Stev. 24. V Ljubljani, v sredo 14. junija I9I6. Leto III. Slika z bojišča: Zakopi in žične ovire naših vojakov na ruski fronti. Kje dom je moj? Kje dom je moj ? Sava teče po ravninah, Drava dere po pečinah, glej, povsod pomladni cvet, zemski raj mi na pogled. In to je slovenska zemlja, na Slovenskem dom je moj! Kje dom je moj ? Tam, kjer Soča v blagem kraju vije se — podobnem raju, Tam, kjer žlahtne trtice venčajo goričice ! In to je slovenska zemlja — na Slovenskem dom je moj ! Kje dom je moj ? V sinjega morja zrcalu, čudapolnem ogledalu se primorski kraj blišči z brežčki preprijaznimi. To pa je slovenska zemlja — na Slovenskem dom je moj! Kje dom je moj ? Kjer slovenske slišiš peti pesmi, kjer junaki vneti • si slovenske deklice zbirajo za ljubice Tam, kjer vlada čut slovenski — na Slovenskem dom je moj. Kje dom je moj? Korotan, Primorje, Krajna, ž njimi Štajerska sijajna : dom rodii so slavskega dom rodii junaškega. In to je Slovenija mila — med Slovenci dom je moj! Rasmus Christhian Winther : * Spovednica. v cerkvi svete Magdalene v Girgenti je bilo vse pripravljeno za veliko slavnost. Vse je bilo okrašeno na običajen način z rdečimi tkaninami in cvetlicami. Opoldne so delavci zapustili cerkev, in sedaj je tu prevladala čudna bolestna tišina, ki je v katoliških cerkvah tako prijetna in srce dvigajoča. Dva gospoda sta se med tihim pogovorom sprehajala po dolgem hodniku, ki se vleče ob severni steni cerkve, in zdelo se je, da uživata senco in hlad cerkve, kakor bi bila na javni promenadi. Prvi je bil približno petindvajsetleten mož, velik, močne postave, s širokimi rameni in resnim obrazom brez izrazov strasti: Don Antonio Carracciolo, *) Rasmus Chr. Winther, danski pisatelj in pesnik, roj. 1796, umrl 1876 v Parizu. Bil je predvsem lirik. Napisal je več knjig, verzov in novel. marki d' Arena. Drugi nežne in vitke postave in komaj odrasel deški dobi, je obračal svoj krasni, živahni obraz s temnimi, skoro ženskimi očmi na vse strani z opazujočim pogledom, kot da bi imel tu kaj govoriti. Saj je tudi imel, kajti bil je arhitekt, ki je vodil delo, nedavno z Rima se vrnivši Giulio Bal-zetti. Naglo se je vstavil. >Za šalo vam odkrijem, gospod marki, tajnost, ki jo, mislim, ne pozna nikdo izven mene<, je pravil z zaupnim glasom, kot govorimo s prijateljem, v čegar hišo zahajamo vsak dan. >Saj veste, da nam stabvnikom učinki akustike pripravljajo dostikrat presenečenja, kjer se jih najmanj nadejamo in najmanj želimo. Slučaj mi je izdal, da kdor stoji tu, na tej beli mramorovi plošči, sliši popolnoma jasno vsako besedo, tudi najtišji šepet od tamle, kjer vidite predzadnjo spo-vednico, ne da bi osebe, ki so na črti med tema dvema točkama, slišale le eno besedo, četudi bi bile temu mestu še tako blizu. Ostanite tu! Grem k spovednici in presenečeni boste nad tem naravnim čudežem !< Odšel je; a komaj je napravil nekoliko korakov, je zaslišal marki razločen šepet, čegar vsebina ga je spravila v najsilnejše razburjenje. Stal je strme, v obrazu bel kot mramor, kot da je dotaknjen s čarobno palico. Napeta pozornost, ki se je javila v njegovih, sicer tako mirnih potezah, je dala slutiti, da sliši nekaj zelo nenavadnega. Ni ganil z udom, komaj je dihal, kot človek, ki stoji ob robu brezdna in se boji, da se pogrezne; edina premikajoča se stvar na njem so bile njegove vrteče se oči in buhajoče srce. V tem trenutku se je vrnil mladi arhitekt in pravil že od daleč z usmevom : »Ni mi bilo mogoče izvesti poskusa. Nekdo je v spovednici, kolikor sem videl, dama v zavoju — ali, moj bog, kaj pa se godi z vami?« Marki si je položil po navadi Italijanov prst na ustnice in ostal nepremično na svojem mestu. Po nekolikih hipih je globoko vzdihnil; soha je oživela in stopila iz magičnega, začaranega kroga. »Nič ni, dragi Giulio!« je rekel z mirnim glasom; »nikar ne mislite o meni, da sem babjeveren. A zagotavljam vam, tajinstvenost tega nenavadnega prirodnega pojava me je pa le čudno presenetila. Idiva! Na svežem zraku se že zopet pokrepčam!« je nadaljeval in se zaupno zavesil v Balgattija, šel z njim Strdn 354. TEDENSKE SLIKE. 24. štev. Prekrasno Gardsko jezero z divnimi kopališči; severni del leži še na Tirolskem, večji južni pa že v Italiji. Okoli jezera divjajo boji. (Glej notico!) Južnotirolsko mesto in trdnjava Rovereto, na laško ozemlje dne 16. maja t. 1. odkoder se je začela naša velika ofenziva Skozi mesto teče Adiža ali Ečava. na sprehod v mesto. Ko sta se bila naho-dila, se je poslovil od mladeniča: »Saj pridete jutri po slavnosti gotovo kakor običajno v našo vilo? Na svidenje!«--- Drugo jutro zelo zgodaj je stopil marki v predsobo svoje žene. Sobarica, ki je prišla ob istem času skozi druga vrata, je široko odpirala oČi. »Je li gospa zvonila«, je vprašal marki. »Ne, ekscelenca,« je odgovorilo dekle, se globoko priklonilo in zardelo. »Potem pa tu počakaj, dokler ne boš pozvana!« je rekel marki in odprl vrata obla-čilnice, ki je bila pred spalnico. Ko je vstopil, mu je prišla nasproti njegova mlada, dražestna žena v jutranji obleki tako lehki, kot je bilo to le mogoče, namreč taka, kakršna je vstala iz postelje. Marki je obstal, kot presenečen nad krasoto svoje žene in delal se je, kot da bi sploh ne opazil notranjega nemira in burje, ki ji je pregnala vso kri iz obraza, a zato tem silnejše delovala v srcu in ji vzburkala polne prsi pod belo nočno obleko. »Pa si zgodaj pokoncu, Antonio!« je rekla komaj slišno mlada žena z negotovim nasmehom in silno zardevajoča. »Kaj hočeš tu?« »Kaj bi bilo čudno, moja Cauretta, svetlo mojih oči!« je rekel marki z najmehčim in najmilejšim naglasom, »kaj bi bilo čudno, če bi prijahal k tebi rano in pozno? Toda ne, ljubljena! Danes moj obisk pravzaprav ne velja tebi. Veš, da je danes praznik svete Magdalene in da je zato velika slavnost. Meni pa je prišlo na misel, da bi se pripravil na svojo pobožnost z opazovanjem krasne Ti-zianove Magdalene, ki visi v tvoji spalnici. Dovoliš ?« je dodal marki mehko, bližajoč se s počasnimi, krepkimi koraki vratom. »Tam je tak nered«, je odgovorila mlada žena z naglim pogledom skozi pol odprta vrata, »toda — le pojdi, medtem se pričnem oblačiti«. In vstopil je. »Kako dražesten«, je rekel s hudo mu-šnim glasom, »kako privlačen je ta nered! Te gracijozno zmešane obleke, ti majčkeni čeveljčki! Kako čudno balzamičen, fantazijo vzbujajoč je ta zrak! V tem je resnična poezija !« Njegov izkajoči pogled se je uprl na belo, razgrnjeno posteljo; prešivana svilena odeja je bila potegnjena in razložena po dolgem, a pod njo so se jasno risali obrisi človeškega telesa, ki je ležalo stegnjeno, tako da ga je bilo čim najmanje videti. Grobovi naših častnikov, podčastnikov Rienzi v vzh. Tirolski. Pokojniki »Sedem«, je rekel marki z mirnim glasom, »da se do sitega nagledam tega mojstrskega dela«. S temi besedami je vzel belo, s širokimi pentljami obrobljeno blazinico, jo tiho položil na mesto, kjer je bilo menda obličje skrite osebe ter je sedel na njo z vso težo svojega silnega telesa, medtem ko se je njegova desna roka trdno opirala ob prsi ležečega. Ne da bi se brigal za neprostovoljne, besne in konvolzirne zgibljaje in sunke v smrtnem strahu se nahajajočega človeka, je nadaljeval marki z mirnim in trdnim glasom: »Kako dovršena je ta slika ! Kako plemenito in resnično sramežljivo zakriva krasna pokoreča se grešnica svoja gola ramena in prsi s svojimi dolgimi, zlatimi kodri in mehkima, krasno oblikovanima rokama medtem ko obrača svoj pobožni, skesani in s solzami skaljeni pogled tja^ od koder naj pride milost in usmiljenje! Človek postane pesnik, če gleda tako umetniško delo! Ampak meni manjka talenta za poezijo. Mesto tega ti povem nekaj, kar se mi je pripetilo včeraj. Naš prijatelj, Giulio Balzetti, me je vodil po cerkvi svete Magdalene. Pri tej priliki mi je pokazal nego mesto ter rekel, naj se in vojakov v gozdiču nad Bruneckom na so vsi umrli za dobljenimi ranami. postavim tja, kajti, kot je pravil, sliši se na onem mestu popolnoma jasno vse, kar se na drugem, precej oddaljenem na primer le šepeta. In res! Na onem drugem mestu stoji ravno spovednica številka šest. Komaj sem se postavil na rečeno mesto, sem slišal pri-kupljiv glas — bog ve, čegav je bil! — Spovedoval se je skrbi svojega srca in svojih malih grehov duhovniku. Rekla je, da ima moža, ki ga ljubi, da ona ga ljubi in on ljubi tudi njo: tako dober je k nji in daje ji mnogo prostosti — skratka, bila je tako pravična napram možu, kot bi si mogel mož le želeti! — ali — ljubila je sedaj tudi še drugega! — Njegovega imena ni imenovala; bilo bi me pač zabavalo! Gotovo je bil eden naših mladih, lepih gospodov tu v mestu! Tega drugega je torej ljubila — ni si mogla pomagati, — tako je pravilo ubogo dete, a mislila je, da ima njeno srce dosti prostora zanj poleg moža. Bil je tako plemenit, ta drugi, tako krasen, in obožaval jo je. — Ne ! nemogoče ji je bilo, mu kaj odreči! Sicer pa, če mož o tem ničesar ne ve, mu ne povzroča bolesti; a tudi če bi zvedel in bi bila njegova ljubezen do nje resnična, gotovo bi ji odpustil in ljubil bi jo dalje ...--In govorila je še mnogo takega. Povedala je, da sta se dogovorila, da je obišče danes zjutraj rano — torej ravno sedajle, v tem trenotku morata imeti svoj sestanek! — in trdno se je odločila za njegov in svoj lastni mir, da mu dovoli vse; kajti tako je mislila — sli. šiš? — tako je mislila, bo vsaj hitro konec_ Marki j e vstal s svojega groznega sedeža, pod katerim je prestal vsak pregib. »Ali je že dolgo, odkar si bila pri spovedi, draga Lavra?« je vprašal marki. Nič odgovora. »Sedaj ima moj angel gotovo zopet igle v ustih, a jaz sem te prosil vendar, že to-likrat, da ne stori tega! Je že dolgo, odkar si bila pri spovedi ?« je ponovil z močnejšim glasom. »Ne!« je odgovorila mlada gospa komaj slišno. »A propos!« je rekel marki »ali se pe-Ijeva danes skupaj k cerkveni slavnosti? Točno opoldne prične procesija, — dam za-preči. Ne smeva zamuditi«' Vstopil je v oblačilnico. Mlada žena je sedela ondi v velikem naslonjaču, njeni bogati, črni kodri so viseli po obeh straneh. štev. 24. TEDENSKE SLIKE. stran 355. Stroj za izvajanje strupenih plinov, zaplenjen na laški fronti. smrtna bledota je pokrivala njen obraz in obe roki sta ji ležali na kolenu. »Kaj ti je, ljubljeno dete?« je vprašal marki s toplim mirom in neizpremenjeno vljudnostjo na ustnih. »Gotovo si prerano vstala? — A vrhu tega se še sama mučiš z oblačenjem! Kje pa je Pepitta? Pozvonim!« Potegnil je za zvonec, pritisnil ji poljub na čelo in zapustil sobo. Opoldne, ko so vsi zvonovi v mestu slavnostno zvonili, se je ustavil markijev bogato pozlačeni voz, v katerega so bili upre-ženi štirje v zlatih naveskih se blesteči belci, pod obokanim vhodom palače, in četa bogato oblečenih pažev, tekačev, slug in lovcev se je postavila, prečakujoča gospode. Ni trajalo dolgo in marki v sijajnem dvornem odelu, z zvezdami na prsih in s klobukom v roki je privedel z drugo roko mlado, krasno, a smrtnobledo gospo spodobno in prikupljivo s širokih -mramornatih stopnic. Njeno obličje se je zdelo hladno in okamenelo kot obraz sohe, okoli katere so korakali, a njegove oči so žarele od nenavadne živahnosti in leska. Prihiteli se lakaji, voz je bil odprt, vstopila sta in se odpeljala iz palače, po ulicah, čez trg; mimoidoči so se obračali in pravili drug drugemu: »Kako srečen par se pelje tamle!« .A.rhitekt je izginil. Nihče ni slutil, daje ležal na dan slavnosti mrtev in zabuhel z grozno spačenim obrazom na tleh v obla-čilnici mlade dame, med škatljicami in čeveljčki; in da je bil sledečo noč po zvestem gospejinem slugi na hrbtu osla odnesen do bližnjega prepada in vržen vanj. Cerkvi svete Magdalene je darovala markiza znatno vsoto za rešitev njegove duše. Menih Don Gregorio — priljubljeni spovednik aristokratskega sveta — je tudi izginil; preječal je ostanek svojega življenja v podzemeljski ječi Camaldonskega samostana, kamor ga je privedel markijev vpliv. Da je bila spovednica prestavljena, je lahko razumljivo. Marki ni svoji ženi nikdar omenil tega dogodka; kot pred svetom, tako se je tudi doma vedel napram nji z velikim spoštovanjem, da, včasih celo nežnostjo, ki je bila pri njem itak neobičajna. V njeno spalnico pa' ni vstopil nikdar več. Vojne laži. Nikdar se toliko in nesramno ne laže kot med vojno. Nekateri lažejo iz hudobije, drugi iz sovraštva, tretji iz navdušenja. Lažejo pa ne le v govoru, nego še huje v časnikih, nekateri priobčujejo celo lažnive slike in fotografije. Držati se nam je torej le uradnih poročil, ki ne lažejo, čeprav so včasih temna in navidezno nepolpolna. Uradna poročila povedo resnico, čeprav včasih odlomkoma, ker resnica se more dognati šele polagoma. Začetkom septembra 1914 je po Nemčiji in Avstriji krožila vest, da je na tisoče in desettisoče ruskih vojakov poginilo v Ma-zurskih jezerih. »Priče« so poročale strahotne stvari o tem potopljenju in umiranju. Pisalo se je celo, da je nemška artiljerija noč in dan streljala, da bi nemški vojaki ne slišali kričanja v močvirjih potapljajočih se Rusov. Nemška uradna poročila niso o tem nič poročala, samo nemški konzul v Curihu je razglasil: »Po dosedanjih cenitvah se je v Mazurskih jezerih potopilo 150.000 mož«. Zdaj je tudi poslanec Kreth v nemškem državnem zboru o tem govoril, rekoč: »Ko je Bog poslal nem.ški armadi pravega moža, Hindenburga, je prišla nad Ruse božja kazen in nikoli se ne bo dognalo, koliko jih je v Mazurskih jezerih in močvirjih našlo smrt«. Z ozirom na ta govor opozarjalo zdaj nemški časopisi na knjigo, ki jo je spisal profesor dr. Buch in iz katere je razvidno, da o kaki taki katastrofi sploh še govora ni. Nadučitelj Popp je sporočil dr. Buchu, da je tam, kjer se je vršila bitka, pri Tannenbergu, ozemlje tako, da je »silno težko se potopiti v kakem močvirju«. Politični predstojnik tistega okraja, baron Mirbach, je pisal, da so »vesti o potopljenih Rusih bajka in da se je po njegovih poizvedbah potopilo kvečjemu osem Rusov«. Politični predstojnik sosednega okraja, Poser, pa je sporočil: »V mojem okraju je generalštabni oficir dognal, da se je vsega skupaj potopilo — osem Rusov. Bajka, da se jih je potopilo na tisoče in tisoče, pa je bila tako razširjena, da sem dobival ponudbe, mi poslati apna za desin-fekcijo«. Zgodovina pozna mnogo podobnih bajk. Tako se Švicarji ponašajo, da so v bitki pri Gransonu 1. 1476. ubili 7000 mož armade kralja Karla Pogumnega; v resnici so ubili sedem vitezov in nekaj hlapcev. V nemških zgodovinskih knjigah je brati, da so Nemci v bitki pri Hagelbergu ubili 4000 Napoleonovih Francozov, v resnici pa so jih ubili — 30. Nemški listi opozarjajo glede verodostojnosti običajnih »očevidcev« bojnih dogodkov na stari nemški predgovor: V vojnih časih ne verjamem ničesar tega, kar mi kdo drugi pove in samo polovico tega, kar jaz sam povem! Špijonova usoda. Roman. (Nadaljevanje) „Prosim, spravi dobro te stvari. Važni rodbinski dokumenti so. Ne daj jih drugemu kakor meni. Kmalu izveš o meni kaj več*. Policijski svetnik je pozorno čital. Baroničina služkinja Marjeta je stopila k stotniku In ga vprašala: — Milostiva gospa baronica vpraša, če želi gospod stotnik tudi kaj brzojaviti. — Ne, livala. Služkinja je stekla z brzojavko v roki na peron. Baronica se je pokazala ob oknu in pomigala svetniku. Stran 356. TEDENSKE SLIKE. 24. štev. K 600. rojstnemu dnevu nemškega cesarja Karla IV. in „očeta češke vlasti". Vladal je 1346 — 78. Dne 14. maja je minilo 600 let, odkar se je narodil v Pragi ta najslavnejši češki kralj, ki je proglasil Prago za glavno mesto češke in nemške države. (Glej članek !) Veliko vojaško skladišče krompirja ob Visli pri Brzesku Novem na Poljskem. Koren je vstopil. Baronica je pospravljala pisalno orodje. Gledala ga je mirno in vprašala: — Ali je dovolj, da vam obljubim povedati ime, predno zapustim vlak? — Predno oba, vi In gospod stotnik, zapustita vlak. — Da, oba. Ali hočete potrpeti in ne ukrenete tačas ničesar proti nama? — Ne, baronica. Ne pozabite pa, da bom moral postopati v našem mestu brezobzirno, če ne pojasnite tega, kar sem vprašal. Ko so se bližali koncu vožnje, je bila baronica molčeča in zamišljena — Zadnja postaja pred ciljem, je rekel policijski svetnik resno. Potniki so uravnavali prtljago. Stotnik je spenjal na kovčeku jermena. Baronica je šepnila svetniku : — Pridite na hodnik. Na glas je^ rekla, da mora Marijeti nekaj naročiti. Šla je na hodnik. Svetnik je stopil za njo. Baronica je stala ob oknu In strmela v noč. Svetnik jo je zdramil z vprašanjem: — Ali izpolnete obljubo? — Da, je odgovorila. — Kdo vam je torej dal dokumente? — Dal mi jih je — grof Albert Reinen. — Grof Albert Reinen? Svetnik je pogledal presenečeno in nezaupno v strop. — Grof Albert Reinen, je ponovil vprašanje, nečak feldmaršallajtnanta Holmhorsta? — Da. — In kje jih je dobil on? — Ukradel jih je iz miznice mojega strica, generala Holmhorsta. — Tisti večer, ko se je vršila tam domača zabava ? — Tisti večer, da. — Sam? Brez pomagača? — Sam! Popolnoma sam. — Opozarjam vas baronica, da dolžite nekoga, ki je dozdaj še nedotaknjen. Ali lahko dokažete, kar ste rekli? — Bila sem priča tatvine, je odgovorila baronica. — Torej potrdite lahko svoje trditve s prisego^ pred sodiščem ? — Če me spravite v ta neprijetni položaj, potem sem pripravljena tudi priseči. Policijski svetnik je tudi trenotek premišljal. Nato je vprašal: — Kako pride zraven ime stotnika Fernkorna ? — Tega pa ne vem. Prisegam vam, da nima o vsem tem niti pojma. Mojega brata nI osebno niti poznal. Vlak je peljal mimo prvih hiš. — Stotnik bo vendar lahko zdaj mirno stopil z vlaka? je vprašala baronica in pogledala ostro svetnika. — Bodite tako prijazni In zglasite se jutri ob deseti uri dopoldne v moji pisarni. Ponovili boste pred pričami, kar ste mi danes povedali. — Če mislite, da je potrebno, potem gotovo pridem. — Potem ne bom oviral dalje ne vas, ne gospoda stotnika. Policijski svetnik se je poklonil in mignil dr. Martiniču. Baronica se je vrnila v kupe. — Peljite se takoj, je rekel svetnik dr. Martiniču, z agentom k grofu Albertu Reinenu In ga aretirajte. štev. 24. TEDENSKE SLIKE. Stran 357. Grof Albert Reinen je še trdno spal, dasi je bilo že poldne. Celo noč je sedel za mizo in igra . Sluga je že trikrat zaman trkal. Grof je bil ukazal, naj ga ne budi pred eno. Zdaj se je bližala ena ura in sluga ga je pričel odločno buditi. Reinen je pogledal, parkrat zazdehal, se pretegnil po postelji in hotel leči na drugo stran. -- Gospod grof, brzojavka je tukaj. Reinen se je jezno spet obrnil. — Prinesi torej kavo, nesrečnik! Kje je brzojavka? Sluga je ponudil brzojavko. Grof se je počasi dvignil, popravil za hrbtom blazine in raztrgal pečat. Z napol odprtimi očmi je čital. Pobledel je popolnoma. Sunkoma se je zravnal in prečital še enkrat brzojavko. Skočil je s postelje. — Kdaj je došla brzojavka? — Okoli osmih, gospod grof. — In ti, osel, mi jo daš še-le zdaj! — Naročili ste, gospod grof, da vas pred poldnem ne smem buditi. — Če pride brzojav, je to seveda drugače. Ali ne razumeš tega ? Sluga ni odgovoril. Vprašal je le, če sme pripraviti kopel j. — Da, takoj in po brivca pošlji! Grof Reinen je oblekel spalno suknjo, stopil k oknu in čital brzo avko tretjič. Bila je oddana zgodaj zjutraj v Pontebi. Glasila se je: Pozor! Nevarnost. Odpotujte takoj. Midva sva opravila. Podpisa ni bilo. Reinen ni bil mož, ki dolgo premišlja. Postavil se je pred zrcalo in motril svoj izžiti obraz. Nato je sedel k pisalni mizi in pregledoval predal za predalom. Ogledal si je list za listom. Ko je vstopil brivec, je bil ravno gotov. — Brke pod nosom stran! — Ali čisto stran ? je vprašal brivec. — Da, čisto. Hočem biti moderen. Četrt ure kasneje je stopil Reinen spet pred zrcalo in se v njem ogledoval. Po-kimal je zadovoljno sam sebi. — Ne bi vas spoznal, gospod grof, tako ste se izpremenili, je menil brivec. Reinen je poklical slugo in ga poslal v mesto. Ko je bil sam, je oblekel lovsko obleko, posadil na glavo majhen in zelen lovski klobuk, vzel iz mize debelo denarnico, jo vtaknil v žep in šel iz sobe. Hišnik ga ni pozdravil. Gotovo ga ni spoznal. Tudi pismonoša ga je srečal in ga ni pozdravil. Reinen se je peljal nekaj časa s tramvajem, nekaj časa z mestno železnico in dospel tako do prve železniške postaje izven mesta. Tam je stopil v brzovlak in se odpeljal. Vozil se je proti Švici, dr. Martinič pa z agentom z južnega kolodvora proti njegovemu stanovanju. Reinen je prišel srečno čez mejo. Sluga je pojasnil komisarju, da prihaja njegov gospod redno še-le zjutraj domov. Da bi bil bežal se ni zdelo verjetno, ker je bilo v stanovanju vse na svojem mestu. Agenti so potrpežljivo čakali pred hišo, kjer je stanova Reinen, Reinena sa-moga pa je pripeljal vlak v varstvo švicarskih gora. Štirinajsto poglavje. Baronica Sternberg je prišla drugo jutro točno na policijo. V biroju je bilo polno ljudi. Policijski svetnik je hotel uredeiti konfrontacijo tako, da bi baronica tega niti ne opazila. stran 358. TEDENSKE SLIKE. Stev. 24. Francoska oklopna križarka „Russel", ki je v Sredozemskem morju zadela ob našo mino ter se potopila z vojaštvom vred. Angleži so zasedli grški otok Mitilene. otočku pred Mitilenami Signalska postaja na malem blizu Grške. Navzoča je bila tista služkinja, ki je videla gospo zlatoplavih las, in dalje tista dva kočijaža, ki sta jo vozila. Ko je baronica vstopila, so jo vsi trije ostro motrili. Toda odmajali so z glavami- Policijski svetnik je prosil najprej baronico, naj pritisne prste na pločo. Baronici se je zdela zahteva čudna. Ker pa je trdil svetnik, da je to za nadaljnje postopanje važno, je storila, kakor je želel. Odtiski njenih prstov in oni odtiski, katere je hranil dr. Martinič, so bili popolnoma različni. Gotovo je bilo, da baronice ni bilo-usodnega dne pri onem oknu. Policijski svetnik je bil predober kriminalist, da bi bil zdaj še kaj dvomil o baroničini nedolžnosti. Vsa sumničenja je bilo treba smatrati za slučajnosti, ki jih more baronica gotovo pojasniti. — Prosim vas zdaj, povejte nam vse, kar veste o tatvini popirjev. Baronica se je naslonila v fotelj nazaj, par sekund popomislila in nato pričela: — Da boste moje ravnanje prav razumeli in tudi vse to, kar vam hočem povedati, moram seči daleč nazaj. Moj brat, kakor veste, se je pojavil v Markonu, ko so se vršile tam cesarske vaje. Prijeli so ga pri nas doma in grof Reinen je vodil stražo, ki naj bi ga bila pripeljala v trd-njavsko ječo. Mene so imeli takrat za njegovo nevesto. To je moralo biti tako. Treba je bilo prikriti, kdo je on, občevanje ž njim pa vendar omogočiti. Grof Reinen je moj sorodnik. V sorodstvu sva po mojem rajnem soprogu. Vedel je, da je kaznjenec moj brat Reinen je bil pri moji rodbini znan kot zadolžen častnik. Pri mojem očetu si je izposodil večkrat večje vsote denarja in potem vse zaigral. Kot sorodnica sem ga prosila, naj olajša bratov položaj, kolikor more. Brat je bil tedaj rekonvalescent. Reinen je obljubil vse to in še več. Dejal je, da bo izročil mojemu bratu v Morpieru zavoj, katerega sem mu dala. Obenem z zavojem sem mu vrnila zadolž-nico na osem tisoč lir, katere je zgubil v hazardni igri z mojim očetom Ali je Reinen vedel, da je v zavoju angleška pila, aH tega ni vedel, to mi ni znano. Skrbel je za to, da so prišli z bratom prepozno v Morpiero. Brata so vtaknili v občinsko ječo. Ponoči je prepilil mrežo in ušel. Reinen se je moral zagovarjati. Kazalo je zanj slabo, tem bolj, ker ni bil pri polku najboljše zapisan. Znal pa se je pri preiskavi Izmuzniti. Za odpust je prosil nato sam. Potem me je tukaj poiskal. S stotnikom Fernkornom sem bila že zaročena. Grozil mi je, da Izda stotniku, čegava sestra sem, in izžemal tako nepretrgoma denar. Z najrazličnejšimi poročili, kje je moj brat zdaj in kje spet zdaj, me je plašil nepretrgoma. Bila sem vedno prepričana, da pogubi ena sama Reinenova beseda mojega brata In ugonobi tudi mojo življensko srečo. Tako sem vedno ustrezala njegovim željam po denarju, ki so bile od dneva do dneva večje. Prišel je tisti večer. Pri stricu je bila zbrana velika družba. Reinen ml je izsilil malo prej spet nekaj denarja. Pravil mi je, kje je moj brat in da pride kmalu sem In sicer pod imenom Adolf Strebinger. Zahteval je denarja. Naročila sem, naj pride drugi dan na stanovanje. Slabovoljna in nervozna bi se bila rada odtegnila družbi. Šla sem v tetino spalnico. Tam sem sedela gotovo pol ure, sama. zatopljena v neprijetne misli Naenkrat sem opazila ozek pramen slabotne svetlobe, ki se je prikradel skozi špranjo med vrati iz stričeve pisalne sobe. Pred pol ure sem šla skozi to sobo, pa je bila še temna. Moral je torej nekdo odviti električno luč. Bila sem popolnoma mirna, ker nisem marala, da bi me kdo motil ali opazil. Pogledala sem skozi špranjo in videla sorodnika Reinena, ki je bil menda ravnokar prišel. Stopil je naglo k pisalni mizi, odprl s ključem miznico, vzel iz nje šop aktov in odšel ravnotako tiho in naglo, kakor je bil prišel. Bila sem vsa iz sebe. Reinena gotovo nisem cenila, da bi pa kradel, tega si o njem spet nisem mislila. Vprašali boste, zakaj nisem tatvine takoj razkričala? Zakaj nisem vsaj drugi dan, ko je bilo radi ukradenih papirjev vse po konci, povedala stricu, kako in kaj ? Imela sem dva vzroka. Prvič sem se bala Reinena, ki je vedel za mojo skrivnost, drugič sem pa čutila napram Reinenu le nekakšno hvaležnost zato, ker je pomagal mojemu bratu v Morpieru uiti. Nazadnje je le on rešil mojega brata. Ko sem videla, kako uvažujejo ukradene dokumente, sem se obrnila na privatni detektivski urad in naročila Reinena opazovati. Storila sem to, da bi zbrala materijal, ki naj bi govoril proti njemu. Med pomenkom sem izvedela od strica, da zalezuje policija tudi mojega ženina. To je bil zame strašen udarec. Iskala sem načina, po katerem bi odvrnila policijo od tega napačnega zasledovanja. Pričela sem dopisovati z dr. Žolno, ker ml je dejal stric, da vodi on preiskavo. Končno sem poklicala Reinena k sebi in mu. ukazala, naj vrne ukradene dokumente. Zapretila sem mu, da povem vse stricu, če tega ne stori. Veste, kaj ml je nato prav hladno odgovoril? (Dalje prihodnjič). 24. štev. TEDENSKE SLIKE. stran 359. m I ii Naši vojaki v družbi Poljakinj ob Stripi, kjer se vrše pravkar novi boji z Rusi. Krajina ob Stripi, kjer so začeli Rusi pravkar novo ofenzivo. Seststoletnica češkega kralja Karla IV. (Glej našo sliko!) Sin nemškega cesarja Henrika VIL je bil Ivan, ki je postal, šele 14 let star, češki kralj in grof luksenburški. Po očetovi smrti pa ni postal Ivan nemški cesar, nego je bil za nemškega cesarja izvoljen Ludovik Bavarec iz hiše Wittelbachovcev, ne pa Friderik Lepi Habsburžan. Zmaga Ludovika pri Mlihldorfu na Ini je bila predsvem zasluga, češkega kralja Ivana, ki je imel izborne češke in bavarske čete pod svojim poveljstvom. Kralj Ivan češki se vobče več boril za druge vladarje kot zase. Bil je vitez, ki je ljubil boj iz veselja do bojevanja. Tako se je boril tudi pri Cresj-ju za francozkega kralja Filipa VI. 1. 1346, dasi je bil že — slep. V tej bitki je bil Ivan tudi ubit. Za vse svoje usluge ni žel Ivan nikjer, niti v lastni obitelji, nobene hvaležnosti. Umrl je žalostno smrt kot izobčenec. Sin nesrečnega kralja Ivana je bil Vaclav, ki si je kot novoizvoljeni nemško-rimski cesar nadel ime Karla IV. Vladal je od 1. 1346— 1378. kot vzor češkega kralja. Sele 31 let star je postal najmogočnejši nemški vladar. Bil je zelo izobražen, znal je več jezikov, najrajši pa je govoril češko, ker je bila njegova mati češka plemkinja Elizabeta, in nemško, ker je bil njegov oče Ivan po rodu Nemec. Rojen v Pragi, je ljubil Češko, a se je čutil prav toliko Čeha, kolikor Nemca. Dal se je kronati v Pragi od praškega nadškofa in nekaj let pozneje še v Aachenu na Nemškem. Toda Praga naj bi bila glavno mesto ne le Češke, nego vsega nemškega cesarstva. Zato je spravil državno krono, žezlo in meč na Višehradu v Pragi, potem v Vaclavovi kapeli na Hradčinu ter končno na svojem novem krasnem gradu Karlovem Tynu blizu Plzna. Zgradil je v Pragi več palač, mostov, cerkev in zlasti veličastno katedralo sv. Vida na Hradčinu ter cesarski grad na Hradčinu v Pragi. Uredil je zakonodajo, izdal prvi nemški zakonik ter je osvobodil tudi judovstvo, ki so bili po smrti kralja Otokarja zaničevani in zlorabljani sužnji. L. 1348 je ustanovil popolno vseučilišče v Pragi, ki je bilo sploh prvo vseučilišče v Avstriji Za to je bila Praga v njegovi dobi središče vede in znanosti ter je živelo v Pragi več tisoč dijakov iz skoraj vse Evrope. L. 1355 pa se je dal s svojo soprogo Ano kronati še v Rimu. Dasi so ga Rimljani prosili, naj živi stalno v Rimu in proglasi Rim za glavno mesto vse rimsko-nemške-češke države. Kari tega ni maral storiti, ker je preveč ljubil Prago in Čehe. Tja se je tudi vrnil. Zanimivo je. da je Kari IV., ki je bil zelo pobožen mož, ostro obsojal takratno življenje pokvarjene duhovščine ter je pisal papežu, naj poskrbi, da duhovščina ne bo le izžemala denar iz ljudstva, nego tudi sama pošteno živela ter na korist države delovala. »Duhovščina krščanstvu več škoduje nego koristi«, je pisal papežu, ki mu je moral — pritrditi. Oženjen je bil Karel štirikrat. Tudi nemški knezi so prosili Karla, naj se preseli na Nemško ter prepusti Češko sinu Vaciavu. Toda Karel je odgovoril, da dona-šajo češki rudniki in davki večje dobičke kot vse rimsko-nemško cesarstvo skupaj. Ostal je torej v Pragi, pospeševal vinarstvo. obrt, trgovino ter je odprl več gorkih kopeli, med temi najbolj znane Karlove Vare. Z že-nitvami, možitvami, s pogajanji in grožnjami je znal Karel silno razširiti meje svojega cesarstva ter je bil kmalu najbogatejši in najmočnejši vladar Evrope. Imel je več voin, a večina se je iztekla srečno za Karla IV. S francoskimi vladarji pa je gojil posebno prijateljstvo. Imel je tri sinove: Vaclava, Žigo in Ivana; prvemu je zagotovil nasledništvo na svojem vladarskem prestolu, Žigi je izročil Branderburško, Ivanu pa Lužice ali voj-vodstvo Gorliško. Karel IV. je umrl v Pragi 1. 1378 in je bil p^okopan v cerkvi sv. Vida na Hradčinu. Nova ruska ofenziva. Rusi so začeli te dni ob besarabski meji tja preko Volinijo z novo veliko ofenzivo. .A.li je ta ofenziva že toliko časa napovedovana pomladanska ofenziva ali je morda za-početa na pomoč Lahom, ki so obupno klicali Ruse na pomoč, se ne da reči. Gotovo je, da je ruska vlada vse storila, da je zdaj ruska armada s topovi in stre-Ijivom zopet popolnoma preskrbljena. Rusi so nakopičili na mejah baje okoli 2 miljona vojaštva in ogromna skladišča vojnega mateiijala, zlasti, pa silno mnogo topov. Fronta se vleče od Okna na besarabski meji, ob Dnjestru, pri Jaslovču in Bučacu h gorenji Strypi, ob Sapanovu, Berestianih, od gorenji Putilovki, ob dolenjem Stvru severnozahodno Rafa-lovke in dalje proti severu. V prvih dveh dneh so blizu 0-kna dosegli Rusi mal uspeh: naša fronta se je pred bobna-jočim ognjem ruskih topov umaknila za približno 5 km ter smo baje izgubili 16 starih topov, ki so bili zazidani v jarke. A že 6. junija so prav ondi v bližini naše čete vdrle zopet naprej in osvojile Čarni potok. Povsod drugod so bili ruski napadi odbiti, tako pri Borkavovem, Tarnopolu, Sapanovu na Ikvi i. dr. Pri Ce-brovu in Kozlovu so Rusi 5. in 6. t. m. dosegli nekaj malih uspehov, a so jih takoj zopet izgubili. Edino izjemo tvori prostor ob gorenji Putilovki, kjer so se naše čete okoli Lučka neznatno umaknile in izgubile par topov. Gotovo je, da je ta nova ruska ofenziva še hujša kot je bila ona koncem decembra 1915 in spočetka meseca januarja t. 1. Rusi imajo namreč zdaj več topov, mu-nicije in čet. Toda jarki in naše utrvbe so danes tudi bolje zavarovani in utrjeni ter ima naša armada tudi več topov in čet. Ni se torej bati, da bi Rusi mogli vdreti naprej. Tudi nova Ruska ofenziva se gotovo izjalovi prav tako, kakor so se ponesrečile doslej še vse. Spretnost naših poveljnikov in junaštvo naših čet sta nepremagljivi! Slika iz Ljubljane. Ne vem, kako se godi drugim mojim časnikarskim tovarišem, ali jaz se moram vedno iznova jeziti, ker me ustavljajo ljudje ter zaupno šepetanje uprašujejo: »Kaj je novega?« Tristo zlomkov! Kaj sem raznašalec novic ? Toda znanci se opravičujejo: Stran 360. TEDENSKE SLIKE. štev. 24. Nagloma umrli vzorni praški župan, dr. Vladimir Srb, velezaslužen Čeh in prijatelj slovenskih polit, voditeljev. Oborožena nevtralna Švica: Švicarski najvišji poveljnik Ulrik Wille. Sir Ed. Casement, bivši angleški pcslanik, v zadnjih letih vodja revolueijonarnih Ircev. Med zadnjo revolucijo je bil ujet in pričakuje v ječi obsodbe na smrt. »Vi ste častnikar! Vi zveste vse novice prvi in veste marsikaj, česar ne vemo drugi 1« V meni kar kipi. Recimo da častnikarji zvemo vojne in druge novice prej kakor drugi ljudje. A kaj zato ? Ali jih naj trosimo na cesti ? Zakaj pa peki ne rastresajo po cestah kruha ali mesarji mesa, le zato, ker bi ludje radi jedli? Mi častnikarji pa naj mečemo novice med ljudi kar tako! Danes je vse dvokrat ali trikrat dražje, pa še srečen si, če moreš kupiti kar potrebuješ. Od česa naj žive časopisi in časnikarji, če bi razmetavali svojo robo po cestah »gratis< med radovedneže? Če kupuješ moko, zdrob, maslo, sir, kruh, vino in črešnje, pa kupuj še novice! Kupuj časopise, saj človek ne živi lej od kruha^ in mesa, nego tudi od pametne besede. Časopis je duševni kruh, brez katerega se tudi ne more živeti, vsaj inteligenten človek ne! Zato odgovarjam vsakomur, ki me vprašuje: »Kaj je novega?« Z novim vprašanjem: »Ali imate 24 vinarjev?« »Čemu?« »Le dajte 24 vin. pa vam povem! Če nočete dati — na svidenje!« Marsikdo se čudi, gleda debelo, maje glavo, miga z rameni. Nekateri gredo dalje, drugi pa dajo denar. In primem ga pod pazduho, odvedem k prvi tobakarni, ondi kupim poslednjo številko »Tedenskih Slik« ter mu jo izročim: »Blagovolite čita ti! Tu je mnogo novic in lepih novih slik. Če pa Vam ni dovolj, kupite še »Slovenski Narod« in »Lj. Zvon« !« In grem dalje. Dosegel sem s tem, da me že mnogo znancev sploh več ne vprašuje po novicah ; drugi pa so se izpremenili v naročnike. Sporočam to sredstvo v splošno posnemanje. Naročnikov je treba vsem listom, tudi našim »Tedenskim Slikam«, ki imajo največ najnovejših slik, novic, člankov i. dr. Le čitajte in kupujte jih! Razne vesti. Angleška križarka „Hampshire" s Kitchenerjem na krovu potopljena. Višji poveljnik velikega angleškega brodovja javlja, da mora na svoje obžalovanje naznaniti, da je bila vojna ladja »Hampshire«, ki je s Kitchenerjem in njegovim štabom na krovu bila na potu v Rusijo, v zadnji noči zapadno Orkney-otokov vsled mine ali vsled torpeda potopljena. Morje je bilo jako viharno, dasi so bili takoj storjeni vsi mogoči koraki zaradi hitre pomoči, se je bati, da je malo upanja, da je kdo ostal pri življenju. Oklopna križarka »Hampshire« je bila leta 1903. zgrajena, je obsegala 11.000 ton in imela 30 topov ter 655 mož posadke. Vojni minister lord Kitchener se je nahajal na carjevo povabilo in po naročilu angleške vlade na potu v Rusijo, da se razgovarja o važnih vojaških in finančnih vprašanjih. Smrt ministra lorda Kitchenerja je povzročila veliko senzacijo in žalost v Londonu. Kitchener je bil irskega pokolenja. Rojen je bil 24. junija 1850 v Crotter House. V državno službo je vstopil leta 1871. Leta 1882. je prišel v Egipt. Odlikoval se je v raznih bojih in je postal leta 1892. vrhovni poveljnik egiptovske armade. Kot tak je priboril odločilno zmago pri Om-durmanu in 2. septembra 1898 vzel Chartum. Nato je postal generalni guverner v Sudanu. Leta 1899. je postal načelnik angleškega generalnega štaba in leta 1900. vrhovni poveljnik v Južni Afriki, kjer je uničil bursko svobodo. Nato je bil (1902) imenovan za vrhovnega poveljnika indijske armade. Vedno je zmagal. V sedanji vojski je Kitchener igral veliko vlogo. Bil je vojni minister. Darda-nelska in solunska akcija je njegovo delo. Znano je tudi, da je zbral milijonsko tako-zvano Kitchenerjevo armado. Ž njim je utonil velik vojak in zmagalec. Slavnost 50 letnice bitke pri Kustoci se vrši v Ljubljani 25. junija. Take patrijo-tične slavnosti pa naj bi se vršile tudi v vsaki župniji, ker se samoobsebi razume, da bo radi prometnih ovir udeležba v Ljubljani mogoča le iz bližnjih krajev. Želeti pa bi bilo, da se v spremstvu svojih županov v Ljubljani zbero vsi veteranci iz Kranjske, ki so sodelovali v bojih 1. 1866. Slovenska pesem. Josip Štukelj, pred-mojster pri neki 305 cm možnarski bateriji piše : Na veliko soboto že pozno zvečer je prišlo povelje, da moramo nastopiti in sicer: Ogri skupaj, Nemci skupaj in Slovenci zopet skupaj, nakar smo začeli peti velikonočne in nekatere narodne pesmi. Ker je bil poveljnik Oger, so imeli Ogri prednost in začeli prvi peti, potem Nemci in najzadnje Slovenci. Ko pa smo nehali, je rekel častniški namestnik: »Niemand kann so schon '24 štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 361. Avstrijski častnik — ruski ujetnik v svoji sobici v Krasnojarsku v Sibiriji. Edini okras sobe so zemljevidi. Naše vojne invalide uče v Pragi umetnega vrtnarstva. Srečko Stegnar, odličen slovenski učitelj in glasbenik, marljiv kulturen delavec, umrl v Mariboru. singen, vvie die Slo\venen«. (»Nihče ne zna tako lepo peti, kakor Slovenci«.) Nato nam je razdelil n^kaj prav dobrih smodk. Zatorej, slovenski fantje: Glavo visoko! Skloni jo samo takrat, kadar žvižga sovražna krogla v smeri proti tebi. Oporoka češkega umetnika. Pretekli teden je umrl v Pragi slavni češki kipar profesor Stanislav Sucharda. V svoji oporoki je odredil glede pogreba to-le: »Svoje telo izročam češki zemlji. Ljubil sem jo in v njej bom mirno počival. Oblecite me v surko! Priprost spomenik iz kamna ali mramora naj mi izdela brat Vojta po enem mojih del. Pogreb naj bo, prosim, čim enostavnejši; — nikdar nisem ljubil sijajnega življenja m rad bi se ločil skromno od tega sveta. Ob grobu mi zasadite lipo! Prostor naj mi izberejo žena in otroci!« — Profesorja Sucharda so pokopali na stroške praške občine, uklonili pa so se umetnikovi zadnji želji in pogreb se je vršil tiho in skromno, bez petja in govora . . . Šolski svetnik Luka Lavtar. profesor na mariborskem učiteljišču, znamenit slovenski šolnik, umrl v Mariboru. Alojzij Koprivec, nadučitelj v Selcah na Gorenjskem, vrl čebelar, padel na ruskem bojišču. Kaj pa pred Solunom ? Francozi in Angleži v Solunu ne drže rok križem, marveč zasedajo grško ozemlje proti vzhodu in proti zahodu in tako vsak dan bolj ogrožajo zvezno črto v Carigrad. Umevno, da tudi osrednji velesili ne počivata. Železnica v Ma-cedoniji je popravljena, kolodvori razširjeni, zgrajene nove proge. V južni Macedoniji je zgrajenih mnogo novih cest, ki bodo zadoščale prometu z največjimi avtomobili. Čudovito je, kar so v teh mesecih zgradili avstrijski, nemški in bolgarski pionirji. Zagotovljen je dovoz najtežje artiljerije. — Z gotovostjo se potrjuje, da vozijo ostanke srbske armade, ki so jih bili rešili na Krf, na macedonsko fronto. Srbov je baje še okoli 50.000 pod puško. Obsodba radi poskušene goljufije na škodo vojaškega erarja. Trgovec, najzadnje črnovojnik Franc Smalc iz Rudolfovega je bil obsojen s sodbo vojnega sodišča vojna pošta 330 z dne 19. aprila 1916 radi hudodelstva poskušene goljufije na škodo c. in kr. vojaškega erarja v petletno težko in poostreno ječo.^ Vzrok obsodbe je bil, da je Franc Smalc po zimi 1915 nekemu c. in kr. monturnemu prejemnemu mestu dobavil mesto pristne ovčje volne, manj vredne ali nerabljive nadomestke, kakor strojarske volne, dlako rogate živine in prešičev v zavojih, prirejenih za prevaro. Uganka. Po Ljubljani kroži naslednji dovtip: »Zadaj licej, spredaj muzej«. Kaj je to? — O neprimerni modi se sedaj veliko piše in po pravici ; kajti čimveč je gorja med svetom, tembolj razkošno se nosijo nekatere ženske osebe po mestih, kakor bi nalazašč dražile in izzivale. Če se mlado dekletce malo bolj pošopiri in nakiti, bi se še potrpelo; — da jih pa posnemajo stare »hiše«, ki so jim že lasje osiveli in ki bi bilo bolje, če bi mislile na smrt, je pa skoraj nedopustno. .Ali se zavedajo, kako so smešne, zlasti če posnemajo mlade deklice v novi modi kratkih, širokih kril ? Ljubljančani so izvečine pametni, pa so to starejše »norice« takoj obsodili s primero: »Zadaj licej, spredaj muzej«. Hočejo reči: Zadal izgleda, kakor mlada licejska gojenka; ako jo spredaj pogledaš, pa sodi po starosti že za muzej. stran 362. TEDENSKE SLIKE. 24. štev Karol Kenčelj, podčastnik iz Dan hiš. št. 23, kraj Sežane, je junaške smrti zadet od sovražne krogle v srce padel v boju v Karpatih dne 18. julija 1915. Služil je kot vodnik pri 5. stotniji 97. pešpolka. Za vzglednim komaj 25 letnim mladeničem, vzornim in nade vzbujajočim vrlim gospodarjem žaluje mati vdova, brati in sestre. Dva brata sta še v vojni. Eden je vjetnik na Ruskem, drugi se bojuje ob Stripii Bodi padlemu večen spomin! Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. o, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Vredno, da se zabeleži. »Srečkovno zastopstvo« v Ljubljani (glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi prejelo je te dni srečkovno naročilo iz daljne Azije od tam bivajočega veleposestnika brata Hrvata. Ker ima imenovani zavod od poprej naročnike iz širne Evrope, ."Amerike, Afrike in .Avstralije, služi sedaj še naročilo iz .\zije »Srečkov-nemu zastopstvu« v ponos in dokaz, da ie znano po vsem svetu. Darujte za „Rdeči križ!'' Solnčne pege kakor tudi rudeče lise na obrazu in na nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour Popolnoma neškodljivo. Poskušnje K1-— velika škatlja K 3-30. Dr.-ja A. Rix-a biserno mleko, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K 3-30. Pošlje diskretno dr. A.Rix. kosm. laboratorij, Dunaj IX. Lakierergasse 6,|0. Zaloga v Ljubljani: parf. A. Kane in ftdrija-drogerija. Prehlajenje, prepih in vlažno vreme nas ne prestrašijo več, ne prinašajo nam več revmatičnih bolečin, odkar vporabljamo Fellerjev bolečine blažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa-fluid« kot vdr-galno sredstvo. Vdrgavanje z »Elsa - fluidom ožive kroženje krvi ter tvorijo tako najbolj sijajno profilateso proti revmi, protinu, iskias, podagri in podobnim bolestim. 12 steklenic pošilja poštnine prosto za 6 kron lekar E. V. Feller, Stubica, EIsa-trg št. 280, (Hrvatsko). Čez stotisoč zahvalnih pisem in zdravniška priporočila. Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elsa-kroglice«, 6 škatelj 4 K 40 v poštnine prosto. ::: Poravnajte naročnino! ::: B BB. MARIJA TICAR, Ljubljana, 5v. Petra cesta 26. Šelenburgova ulica 1. - nasproti kazine-- Prva špecijalna trgovina umetniških, vojnih, pokrajinskih in drugih razglednic Priznano največjo izbiro na drobno in debelo. Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar clošli. :: ¦BD B B mE Umetniške razglednice v največjem izboru, najlepše izdelane. Najnovejši posnetki z vseh bojišč, kakor tudi dopisnice: Ljubawne, lepe ženske glave, cvetje, svete, čestitke, šaljive, prirodne, vojaške itd. od najcenejših do najfinejših vrst od 5 do 14 kron po 100 kom. Pisemski papir 10/10 in 100/100 najceneje priporoča trgovcem in preprodajalcem tvrdka Rudolf Polaček veletrgovina In založba dopisnic Zagreb, Jurišičeva ulica 21. NaroČite se na list ..Tedenske Slike," ki je najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednil^! Razširjajte ga in pridobivajte mu :-: novih naročnikov. :- 673 stcv. 24. TEDENSKE SLIKE. Stran 363. KMETSKA POSOJILNICA R. Z. Z. N. Z. obrestuje hranilne vloge po Hranilnih vlog^: dvajset milijonov. Popolnoma varno LJUBLJANSKE OKOLICE v LJUBLJANI. brez vsakršnega odbitka naložen denar. Rezervni zaklad : nad 900.000. IVAN JAX m srn Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen). Brezplačen pouk v ve- -zenju-Tovarna v Lincu ustanovi). 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. Šelenburgova (zraven trgovine Antonij S hg lo milo za perilo K10— pošilja kot najboljše nadomestilo za drago jedrnato milo, plača se naprej. Kemična tovarna Kari Jllek, Sternberg, Morava. Preprodajalcem visoki popust. Močeh 8 Komp., :: Franca Jožefa cesta 3 :: LJUBLJANA. ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK, ZA GOSPODE :: DEČKE IN OTROKE, :: NAROČILA TUDI PO MERI. SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRIV. JUŽ. ŽELEZNICE. Naročite in razširjajte „Tedenske Slike"! Pridobivajte novih naročnikov! Čim več bo naročnikov tem bolji bo list, zrno do zrna . . . kamen do kamena . . . GORCEV/A KOLESA PRIZNANO NA|: BOLJŠA SEDANJOSTI X fl.COREC LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIjE CESTA 5T.1fi NOVI SVET NASPROTI KOLfZEJAZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO Najbolje darilo trpečemu vojaku je MORANA Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. SKRINJAR, TRST Via Castaldi 4, L Cena: Liter 4 K. 1 2 K. 7,1 1 K. Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega. M.orana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d. Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo Oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno ne.škodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeb. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3',S0, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 8-80. Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX.. Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A Kane in drogerija ..Adrija". Ali se hočete svojega r e vmatizma korenito iznebiti? Na tisoče je ozdravljenih! Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, bodenje v raznih delih telesa, celo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin. Nujam Vam naraven produkt za zdravljenje! Nobena universalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava daruje bolnim ljudem. Vsakemu brezplačna poskušnja. Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. — Postanete hvaležen moj privrženec. Ebspedicija: Dpepn-apotiiehe Budapest, VI. Abt. ZSS. 3E -^1-1 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA \ LJUBLJANI E Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA 5TE\?. 2. F^ezervni fondi okroglo LOOO.OOO kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. av'strijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: Vi srečka K 40*—, sreCke K 20-—, '/'4 srečke K 10-—, Va srečke K 5-—. — Cena za novovstopivše igralce: ' , srečka K 120--, ' , srečke K 60- , ' 4 srečke K30- , '« srečke K 15—. naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici, "^l^ Sprejema vloge na knjižice in na XJ ^/ ^/ tekoči račun in jih obrestuje po /2 /O čistih. 2°,d rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. N Stran 364. TEDENSKE SLIKE, 24. šte\- i i). 8 E. Shaberne I a a a a a a a a a a a a a a a a Ljubljana, Mestni trg 10 špecijalna trgovina pletenin, trikotaž in peri a priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake in bambaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. B B B B B B E B B B B B B B B B Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri lami cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. 130 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. SANATORIUM • EMONA /i ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNO. [iT ¦PORODIsnSNICA. 7 LtXIBL JANA • komenskega-ulica- 4 / SEF-zDtTONK:pRmRij ¦ D^- FR. DERGANC Svetovno Ma Suttner Ima samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu imenu hiše čast delajo. St. 410. NikelnastaAnl