklamo. Pri takšnih restrikcijah si reprezentance in reklame seveda ne moremo privoščiti, da bi kot nekoč v taki meri organizirali poslovne sestanke v Rogaški Slatini, pa ne samo z vodilnimi kadri v komercialah kupcev, ampak s poslovodji, kateri naše blago tudi prodajajo. Prav tako pa moramo odpraviti nekatere pomanjkljivosti v sami organizaciji distribucije in proizvodnje, da bomo lahko parirali večjim konicam potrošnje v sezoni. Prodajo COa plina bi lahko v letošnjem letu še povečali, kolikor nam bi partnerji lahko v kritičnih situacijah odstopili večje količine CO2 za slovensko tržišče. Ker pa vemo, da je v določenih obdobjih proizvodnja CO2 plina v SFRJ precej manjša od potrošnje, smo na koncu koncev z letošnjo distribucijo in rezultati prodaje zadovoljni. V tem letu smo tudi plasirali vse izdelane cisterne za CO2 plin. Za dalje je na trgu velik interes za te cisterne in morali se bomo odločiti ali bomo s proizvodnjo nadaljevali ali ne. PRODAJA ZDRAVILIŠKIH STORITEV Že v prv.i polovici leta nakazana degresija v gibanju povpraševanja pri kategoriji domačih gostov — na družbene stroške, je nekoliko blažja. Glede na splošne družbenoekonomske razmere in sprejemanje novih stabilizacijskih ukrepov pri tej kategoriji ni pričakovati, da bi (Nadaljevanje na 4. strani) PERIODIČNI OBRAČUN I - IX 1983. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZBIRNA BILANCA USPEHA postavka Zdraviliška dejavnost Po]nilnica Vzdrževalna dejavnost Skupne služb- SKUPAJ vrednost opravij.dela 222.716.74o,lo 195.137.379,23 47.992.6oo,4o 31.265.183,85 497.111.903,58 terjatve v zač.leta 6.554.429,35 1.955.461,36 186.826,20 87.135,9o 8.723.852,81 terjatve konc.obr.obdob. 8.178.396,4o 1.722.592,78 21.329,8o 22.691,45 9.945.olo,43 CELOTNI PRIHODEK 221.o92.773,o5 195-370.247,81 48.158.o96,8o 31.269.628,30 495.89o.745,96 material 53.844.411,20 45.oo6.479,4o 2o.9o8.8o2,o5 1.487.22o,85 121.246.913,5o storitve 41.36o.ol2,65 39.635.866,40 4.641.5o2,75 2.789.45o,5o 88.426.832,30 drugi stroški 5-388.22o,1o 14.782.392,80 732.521,70 663.560,60 21.566.695,20 povračila 482.072,25 722.331,05 I67.023,80 1.792.282,25 3.163.7o9,35 amortizacija 12.451.3ol,oo 5.765.29o,o5 l.Slo.769,95 1.561.956,30 21.589.317,30 drugi in izredni stroški 27.080,lo 74.521,91 11.25o,oo lo2,65 112.954,66 zaloge - 14.432.138,57 - 153.975,42 14.278.163,15 PORABLJENA SREDSTVA 113.553.o97,3o 12o.419.o2o,18 28.117.894,83 8.294.573,15 270.384.585,46 DOHODEK 1o7.539.675,75 74.951.227,63 2o.o4o.2ol,97 22.975.055,15 225.5o6.16o,5o VRELCI VRELCI postavka S5SSJF* romala Vzdrževalna Skupne dejavnost službe SKUPAJ ■DOHODEK lo7,539.675 75,481.227 2o,o4o.2ol 22,975.055 226,o36.16o prispevki iz dohodka 11,562.924 8,251.751 2,724.248 2,8oo.o43 25,339.ol? pogodbene obveznosti 7,511.596 1,3o5.418 486.074 415.745 9,718.834 dolu za delovno skupnost 12,416.440 16,156.65o 2,362.o5o - 3o,935.14o povečana amortizacija 9,000.000 489.436 9,489.436 PRISPEVKI IZ DOHODKA 31,49o.96o 34,713.819 5,572.372 3,7o5.275 75.482.428 ČISTI DOHODEK 76,048.715 4o,767.4o8 14,467,829 19,269.779 150,553.731 osebni dohodki- po mes«obr. 51,274.667 20,088.923 10,875.742 14,573.o28 96,812.363 - po finEobr. 2,700.000 970.000 26.ooo 800.000 4,496.ooo SKUPAJ 53,974.667 21,058.923 lo,9ol*742 15,373.o28 lol,3o8.363 skupna poraba-stan,del 5,551.246 2,166.7ol 970.832 1,227.588 9,916.369 - ostali del 4,600.000 1,770.000 l,18o.ooo l,3oo.ooo 8,85o.ooo rezervni sklad 1,613.095 1,873.780 5ol.oo5 3,987.88o poslovni sklad lo,3o9.7o5 13,898.oo2 914.249 25,121.956 razlika med prihodki in odhodki 1,369.161 1,369.161 (Nadaljevanje s 3. strani) se stanje v prihodnjih mesecih bistveno izboljšalo. Nekoliko je vplivalo na zmanjšanje teh gostov zmanjšanje razpoložljivih kapacitet (hotel Park in del Zagrebškega doma). Pri domačih gostih se pri strukturi opaža povečanje samoplačnikov. Delno je to posledica omejevalne politike različnih družbenih fondov (skupnosti zdravstvenega zavarovanja idr.). Izredno dobri rezultati v povečanju priliva tujih gostov — predvsem iz Nemčije — v prvi polovici leta, so pod vplivom motenj pri gradnji novega hotela v poletnih mesecih nekoliko splahneli. Kljub temu pa so ocene za posezono dobre, saj potovalne agencije še vedno dobro bookirajo mesec oktober in november. Strukturno gledano je nekoliko močnejše povpraševanje po boljših kapacitetah — A kategorije, to je po kapaciteti, ki ima povezavo s terapijo. IZVOZ MINERALNE VODE Neurejene razmere na avstrijskem tržišču povzročajo še naprej nazadovanje prodaje Donata. Postopek se ureja po pravni poti in v tem trenutku ni mogoče napovedati ali bo rešitev pozitivna ali negativna, s tem pa ostaja še naprej odprto vprašanje gibanja izvoza na to tržišče v prihodnjih mesecih. Sorazmerno dober uspeh beležimo pri izvozu v Zahodno Nemčijo, čeprav še kompletna distribucijska mreža ni vzpostavljena. V teku je dogovor o boljši distribucijski mreži z dvema večjima združenj ima trgovcev. Koncept nastopa na tem tržišču, ki ga načrtujemo skupno z zastopstvom Glob-trade, že daje prve rezultate. Izvoz v Italijo sicer počasi, toda konstantno" narašča. Tudi na tem tržišču imamo težave z registracijo reklamnih sredstev. Za plasman zdravilne vode je potrebna vedno — posebno pri novih kupcih oz. potrošnikih podrobnejša informacija — navodilo za pitje ali podobno. Za tiskanje oziroma izdajanje takšnega materiala pa je vedno potrebno posebno dovoljenje pristojnih zdravstvenih organov. Pregled posameznih stroškov materiala l-IX/1981 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta PRILOGA I k bilanca uspeha TOZD 1 1981 1980 indeks zdravila 505.478,40 398.934,85 127 laboratorijski material 749.615,40 537.819,30 139 pisarniški material 793.477,35 676.180,25 117 kalo, razsip 5.773,60 2.010,25 287 ostali potrošni material 2,074.722,30 1,807.568,10 115 odmiki od cen 1,382.589,30 1,071.574,15 129 živila 33,381.936,80 22,064.533,65 151 alkoholne pijače 3,851.806,60 3,000.228,50 128 material za popravila in vzdrževanje 164.583,80 14.405,05 1145 čistilni material 858.512,60 722.363,50 119 gorivo in mazivo 1,335.576,70 837.248,65 159 porabljeno tehnološko gorivo 117.250,65 — elektrika 2,343.395,90 1,423.180,60 165 voda 1,678.905,15 1,351.969,50 124 nabavna vrednost prodanega odpadnega materiala 2,818.263,50 1,830.391,00 154 SKUPAJ MATERIAL 53,844.411,20 36,886.580,55 146 PRILOGA II k bilanci uspeha TOZD 2 1981 1980 indeks laboratorijski material 6.226,00 pisarniški material 1.084,50 227.389,10 0 kalo, razsip 3,162.202,00 1,642.726,35 193 potrošni material 229.468,30 155.361,60 148 odmiki od cen — 2,064.047,10 1,478.345,20 material za tekoče vzdrževanje 2,639.090,50 1,723.795,90 153 material za mineralno vodo 16,797.089,15 8,171.128,55 205 Kako bomo sprejeli učence usmerjenega izobraževanja Temeljna značilnost novega zakona o usmerjenem izobraževanju je, da se pravice in odgovornosti za vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli neposredno prenašajo tudi na delavce v združenem delu. Zato imajo vsi delavci združenega dela dolžnost načrtovati, organizirati in izvajati usmerjeno izobraževanje. To pa pomeni, da morajo v skladu s potrebami dela prispevati svoj delež k vsestranskemu razvoju mladih osebnosti — usmerjeno — za delo in za samoupravljanje. To pravico in dolžnost pa delavci združenega dela dosežejo tako, da se vključijo v sam potek izobraževanja učencev in sicer v tisti del izobraževanja, ki ga vzgojno izobraževalna organizacije (šole) ne morejo zagotoviti. Tako bo izobraževanje učencev potekalo z iz- vajanjem praktičnega pouka v organizacijah združenega dela oz. z izvajanjem delovne prakse v času rednega pouka, to je med šolskim le-Učenci prvih letnikov srednjih šol imajo namreč tak učni program, da jim zagotavlja (seveda ob primerni aktivnosti) enako pridobljeno znanje oz. SVIO — skupne vzgojno izobraževalne osnove. S tem programom naj bi si učenci razširili splošno izobrazbeno razgledanost in imeli enake možnosti za nadaljnje šolanje (vemo namreč, da so učenci bivših poklicnih šol v istih letih pridobili bistveno manj splošnega znanja kot tisti v gimnazijah. Te razlike naj bi bile sedaj odpravljene). Hkrati pa naj bi se učenci izobraževali za tiste poklice, ki jih združeno delo resnično potrebuje. V srednjem usmerjenem izobraževanju (nekoč srednja šola) se bodo za pridobitev izobrazbe izvajali naslednji programi: SKRAJŠANI PROGRAM — III. stopnja, traja 2 leti, učenec že pridobi poklic. SREDNJI PROGRAM — IV. stopnja, traja 3 leta, učenec prav tako pridobi poklic (nekoč poklicna šola). NADALJEVALNI PROGRAM — V. stopnja, traja 4 leta (nekoč srednja šola). Naj navedem primer: Na Ekonomski šoli v Celju se bo izobraževanje izvajalo v dveh smereh: ekonomski in družboslovni. 1. Ekonomska usmeritev: a) skrajšani program, ki traja 2 leti, učenci pridobijo poklic »Poslovni manipulant«. b) Nadaljevalni program, ki traja 4 leta, učenci pridobijo poklic »Ekonomski tehnik«. 2. Družboslovna usmeritev: Skrajšanega programa ni, ker združeno delo zanj ni izrazilo potreb. a) Srednji program, ki traja 3 leta, učenci pridobijo poklic »Administrator«. b) Nadaljevalni program, ki traja 4 leta, učenci pridobijo poklic »Upravno administrativni tehnik«. Šolanje bodo torej učenci lahko končali že po drugem ali tretjem letu usmerjenega izobraževanja, kljub temu pa bodo imeli poklic. Kot sem že omenila, imajo učenci prvih letnikov srednjih šol skupni učni program — torej brez kakršnegakoli strokovnega predmeta — ti so uvedeni šele v 2. in 3. letniku, število le-teh pa je odvisno, kdaj bo učenec zaključil šolanje. Tako bodo vsi učenci, ki so letos v prvih letnikih usmerjenega izobraževanja imeli naslednji učni program: — 35 tednov teorije (SVIO) v šoli, — 3 tedne naravoslovne, kulturne in obrambno-športne dejavnosti — 2 tedna opravljanja praktičnega dela v organizacijah združenega dela (kar spada v čas rednega pouka). Že od februarja prihodnje leto (1982) bodo torej šole (pač po dogovorih in sklenitvi samoupravnih sporazumov) pošiljale svoje učence v delovne organizacije. Tudi k nam bodo prišli — žal pa še ne moremo dobiti natančnejših podatkov — jasno pa je, da se bodo izmenjali do konca junija, t. j. do konca šolskega leta. Vsak učenec bo moral torej opravljati praktično delo v OZD s 40 urnim programom (2 tedna). V tem programu izobraževanja med delavci naj bi vsak učenec spoznal: — DO oz. TOZD, kjer bo opravljal delo (dejavnost, samoupravno organiziranost, vlogo družbenopolitičnih organizacij, organiziranost varstva pri delu, pravice in odgovornosti delavcev, spoznati se bo moral s samoupravljanjem). — Sodelovati bo moral pri najrazličnejših delih samega proizvodnega procesa, da bi tako spoznal in tudi znal ceniti proizvodno delo. Kdo bo v naši delovni organizaciji zadolžen za vse te naloge, trenutno še ni opredeljeno. Jasno pa je, da to ne more biti en sam delavec. Torej je od vseh nas odvisno, kako bomo sprejeli učence, ki še pravzaprav nikoli niso bili v delovni organizaciji. Upoštevati bomo morali, da so to popolnoma neizkušeni ljudje, ki pa žal za delo tudi nimajo potrebnega znanja (je pač učni program takšen, da jim tega v I. letniku še ne daje). Prav gotovo pa ne bo ravnal pametno in pravilno tisti, ki bo (čeprav z dobrim namenom) dal učencu »voljno«, da bi lahko sam opravil delo hitreje in bolje. Namen praktičnega dela je ravno v tem, da učence čimbolj vključimo v samo delo. Od nas vseh je odvisno, kako jim bomo znali delo približati, kako bomo učencem vzbudili zanimanje za delo in kako jih bomo znali pravilno motivirati za dobre delavce in dobre samouprav-ljalce. To pa je naša najpomembnejša dolžnost, ki nam jo nalaga zakon z usmerjenem izobraževanju. KJ 1981 1980 i indeks material za Trimvit 8,336.213,15 7,221.420,00 115 čistilni material 172.107,55 86.899,25 198 gorivo in mazivo 2,489.263,85 2,169.882,60 115 surovina za plinarno 1,383.770,85 — porabljeno tehnološko gorivo 1,924.029,65 elektrika 1,145.650,95 898.943,50 127 voda 1,867.764,30 1,609.787,95 116 nabavna vrednost prodanega CO2 6,304.136,15 3,701.220,00 170 nabavna vrednost prodanega odpadnega materiala 618.655,60 514.926,55 120 SKUPAJ MATERIAL 45,006.479,40 29,608.052,55 152 PRILOGA III k bilanci uspeha TOZD 3 1981 1980 indeks porabljen pisarniški material ostali potrošni material 1,324.811,15 3.487,95 1,154.918,00 115 odmiki od cen — 7.387,25 509.063,25 material za popravilo in vzdrževanje 3,454.417,35 2,980.879,35 116 material za pranje perila 1,151.760,00 745.976,00 154 čistilni material 15.055,35 12.612,70 119 gorivo in mazivo 919.601,75 1,045.588,05 88 porabljeno tehnološko gorivo 464.914,10 elektrika 524.440,25 260.540,05 201 voda 290.884,95 259.156,95 112 porabljen plin 12,761.362,50 7,328.397,95 174 nabavna vrednost prodanega odpadnega materiala 8,941,90 30.853,00 29 SKUPAJ MATERIAL 20,908.802,05 14,331.473,25 146 VRELCI VRELCI Poklonili smo se velikanu Številna visoka priznanja našemu delu na 29. gostinsko-turističnem zboru na Bledu Izvršilni odbor Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije je sprejel sklep, da se na 29. gostinsko turističnem zboru na Bledu podelijo po tri zlate, tri srebrne in tri bronaste plakete s priznanji. Zlato plaketo in priznanje je prejel naš hotel Donat poleg TOZD Grand hotel Toplice z Bleda in gostilne »Šiker« iz Pernice pri Mariboru. Zlato plaketo in priznanje za pospeševanje kvalitete na področju gostinstva in turizma je prejel tov. Čuješ Stane poleg še treh odlikovancev, med njimi DO Kompas za 30 let uspešnega delovanja. Zlato plaketo z epitelom »vzorna edicija« je prejela naša delovna organizacija za prospekt Hotel Donat. Lorber Mirko, v ekipi 6 naših delavcev na tekmovanju, je prejel srebrno medaljo za razkosavanje postrvi. Kukovič Tone je prejel zlato medaljo za flambiran j e in polnjenje piščan-čevih prsi. Jurič Tone je v strežbe-nem delu tekmovanja prejel za pogrinjek »Trgatev na Kozjanskem« bronasto medaljo. Grah Janez je prejel za kuharski izdelek »Ribji zvitki« bronasto medaljo. Klemenčič Franc je prejel za izdelek »Puranova prša s kostanjevim nadevom« srebrno medaljo. Pelko Edo je prejel za slaščičarski izdelek »Sadna Šarlota« bronasto medaljo. V ekipni uvrstitvi je ekipa zdravilišča Rogaška Slatina prejela srebrno plaketo. Ekipa v namiznem tenisu: Bračun Dušan, Ši-ljeg Nino, Jurič Tone je v uvrstitvi zasedla dobro tretje mesto. Vsem odlikovancem naše iskrene čestitke! Toliko obiskovalcev kot jih sprejema naše glavno mesto po smrti tov. Tita, jih prav gotovo ne sprejema nobeno mesto na svetu. Tudi v našem kolektivu smo si bili brez pomislekov enotni, ko smo se določili za kolektivni izlet. Izlet je bil organiziran v vseh TOZD in delovni skupnosti. Zaradi odločitve, da potujemo z letalom, je bilo število potnikov omejeno. Vožnja z letalom je pomenila za marsikoga posebno doživetje, čeprav malo strahu, pa nazadnje vendar prijeten občutek. Enourna zamuda pri vzletu zaradi goste megle je nekaterim čakajočim spreminjala že tako čudno barvo na licih. Toda trdna odločitev in hotenje slehernega, da obišče danes najbolj obiskano mesto v Jugoslaviji, je bila močnejša od vsega. Po uri čakanja smo se vkrcali in sledil je dvig visoko nad oblake. Sedaj že boljše razpoloženje je med potniki za trenutek pokvarila stevardesa z opozorilom, kaj storiti v primeru najhujšega. Toda tudi to le za trenutek, saj je sledila kava, čaj ali vinjak, kar je popravilo razpoloženje. Višina letenja se počasi zmanjšuje in oči uprte v čudovito pokrajino. Ogromna polja, med njimi široke ceste ter zvijajoče reke se ponujajo pogledu skozi okenca. Izteka se 45. minuta letenja in že smo na trdnih tleh Surčinskega letališča, največjega v Jugoslaviji. Ob zapuščanju letalskega prostora vzbujajo pozornost številna letala, ki so pravkar pristala ali pa se pripravljajo na vzlet. Prekrasno sončno sobotno jutro je prispevalo k prijetnemu razpoloženju med vožnjo z avtobusom od letališča do našega glavnega mesta. Težko je opisati, kako človek doživlja trenutke, ko prvikrat zagleda našo metropolo. Vožnja skozi mesto ter pogled na levo in desno kaže pravo podobo milijonskega mesta. Nepoučeni bi rekel, saj so si velika mesta vendar enaka. To je morda res, toda res je tudi, da je Beograd samo eden in v njem zadnje in večno počivališče našega naj dražjega in najbolj spoštovanega človeka, voditelja, državnika in revolucionarja tovariša Tita. Ta misel nas je, kot množico drugih, pripeljala na kraj, kjer si ga je sam izbral za trajno počivališče. Reke ljudi iz vseh krajev naše dežele se zlivajo v en sam prostor, ki ga imenujemo »Hiša cvetja«, z eno samo mislijo in željo, da se poklonijo velikanu, ki je sedem desetletij gorel v revolucionarnem delavskem gibanju, več kot štiri desetletja na najdostojnejši način opravljal najodgovornejše naloge. Bil je junaški voditelj v narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji. S sklonjeno glavo, brez besed smo se tudi mi ponosno poklonili ob njegovem grobu. Ponosni zato, ker smo otroci Titove Jugoslavije. Ogledali smo si tudi Muzej 25. maj. V muzeju se še enkrat dokazuje Titova moč in spoštovanje državnikov celega sveta. Na vsa priznanja in odlikovanja, ki jih je sprejemal, je danes ponosna vsa Jugoslavija, saj simbolizirajo prijateljstvo ne samo med narodi in narodnostmi Jugoslavije, marveč med narodi vsega sveta. Za ogled ostalih zanimivosti našega glavnega mesta je ostalo malo časa: bežen ogled kongresnih dvoran Sava center, starejšega dela mesta Kalemegdan, groba neznanega vojaka na Avali in še nekaj drugih. Prekratek je dan za vse, pa vendar ponosni in zadovoljni smo se vračali, saj smo vendar storili delček naše dolžnosti: poklonili smo se spominu tovariša Tita na njegovem grobu. M. V. Ukrepi za varčevanje z energijo Izvršilni odbor Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije je sprejel program ukrepov za varčevanje z energetskimi viri v panogi gostinstva in turizma ter priporočal vsem organizacijam združenega dela, da na podlagi tega programa sprejmejo lastne programe za varčevanje z energijo, pri čemer upoštevajo specifične pogoje v posameznih objektih. Program ukrepov obsega: 1. Varčevanje z zniževanjem temperature ogrevanja prostorov (za 2° C), ogrevanje sanitarne vode pa največ na 40—50° C. 2. Postopno izvajanje boljše izolacije objektov — trajna naloga. 3. Postopno uvajanje avtomatske regulacije (ter-mostatsko), z upoštevanjem notranjih in zunanjih temperatur — trajna naloga. 4. Vgrajevanje izmenjevalcev toplote in koriščenje še tople sanitarne vode, ki se sicer odvaja v kanalizacijo — trajna naloga. 5. Postopno uvajanje aparatov in naprav, ki trošijo manj energije. 6. Pospešeno uvajanje in koriščenje nekonvencionalnih energetskih virov za ogrevanje bazenov in tudi tehnološke — sončna energija. 7. Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije bo organiziralo strokovno dopolnilno usposabljanje kurjačev in vzdrževalcev energetskih naprav v času 1981/82. 8. Združenje bo pospeševalo nastavitev usposobljenih energetikov v večjih OZD — trajna naloga. 9. Proučilo bo možnost nastavitve energetikov v posameznih turističnih krajih za več OZD ali v ožji regiji za panogo, ker je manj kapacitet oziroma objektov. Visoko usposobljeni energetik za več manjših OZD bi vsekakor nekajkrat povrnil stroške za svoje delo: z manjšo porabo energije, s sprotnim usposabljanjem upravljavcev in vzdrževalcev posameznih energetskih naprav, s čimer bi dosegli manj stroškov za vzdrževanje in daljše trajanje opreme — proučitev in trajna naloga. Sč. Ob mesecu boja proti alkoholizmu November je čas, ko zori vino. Ob njem bomo slavili praznike, svatbe, rojstne dneve, sklepali pogodbe ali žalovali na sedminah. Pili bomo na vesi j e, žalost, zoper zobobol, želodčne ali srčne težave in še za marsikaj. Tak odnos do alkohola ni nič novega, temveč ima svoje korenine v davni preteklosti, ko je vino postalo simbol zmag in porazov in si utrlo pot celo v verske obrede. To se prenaša iz roda v rod. Na žalost pa sta se, poleg dopustnih meja neškodljivega uživanja, rodila tudi zloraba alkohola in alkoholizem. Kaj je alkoholizem? Že dolgo priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Do razvoja bolezni pride zaradi dolgotrajnega in prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Tako postane alkoholik telesno in duševno odvisen od alkohola. Posledice obolenja pa se odražajo tudi na socialnem področju, v službi in družini. Vendar alkoholik ni bolnik, ki mora v posteljo in potrebuje nego in počitek. Duševna odvisnost. Nekateri se branijo: »Nisem alkoholik, tudi 14 dni in več lahko zdržim brez alkohola.« To je prva zmota. Res je, ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne znajo pravočasno odnehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da ne poznajo več prave mere oziroma pijejo po izgubi kontrole. Sposobnost organizma, kako prenaša alkohol, imenujemo toleranco. Ta v začetni fazi alkoholizma narašča. Pravimo, da ga človek vedno več »nese«. V končni fazi alkoholizma toleranca pada, kar se odraža v tem, da se pijanost pojavi že po majhnih količinah zaužite alkoholne pijače. Tudi pravijo: »Nisem alkoholik, saj ga malo pijem. Po dveh kozarcih vina sem že pijan ...« Druga zmota. V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca. Telesna odvisnost. Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov v organi- zem ne dobi potrebnih količin alkohola, postane nemiren, boli ga glava, slabo se počuti, poti se in tresejo se mu roke. Te znake imenujemo abstinenčne simptome. Veliko alkoholikov pravi: »Pijača ni problem, slabe živce imam, zato se tresem.« Tretja zmota. Šilce na tešče hitro pomaga. Roke se umirijo, živčnost izgine. Ta vrsta alkoholikov pije vsak dan. Alkoholizem nastaja torej skozi proces, ki ga lahko razdelimo skozi več obdobij in faz. Problem alkoholizma je tudi v tem, da ne prizadene samo bolnika, temveč tudi ljudi, ki živijo z njim. Iz vseh razlogov je zdravljenje potrebno čimprej. Vendar pa zdravil proti alkoholni zasvojenosti ni. Potrebna je sprememba alkoholikovega vedenja in navad. Postati mora bolj samostojen, aktivnejši; življenje si mora urediti tako, da bo živel v skladu s seboj in s svojim okoljem. To pa lahko doseže samo z lastnim naporom in z eno od oblik za zdravljenje. Pri zdravljenju pa morajo sodelovati tudi tisti, ki z njim živijo ali delajo. Ob vrnitvi z zdravljenja ga ljudje velikokrat silijo s pijačo, češ: »En kozarček ti ne bo škodil, kakšna reva si, ko si ne upaš ...« Takrat se mora soočiti z resnico, da zmernega pitja bivšega alkoholika ni. dr. Janez Mervič Zaradi alkoholizma trpi družba veliko gospodarsko škodo. V Sloveniji imamo najmanj 80 tisoč alkoholikov. Računa se, da alkoholik izgubi v življenju vsaj deset delovnih let; to pomeni da na vsako generacijo izgubimo 800 tisoč delovnih let. Če alkoholik izgubi samo dva meseca zaradi bolezni in drugih izostankov z dela, gre v Sloveniji v izgubo na leto 160 tisoč delovnih mesecev. Ugotovljeno je, da je alkoholik odsoten z dela 2,5 krat več kot nealkoholik. Čeprav pri delu ni vinjen, ima pa mačka, ni iniciativen, je manj ustvarjalen zaradi »mačka«. Sč. Ob rob nekemu sindikalnemu izlelu O tem, kakšen namen ima sindikalni izlet, še sicer nisem zasledila nič napisanega — ker se pač zato nisem zanimala. Po mojem mišljenju (sploh ni rečeno, da je pravilno), naj bi delavci na takem izletu pozabili na težave vsakdanjega delovnega dne, s sodelavci naj bi se razvedrili, skupaj preživeli prijetne urice, se med seboj spoznali bolje ter utrjevali dobre prijateljske odnose. Je takšno moje mišljenje pravilno? Najbrž je ni temeljne organizacije, kjer bi se delovni ljudje vsi do zadnjega odločili za enak cilj — za isti kraj izleta. To tudi ni mogoče pričakovati. Ponekod je dogovor demokratičen, ponekod izbirajo cilj posamezniki. O pravilnosti takega ravnanja ne bi razpravljala. Kjer ni enotnih mišljenj, se pač manjšina podredi — to je zakonitost! Že nekaj let je tega, ko smo — nekateri glasno, drugi za vogali — kritizirali sindikalne izlete v tujino. Najbrž bi tako ravnanje v današnjem času stabilizacije lahko kritizirali še glasneje — ali pa tudi ne? Morda pa imajo prav tisti, ki trdijo, da sindikat plačujemo delavci sami in da lahko tudi sami odločamo, za kaj in kako ga bomo porabili. Ko pade odločitev za tak sindikalni izlet v tujino, so zanj prikrajšani vsi tisti, ki nimajo potnega lista (in ni jih malo), pa si ga v prekratkem času niti ne morejo priskrbeti, prikrajšani so tudi tisti, ki o izletu niso obveščeni (žal se tudi to dogaja). Pa naj bo tako ali drugače — možnost ima vsak! Eden jo izkoristi drugi ne. »Njihova stvar,« pravijo tretji. In naše obnašanje v tem času stabilizacije ni prav nič pomembno. Le zakaj ne bi takega potovanja v tujino izkoristili tudi za na- kupe in s tem združili prijetno s koristnim? Žal nas zadnji zakon o prenosu dinarjev v tujino pri tem malce utesnjuje. Sicer pa se tu in tam le še najde kakšna stara skrita rezerva deviz. V takem primeru pridejo zelo prav, pa četudi se po končanem izletu jezimo, da smo za uporabo WC-ja morali odšteti kar 7-krat več kot pri nas in za uporabo lokalnega avtobusa 3-krat več kot za enako razdaljo doma. Še tako dobra kavica dobi grenak priokus, ko v mislih preračunaš vrednost v dinarje. (Naj mi ne zamerijo tiste gospodinje — tudi sama sem včasih med njimi — ki si iz tujine »privoščijo« reči, ki jih pri nas resnično ni mogoče kupiti)! Ne morem in morem pa pozabiti sodelavke, ki je ob odločitvi za sindikalni izlet v tujino otožno in razočarano vprašala: »Pa res ni v naši domovini več nobenega zanimivega, lepega in prijetnega kraja, ki bi ga bilo vredno obiskati?« Še so, draga sodelavka! Toda nekateri kraji so preblizu in zato ,nezanimivi1. Drugi so precej oddaljeni in prevoz v današnjem času je draga reč. V tem primeru mora delavec še sam precej prispevati iz lastnega žepa. Tak kraj takoj izgubi bitko »v finalu odločanja«. In ne nazadnje, draga sodelavka, živimo v kraju, ki sploh ni zelo oddaljen od meje. Gledano v taki luči, je izlet v tujino lahko tudi varčevanje •—■ mar ne? Morda bo kdo vprašal, če je ta ksindikalni izlet, kjer je združeno »prijetno s koristnim«, dosegel svoj namen? Žal tega ne vem, ker nisem prepričana, če je moje mišljenje o sindikalnem izletu pravilno ali ne! KJ VRELCI Zahvala našim delavcem Gostja Benčič Milka nam je v septembru letos pisala pismo, v katerem se iskreno zahvaljuje, kot piše »doktorici Šutalo za njen trud, medicinskim sestram in osebju v fizioterapevtskem oddelku v času, ko je bil njen mož v težkem zdravstvenem stanju«. Zahvaljuje se tudi delavcem Slovenskega doma za pozornost v trenutkih, ko je bila najbolj potrebna hrabrenja in tolažbe. Zahvala gre vsem, od sobarice do šefa strežbe. Zahvaljuje se tudi za promptno storitev v sprejemni pisarni. Mož je bil v težkem stanju, ker je prebolel infarkt, bil srčno operiran pred štirimi leti. »Vedno sva se enoglasno takoj odločila za kuro v vašem zdravilišču, ker ste vsi tako ustrežljivi. Sedaj mu je že boljše in tudi on vas vse skupaj lepo pozdravlja.« KADROVSKE NOVICE V mesecu oktobru 1981 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST RESTAVRACIJE Zobec Milka, 12. 10. 1981 — priprava slaščic, nedoločen čas Čolak Ruža, 3.10.1981 — pomoč v strežbi, določen čas TOZD POLNILNICA Šiprak Perica, 1. 10. 1981 — razkladanje in nakladanje v skladišču Zagreb, vrnil iz JLA. VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Cu-jež. Tisk in klišeji: CGP Večer. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Bedenik Marija, 12. 10. 1981 — knjigovodska opravila, pripravnica, nedoločen čas. Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST RESTAVRACIJE Humski Janezu, 7. 10. 1981 — priprava jedi, v JLA, Kaponja Dubravku, 27. 10. 1981 — natakarska opravila, sporazumno prekinil delovno razmerje. HOTELI Križan Francu, 31. 10. 1981 — vodenje recepcije Do-nat, samovoljno prekinil delovno razmerje. ZDRAVSTVO Tepeš dr. Bojanu, 7. 10. 1981 — zdravnik splošne prakse — pripravnik — v JLA. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Plevčak Vinkotu, 15. 10. 1981 — enostavna zidar- Po sklepu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije od 30. septembra 1980 odbor sveta ZSJ za inovacije razpisuje Nagradni natečaj za inovacije s področja zboljšanja pogojev in humanizacije dela Nagrade bodo podeljene leta 1982 ob 1. maju — prazniku dela. Po tem natečaju bodo podeljene: — dve prvi nagradi po 30.000 dinarjev, — dve drugi nagradi po 20.000 dinarjev, — dve tretji nagradi po 10.000 dinarjev. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje kriterije: — zboljšujejo delovne pogoje, — zmanjšujejo težke posledice poškodb pri delu, — humanizirajo delo, — zboljšujejo varnost delavcev pri delu, — zmanjšujejo invalidnost delavcev, — odpravljajo razne vzroke bolezni delavcev, — odpravljajo ali znatno zmanjšujejo poklicna obolenj a, -— odpravljajo vzroke, iki škodljivo vplivajo na delovne pogoje, —■ zmanjšujejo ali odpravljajo možnost za poškodbe na delu, — zmanjšujejo število beneficiranih delovnih mest, — prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev, — povečujejo produktivnost in dohodek. Prijavljene inovacije se morajo nanašati na zboljšanje pogojev in humanizacijo dela in morajo vsebovati: — prijavo dn opis inovacije z dokumentom o stopnji uporabnosti, — dokaz oziroma utemeljitev učinkov inovacije po kriterijih natečaja, pri čemer ima prednost zdravje delavcev in zboljšanje delovnih pogojev, —• -utemeljitev in dokaz o ekonomskih in drugih učinkih, — sklep ustreznega organa o vrednosti inovacije oziroma rešitve, — priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov, — naslov avtorja. Pri ocenjevanju imajo prednost inovacije, ki so v praksi že uveljavljene. Prijave se pošiljajo od dneva objave natečaja do 1. marca 1982. Prijave pošljite svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, koordinacijskemu odboru za inovacije, 11000 Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5. Druge informacije o nagradnem natečaju lahko dobite po telefonu številka (011) 330-841, interna 313. KOS ZSJ za inovacije ska opravila, invalidsko upokojen. TOZD POLNILNICA Sutlar Davorinu, 24. 10. 1981 — razkladanje in nakladanje v skladišču Zagreb, delovno razmerje je bilo sklenjeno samo za določen čas. Kameža Maksimiljanu, 31. 10. 1981 — opravila razvozov, sporazumno prekinil delovno razmerje. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Kern Vidi, 15. 10. 1981 — knjigovodska opravila, starostno upokojena. V mesecu oktobru 1981 je rodila sina Gajster Milena iz TOZD Zdraviliška dejavnost, zakonsko zvezo pa sta sklenila Bračun Dušan in Polajžer Darinka, oba zaposlena v TOZD Zdraviliška dejavnost. K. T.