PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE 2 A SLOVENSKO PRIMORJE
^8t0_2. Štev. 297 - Cena 4,- Ure Penina plačana v gotovini
^»pedizione^j^
TRST, sreda, 22. maja 1946
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1 * L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi ae n« vračajo
Trst y Jugoslaviji *. cvetoče mesto svobode, vzor ln vzgled v malem, kako naj bi bil svet urejen v velikem; Trst odrezan od svojega naravnega zaledja - gnilo gnezdo fašistične reakcije.
Iz pisma slovenskih pisateljev rojakom v Ameriki
Ne moremo, gosp. Byrnes!
G°spod Bgmes je govoril po rad,a; govoril je vsemu, ameri-ewu narodu. Dolgo je govoril lospoi Bgrnes, predolgo, da bi '"'oglo biti vse tako kakor je povedal. Govoril je o vprašanjih, ki ith obravnavali na pariški vvferenci zunanjih ministrov in 0 voztolii ameriško stališče glede *ve povojnih problemov in 5 lenitve mirovnih pogodb. Mi ws»io poklicani, da bi sodili o ™9ih vprašanjih, glede katerih zunanji ministri niso mogli l^rezumeli, ker smo preprosti ‘jJdje, ne navajeni pretkanosti '- '‘■lovne diplomacije, o ker je ~	Bgrnes govoril tudi o
"Oviot in krivici, je s tem tudi 'n dana možnost, da dvignemo n'°j glas.
Vnej
*vojem govoru je gospod
if- po
viino
!* med drugim dejal: »če Pwi svetovni vojni bilo kri-o prisoditi Italiji vso Julijsko
vib!.^ b<do prav taho kri-J Prisoditi sedaj vso Julijsko Jugoslaviji.* In še: «Se v- is b°mo skušdli doseči od so-e ke in jugoslovanske vlade, .. 119 bi vztrajali na meji, ki bi il}nepotrsbnem kršila etnična nar red W V Prihodnje povzročila ne~ £ * 'Pdko se je izrazil gospod
Xa m,
BUrn,
ni znano, kako gospod
o* razume etnično načelo, a 0 tei izjavi sodeč, bi se zdelo, “Jie le------
lila
na podlagi etničnega na-
fti ’lewi°i,oCe pravično prikljur j- ^u9°slaviji vso Julijsko kra-et ‘ *°yoče je celo res, da je ^ n° načelo preozek pojem, in le na njegovi osnovi ne-irtjf068 Potegniti razmejitveno med dvema državama Pri-r Ameriškega, angleškega in n,*«00**5®5® predloga glede raz-in n Sne 6rte me<i Ju3°slavijo v afyo (predlogi, ki bodo ostali p0rff?dovini kot tipični primer ^ akrobacije), bi nas vse-
T'biih
Vmih
Potrjeval v tem mišljenju, temu, da je obstoj treh raz-razmejitvenih črt, poteg* na osnovi istega znan-p^ne3a načela, le sam po sebi 1 budna pojava za normalno 5!e6« ljudi.
«no*^ b° že temu kakor koli, ja-feioJe’ tu ne gre za etnično na-i'mi bi °a Ju903lavija s svo-$ t!lhtevami kršila, gospod 9otfKeS pa zvesto vzdržal v nje-
»tiio °brambi- Ne 3lede "® del~ r8 * **** ®e etnično načelo ne mo-
e*o\ naiem Primeru skrčiti na Slo atn° narodnostno razliko „j,o n — Italijan, kar bi pome-;;ij. 9°3Podarski, socialni in po-t-vva ne3rnisel, ohranja trditev o tihe n*keni značaju Julijske kra-ker V,° 3v°i° m°č in resnico, ■oatj *n°rani0 Pri presoji upošte-»p^/oto. A tudi Če bi mogli negae' vaše pojmovanje etnič-i* hotela, gospod Bgrnes, bi kcy n® mogli izvajati zaključ-le^ kršne vsebuje od vas pred-1r9at Omejitvena črta, ker rii0 «7 *eka to, kar je ustva-, vljenje in borba slovanske-
Odmevi pariške konference
Govor zunanjega ministra Byrnesa o delu sveta zunanjih ministrov v Parizu
UP«<
■d,,p
Pr,
oe	”,Znih	središč in
**•*•krM-«V((4	priznanju
^	J e	in borba slovanske-
'taHjanskega prebivalstva V? aitne.
gospod Bgrnes, lahko sku-od Jugoslavije, kar kaj boste dosegli, je fete stvar; od nas pa ne mo-»uon^ktevati, da bi se odrekli ',iij0ji5°'no'uini Jugoslaviji, ker ne° rija pomeni za nas ko-*ejfc j,U "Jstva in trpljenja, zače-dostojnega življenja, n»0 in blagostanja. Od tega re^T° n® bomo nikoli od-m° ?'vljenje smo dali, daje-*<m, a ’n> be treba, ga bomo še . Hr‘ei{ Ju9oslaviji se ne moremo od/*1 kakor se mi ne more-Ju9o,VqCei Jugoslaviji, nas tudi ^ter ^7° na more zapustiti do->,Covqh ak<l> kakor smo jo sami
,7® Ve(.
j ’ 3°spod Bgrnes! Ne sa-
vati ^	Slovenci	in Hr-
vilo jt u90slavijo; za Jugosla-
^dstvo Udi 'taltJansko delovno
tita j, JuKjske krajine od Tr-
*e ie .7° do pul)a in Reke, ki
l5ta otl#eUpno * nami borilo za
fečj«' ru<ii °d teh bi nas ho-
neffa n ‘^ P°dlagi VaSega etnič-
^red’a- Cemu da preprečite
i5”1 ni... K°Hka skrb na nepra-
z y Zna»°
%ki	vseh	...................
>S "	hriva	Italija, ker
K 0°r tudi vi Priznate -
J s	Prilito	v te krnit • kriva
it * v ih
Washington, 21. . AFP — Byrnes je podal v'eraj poročilo o konferenci Štirih zunanjih ministrov v Parizu. Med drugim je v 3vojem govoru, ki so ga prenašale vse ame. riške radijske postaje, deial:
«Ko se bo Svet zunanjih ministrov 15. junija ponovno sestal, ne bo ameriška delegacija štedila z napori, da bo o V3eh glavnih vprašanjih dosežen sporazum. Ameriška delegacija namerava obnoviti svojo zahtevo, naj se mirovna konferenca prične 1. ali 15. julija.*
Byrnes je nato podal bilanco pariške konference in našteval vzroke, zakaj ni bilo mogoče priti do sporazuma. Glede mirovne pogodbe Italijo je Bymes zatrdil, da je bila ameriška vlada pripravljena prepustiti SZ ladje na račun reparacij, da pa noče pomagati Italiji pri obnovi, nato da bi lahkoc plače, vala reparacije	•
Glede italijanskih kolonij je Byrnes dejal, da bi morale po njegovem mnenju priti kolonije pod varuštvo. Skrb za imenovanje odgovornega upravitelja pa naj bi bila prepuščena varuškemu svetu ZN. Libija in Eritreja naj bi postali neodvisni do leta 1956.
Glede Trsta je Bymes zatrdil, da je ameriška delegacija predlagala plebiscit na področju med črto, ki so jo predlagale ZDA in med de-markacisjsko črto ZSSR, Sovjetska delegacija pa je vztrajala, naj se plebiscit izvrši v vsej JK. Byr-nes je nato izjavil, da se je zgodila po prvi svetovni vojni velika napaka, ko je Italija dobila vso JK. Vendar bi bilo po njegovem mnenju prav tako napačno, če bi se vsa pokrajina prepustila Jugoslaviji, ker bi tako 500.000 Italijanov prišlo pod jugoslovansko upravo. Zaradi tega vztraja Byrnes pri plebiscitu.
Byrnes je nato prešel na vprašanje mirovnih pogodb z balkanskimi deželami in obžaloval, da sovjetska vlada nasprotuje vsem določilom, ki bi jamčila svobodno trgovino po Donavi.
Byrnes je nato poudaril, da se mu zdi primerno, da se predložijo mirovni konferenci vse točke, o katerih se Svet ni mogel sporazumeti.
...In govor senatorja Pepgerja
New Yokr, 20. — Senator Pep per, demokrat iz drZave Florida, je v svojem govoru v Madison Squa-re Gardemu ostro kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike in zahteval, da ZDA in Anglija delata za dosego popolne e-notnosti treh velesil. Ker to ni u. spelo državnikom, hočeta ministra za zunanje zadeve Zedinjenih dr-2av in Anglije obtožiti Sovjetsko zvezo zarodi neuspeha na pariški konferenci, kakor so to poskušali napraviti že zaradi propadle londonske konference.
Pepper je izjavil: »Zahodne države so se vrnile k stari politiki sile. Sovjetska zveza je spoznala, da dva člana velike trojice delata predvsem na pridobivanju strateških oporišč in hočeta ustvariti varnost starega tipa, četudi obstaja organizacija Združenih narodov.
ski krajini edina resna politična sila Slovansko-italijanska antifašistična unija z vsemi ostalimi množičnimi organizacijami. In ta zahteva Jugoslavijo. Kako more torej Jugosalvija s svojimi upravičenimi zahtevami po svojem lastnem življenju kršiti etnično načelo, kako naj odstopimo od tega, kar nam pritiče po vseh naravnih in božjih postavaht Ne moremo, gospod Bgrnes!
Rusi so spoznali, da »o se zahodne države odločile, da ne bodo preveč oslabile Nemčije, ki Jo čuvajo kot dobro karto v borbi proti Sovjetski zvezi — ne glede na krvave zločine Nemčije — in pozabljajo, koliko, nedolžnih ljudi je Nemčija pobila v teku zadnje vojne.
Sovjetska zveza je spoznala, da stare metode služijo starim 'ntere-som. Spoznali so, da se načela Atlantske listine stalno odklanjajo, če se nanašajo na Vzhod. Uvideli so stare spletke, ki se uporabljajo, da bi se Sovjetska zveza odrinila s Srednjega vzhoda od obale Sredozemskega morja, Balkana, vzhodne Evrope in toplih morij, Zapad-ne sile uporabljajo isto staro protisovjetsko propagando, ki jo vodijo stari politiki in stari tisk.*
Pepper je nadalje izjavil: «Saj nam mora postati smešno, če se spomnimo na vik in krik ob času bivanja sovjetskih čet v Iranu, medtem pa se angleške čete še vedno nahajajo v Egiptu, Indiji, Birmi, Indooeziji, Kongu, Iraku in Libanonu.
Kardeljevi predlogi o položaju Trsta
Beograd, 21. Tanjug. — Nekateri tuji listi so objavili poročilo, da je podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Edvard Kardelj objavil nekatere nove jugoslovanske predloge o bodočem položaju mesta Trst.
Agencija «Tanjug» je pooblaščena zanikati ta poročila kot neresnična i«i popolnoma ne-osnovana.
V razgovoru z novinarji je
podpredsednik zvezne vlade Kardelj samo razložil že dobro znano stališče jugoslovanske vlade v tem vprašanju, ki je bilo postavljeno že septembra 1945. pred Svetom zunanjih ministrov v Londonu.
Francoske zahteve glede Nemčije
Pariz, 21. - AFP — Georges Bi-dault, francoski zunanji minister, je v svojem govoru v Roanneu poudarjal francoske zahteve glede Nemčije: priključitev Posarja v ok-
Tito sprejel ravnatelja DNRRA-e za Evropo
Beograd, 21. AFP. — Maršal Tito se je včeraj razgovarja! s Sir Humpry Gakom, ravnateljem UN-RRA-e za Evropo, in z njegovim namestnikom Ljučenkom. Razgovor, ki je trajal uro in pol, je bil zelo prisrčen.
Obisk predstavnikov svetovne
mladinske delegacije v Brčkem
Brčko, 2i- - Tanjug — Kakor poroča «Tanjugov» dopisnik iz Brčka sta tajnik svetovne demokratične mladinske federacije Sven Petter-sen in predsednik zveze ameriške mlading Francis Daymon, ki sta se udeležila 3. kongresa jugoslovanske mladine v Zagrebu, prispela v Brčko, da bi videla izgradnjo mladinske železniške proge. Oba sta bila zelo prisrčno sprejeta. Obiskala sta "se več mladinskih brigad, ki sode-
Leto dni Osvobodilnega
sveta za Trsi
vir francoskih gospodarskih meja in internacionalizacijo Poruhrja. | ljujejo pri izgradnji proge.
Primorsko ljudstvo maršalu Titu za rojstni dan
Titova štafeta, ki nosi voditelju jugoslovanskih narodov maršalu Titu za njegov rojstni dan dne 25. maja pozdrave Trsta in Gorics ter vsega prebivalstva Julijske krajine, je včeraj krenila iz Trsta. Okrog 9. ure dopoldne je prvi tekač zapustil mesto Trst, navdušeno pozdravljen od zbranega ljudstva.
Prav tako je štafeta iz Gorice zapustila mesto in ob 8.S0 prekračila demarkacijsko črto. Na bloku je bila živahno pozdravljena od množice. Ob 940 so tekači prispeli le v Ajdovščino, kjer so jih predstavniki Jugoslovanske armade ter tamkajšnje prebivalstvo svečano sprejeli.
Tržaški in goriški tekači so se srečali v vasi Razdrto. Nekaj minut čez poldne so že prispeli preko Postojne na jugoslovansko mejo. Tu jih je pozdravil častnik Jugoslovanske armade, ki je obenem sprejel od primorskega ljudstva za maršala Tita številna darila.
V popoldanskih urah so tekači prinesli pozdrave že do Ljubljane, kamor so prispele štafete iz vseh delov Slovenije in bodo nadaljevali pot proti Beogradu.
Ratifikacija pogodbe
o vzajemni pomoči med FLRJ in Češkoslovaško
Beograd, 21. Tanjug. — Danes predpoldne je bila na skupnem zasedanju obeh svetov narodne skupščine FLRJ ratificirana pogodba o prijateljstvu, medsebojni pomoči in sodelovanju po miru med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki je bila podpisana 9. maja t. 1. v Beogradu.
Temu zasedanju je prisostvoval predsednik predsedstva narodne skupščine dr. Ivan Ribar s člani predsedstva, predsednik zvezne vlade maršal Tito s člani vlade, sovjetski veleposlanik Lavrentijev, poljski veleposlanik Jan Karol Wende, češkoslovaški veleposlanik dr. Korbel, bolgarski poslanik To-dorov in drugi diplomatski predstavniki v Beogradu. Pred objavo ratifikacije je imel minister za zunanje zadeve Stanoje Simič govor, v katerem Je poudaril, da je to ie tretja pogodba o prijateljstvu, ki jo je podpisala nova Jugoslavija. Prva pogodba je bila podpisana a-prila 1944. s SZ, nato je bila pod pisana podobna pogodba s Poljsko in kasneje z bratsko Češkoslovaško.
Minister Simič je nato poudaril, da sta imeli obe svetovni vojni v zadnjem četrt stoletju prav posebno ostrino in da ju je označevala posebna surovost in brezobzirnost, kadar sta bili naperjeni proti vzhodu — proti slovanskim narodom.
Minister Simič je nato komentiral predloženo pogodbo in poudaril, da predstavlja ogromen’ prispevek k miru v tem delu sveta, in, ker je mir nedeljiv, prav tako velik doprinos k miru v vsem svetu. Ta pogodba Je popolnoma v duhu Listine ZN.
Po ministru Simiču so govorili številni člani parlamenta, nakar je bila pogodba odobrena z vzklikom med dolgimi manifestacijami bratski češkoslovaški republiki.
Jugoslovanski novinarji v Praši
Beograd, 21. Tanjug. Davi je skupina jugoslovanskih novinarjev z letalom odpotovala iz Beograda v Prago, kjer bo prisostvovala volitvam v češkoslovaško ustavodajno skupščino. Skupino vodi ravnatelj Tanjuga Ivo Vojvoda, tvorijo pa jo predstavniki tiska in predstavniki vseh ljudskih republik Jugoslavije.
Danes popoldne je skupina prispela v Prago, kjer so jo sprejeli predstavniki češkoslovaškega zunanjega ministrstva ln društva prijateljev Jugoslavije.
Preobrazba puščave
v plodno pokrajino
Tbilisi, 21. - Tass — Odprava inženirjev - geologov se je podala na mesto izgradnje največjega hidro-tehničnega objekta, ki bo spremenil puščavo Samgori v plodno pokra jno, novo središče sil v republiki. Na gorjem toku reke Jori, ki priteče z gorovja, se gradi petsto m:trov dolga in 65 metrov visoka pregrada. Ustvarjen bo na ta način velik rezervoar, ki bo zajemal spomladansko in jesensko visoko vodo. Na reki bodo zgradili štiri hi-droelektrične centrale.
Novi rezervoar bo vrh tega omogočil namakanje 40.000 ha neplodne zemlje. Ze v prihodnjem letu bo na novo namakanih poljih zasajenih 8000 ha vinogradov in 6000 ha vrt-
nega sočivja, medtem ko bo 3.500 ha uporabljenih za bombažne nasade in žitna polja
Patriarh Aleksej v Sofiji
Sofija, 21, - AFP — Patriarh Aleksej Vseruski je prispel včeraj popoldne iz Moskve v Sofijo, kjer bo gost eksarha Štefana I.
Patriarh Aleksej, ki ga spremlja leningrajski nadčkof in manjše spremstvo, se bo udeležil proslav, ki jih bo organizirala bolgarska pravoslavna cerkev ob tisočletnici smrti Ivana Derje, njenega ustano-vitelja.
Truman je odredil zasedbo rudnikov
New Ycrk, 21. VZN. — Predsednik Truman je nocoj odredil zasedbo rudnikov premoga. Notranjemu ministru Juliusu Krugu je dal nalog, da prevzame od jutri naprej nadzorstvo nad rudniki, in sicer štiri dni pred zaključkom »premirja* v stavki, ki ga je dovolil sindikat rudarjev.
Uradna izjava iranske y!ade o izpraznitvi Perzije
Teheran, 21. VZN. — Perzijska vlada je nocoj uradno objavila, da je sovjetska vojska do vključno 6. maja izpraznila Azerbajdžan, to je v dogovorjenem roku. Kakor poroča »Reuter*, pravi objava, je Teheranska vlada poslala v Azerbej-džan perzijsko odposlanstvo in nato dohila poročila, ki potrjujejo, da so se sovjetske čete povlekle.
vam mora eneredov* v Ju-
si ts kraje; kriva neredov, ki se do-
in unn°- Tuka)šn)e slo-Pa aJt*ian«ko prebival-u.*... svoji sto in stoletni
L*,	J	-iv	in	sioiezni
v7.,n*red0^7n< n® P0*"® nikar
S vedno je živelo v
j,0^« »ovr-^ ra*umevanju 1» > 1* TVa nl PomMl Iz te »f ?i?0 italn odl°bflne borbe Si M fjttnsk^rovansko brat-?( ^>ie -Prtl,t<tiern vaše raz-tu »to«* rt® poP°lnoma tuje. P n»feo<*nere<t0°* 80 "risnje-1 mestnih središč in
tudi
vol ^^aelaviji po prvi *• Danes je v Julij-
Moskva, 20. Tass. — ePravda* nadaljuje z objavljanjem popotnih vtisov svojega posebnega dopisnika Vladima Koževnilkova te JK.
V eseju pod naslovom tKultur-ni predstavniki Trsta* prikazuje dopisnik delovanje častnika za šolske zadeve ZVU za JK, kapetana Bimonija in njegovtga svetovalca Srečka Barage, ravnatelja neke višje šolske ustanove v Trstu. Ta Baraga ima za sabo bogata izkustva sodelovanja z nemškimi okupacijskimi četami.
Ni se omejeval samo na ovajanje antifašistov, temveč se je o-sebno udeleževal mučenja internirancev. Ljudsko sodišče v Ljubljani je spoznalo Srečka Barago za vojnega zločince in ga obsodilo na smrt, ker je sodeloval pri umorih antifašističnih učiteljev, profesorjev in znanstvenikov. Toda to ni oviralo ZVU, da ga ne bi poklicala na pomoč kot svetovalca. Radi bi verjeli, opominja Koževnikov, da je v izbiri vodilnih kadrov v šolstvu, Baraga edina epomota* vojaške uprave. Toda na žalost temu ni tako.
Dopisnik navaja življenjepise v:č eprosvetnih delavcev* v Tr-
“Kulturni predstavniki Trsta
Sovjetski pisatelj o svojih vtisih po julijski krajini
(S
stu. Med njimi js Domenico Costo, član fašistične stranke iz leta 1919 im imetnik odlikovanja za tfašistične zasluge*. Trevisani je član fašistične stranke od leta 19Ž1 in poslaneo fašističnega parlamenta. Manilio Unino js fašist od Uta 1919, član einstituta za fašistično kulturo* in odlikovan z nemškim redom eNemškega orla*. Glavni nadzornik šol v Gorici je Kacin, organizator bele garde. Poleg teh pa je še mnogo drugih.
Razen tega so na vsaki šoli v Trstu v seznamu učnega osebja učitelji, ki jih učenci nikoli niso videli. Ti anonimni pedagogi, se omejujejo na to, da vlečejo plačo. Organizacija šolskega proračuna je v veliki meri pokojninski zavod, ki podpira brezposelne /olista.
ZVU, nadaljuje Koževnikov, je
objavila šolske načrte. V italijanskih načrtih gre zgodovina do leta 19i5, v slovenskem načrtu pa sega samo do leta 1920. Cenzura ZVU je uvrstila osvobodilno borbo junaškega jugoslovanskega ljudstva med prepovedane predmete. V slovenskih šolah v Trstu je italijanski jezik obvezen, v italijanskih šolah pa slovenščine ne poučujejo. Slovenci nimajo pravice do tehničnih,' strokovnih in poljedelskih šol. V slovenskih šolah prisilno vpisujejo v Lega na-zionale. Otrokom predlagajo, naj plačajo S Lire za sirote in jim nato izroče potrdilo, da so plačali članarino za društvo eDante Aliw ghieri*. To društvo pa je včlanjeno v eLega nazionale* organizacije, ki jo vodi dr. Pausto, član fašistične stranke iz leta 1920, ter Corrldo, fašist od leta 1919 in od leta 192J, član fašističnega direk-
torija. Metodist Ferreti, član fašistične stranke od leta 1923, dosledno noče izročiti spričeval slovenskim učenoem, če niso člani kakega profašističnega društva.
10. marca je tržaška policija, ki sestoji večinoma iz starih fašistov, streljala v Skednju na delavsko manifestacijo. To je povzročilo vihar ljudskega ogorčenja in splošno stavko. Samo v Gorici je bilo odslovljenih 16 slovenskih učiteljev, ker so se pridružili splošni protestni stavki proti ške-denjskim dogodkom. V Trstu so bili odpuščeni profesorji Zmago Bufon, Nada Rupel in Rafael Bačar. Ta je svojčas v gestapovskih ječah spoznal Barago, ki je sodeloval pri njegovem mučenju. Slovenske šole ^niso dobile dovoljenja, da bi se udeležile manifestacij v okviru splošnega protesta proti škedenjskim dogodkom. In ker so to učenoi vendarle storili, so bile naslednji dan po o-dredbi ZVU vse slovenske šole zaprte.
Dopisnik zaključuje svoj esej s sledečimi besedami: vsak komentar k naštetim dejstvom bi bil odveč. Ta dejstva govore dovolj zgovorno: sama zase.
16. maj 1945. bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini tržaškega mesta kot mejnik med stoletno dobo podložništva, hlapčevanja in zatiranja na eni strani in Še ne končnega odrešenja, pač pa vsekakor njegovega vstajenja na drugi strani. Po dolgih stoletjih odvisnosti in hlapčevanja je tržaško ljudstvo tega dne, v popolni svobodi, ki jo Trst dolguje tisočem in tisočem žrtev in herojskemu junaštvu jugoslovanskih borcev, prvič svobodno izvolilo svoj Osvobodilni svet, svojo ljudsko oblast.
Štirideset dni je ta vlada tržaškega ljudstva upravljala osvobojeno mesto. Točneje povedano, vladalo si je ljudstvo samo po svojih ljudskih zastopnikih. Te ljudska oblasti so rešile mesto zmede in nereda. Namesto propadlega fašističnega državnega a-parata so organizirale od ljudstva izvoljene upravne organe: namesto kvesture, ljudsko zaščito, namesto fašističnih sodišč, ljudska sodišča s sodniki, ki si jih je ljudstvo samo izvolilo. Po svojih ljudskih oblastih bi si bilo moralo tržaško ljudstvo samo krojiti svoje socialne pravice, utrjevati svojo nacionalno in kulturno svobodo in enakopravnost. Ker so Tržačani pestali svobodni meščani med svobodnimi naredi, se je fašistična golazen potuhnila v svoja skrivališča in z ljudsko oblastjo je zavladal osnovni zakon človeštva: bratstvo med narodi.
Navzlic popolni zmagi demokracije na vseh bojnih poljanah pa na žalost ni bila uničena fašistična pošast v zaledju. Kuga, ki je leta okuževala nekje v manjši, nekje v večji meri svetu, še vedno zastruplja človeštvo. Temne sile, ki so prej blagohotno tolerirale in pomagale fašistične pošasti, nadaljujejo tudi po tej svetovni katastrofi svoje strupeno delo. Posledice tega dela prihajajo do izraza v vzdrževanju fašizma v Španiji, v zatiranju demokratičnega gibanja v Grčiji in povsod po svetu, kjerkoli se pojavi želja ljudstva po svobodi. In tako smo tudi pri nas doživeli močno koncentracijo reakcije, ki pa je ob vsakem koraku naletela na odločen odpor ljudstva.
12. junija 1945. so isti zavezniki, ki so se doslej borili za svobodo — ki pa jo js Trst dossgel še pred njihovim prihedom — zavrli svobodni polet komaj porojene tržaške demokracije, ki jo predstavlja ljudska oblast.
Kakor da si ne upajo na mah odpraviti od svobodnega ljudstva izvoljeno ljudsko oblast — ker so se vendar tudi oni složno borili z zatiranimi narodi — so jo na vse načine ovirali pri njenem delu in polagoma ukinjali njene organe. Najprej so odpravili Narodno zaščito, ljudska sodišča in temeljne upravne organe, nato pa še vse ostale. Ljudstvo je presenečeno in užaljeno gledalo kako ukinjajo z neizmernimi žrtvami priborjene pridobitve in ovirajo delo Osvobodilnemu svetu. Odločilni smrtni udarec Osvobodilne-
mu svetu — ljudski oblasti pa je bil namenjen 15. avgusia 1945. z odlokom št. U. S tem odlokom so hoteli ponižati, od antifašističnega, zatiranega in zavezniškega ljudstva izvoljene ljudske oblasei, na »privatno združenje* in vzpostaviti stare fasištične upravne organe po obliki, po vsebini in v osebah, ki so desetletja do osvoboditve zatirale ljudstvo in proti katerim se je ljudstvo skupaj z zavezniki borilo in zmagalo.
Toda ljudska volja se da sicer brzdati, nikakor pa ne zatreti. O tem so se mogli v Trstu prepričati ob neštetih ljudskih manifestacijah, ko so z vladno palače opazovali stotisočglavo množico, ki je zahtevala svojo izvoljeno in edino zakonito ljudsko oblast. Hoteli so odvzeti Osvobodilnemu'svetu njegovo oblast, toda ta oblast ima svoj izvor v t.-dni, zavestni volji veega poštenega tržaškega antifašističnega delovnega, ljudstva italijanske in slovenske narodnosti. Ponujali so članom Osvobodilnega sveta stolčke in mesta v upravi, a pri tem so pozabili, da je Osvobodilni svet oblast, ki jo je ljudstvo izvolilo, da ga upravlja, ne pa skupina oseb, ki bi se mogle vpreči z imenovanjem od zgoraj v kakršno koli «zaupno upravo*.
Osvobodilni svet je kot zvest predstavnik ljudske volje skozi dolge kritične mesece neprestano dvigal svoj glas na naslov Zavezniške vojaške uprave, zavezniških vlad in vsega poštenega sveta v
obrambo življenskih pravic in svobode tržaškega ljudstva, v zavesti, da izvršuje voljo in od tega ljudstva poverjeno mu nalogo.
Ko so reakcionarne sile uvidele, da se ljudska oblast, četudi okrnjena, ne da proti ljudski volji odpraviti, so snele še ono prozorno krinko, za katero so poskušale prikriti svoje končne cilje. Kakor v Španiji, na Grškem, v Indoneziji, da, tudi v Italiji, tako so tudi v Trstu poklicali na pomoč preživele sile fašizma, ki oboroženi neovirano napadajo naše ljudstvo, kljub temu da imamo dvoje policij.
Najbolj gorostaeno pa je, da služi reakciji kot mačan pripomoček za teroriziranje ljudstva
— po volji ali nevolji ZVU — civilna policija, katere dejanja prav dobro poznamo. ZVU pa ji daje še potuho s pohvalami ravno v trenutku, ko so njeni zločini najbolj očitno razkrinkani.
Danes, ko	je poteklo leto, ki
bo, navzlic	ponovno	izraženim
nasprotnim	željam	zaupniških
upravnikov ostalo na žalost v zelo neprijetnem	spominu	tržaškega
— vsega primorskega ljudstva, stoji Osvobodilni svet, predstavnik ljudske oblasti in zvest zastopnik vsega antifašističnega prebivalstva Trsta, neomajno na mestu, ra katerega ga je pred letom dni postavila ljudska volja, pripravljen, da odločno nadaljuje poverjeno mu nalogo v zaščito ljudskih svoboščin.
Kocijančič Marij
Majsko pismo
slovenskih pisateljev rojakom v Ameriki
Slovenski pisatelji so napisali našim rojakom v Ameriki pismo, v katerem se jim zahvaljujejo za dosedanjo pomOč in jih obveščajo o obnovi in naporih vsega prebivalstva za izboljšanje življenja v stari domovini ter o prevzgoji slovenskega človeka iz tlačana v svobodnega človeka in borca zoper nasilje.
Na koncu tega pismo se spominjajo našega najbolj perečega vprašanja Trsta in Julijske krajine in pišejo:
Majsko pismo Vam pišemo, in naše pismo bi bilo lahko vedro in veselo do konca, toda prav med pisanjem je pala temna senca na našo domovino in nanj.
Pravda za Trst — ne bomo Vam razlagali njenega pomena za nas, pa tudi za svet in m!r v bodočnosti, ker Vam je vse to dobro znano — pravdo za Trst bi hoteli za-8'ikati nekateri na!1 h vojnih založnikov tako, da bi bila ranjena naša svoboda, ubito naše zaupanje v pravico, užaljena naša narodna in vojaška bost. Zemljepis je, narodnostna pripadnost, trgovinske zveze. gospodarski položaj, ljudska vo7ja — vse na ves glas priča za nas. 8000 naših fantov, — pa tudi dekleta med njimi! — ki so dali mlade glave samo za to lepo in draao mesto ob Jadranu, nas zamolklo opominja, na) ne pozabimo
njih in njihovih grobov. Pravda teče, in ako se ne zaključi v skladu s človečanskimi pravicami, ne bo dokončno dognana. Trst v Jugoslaviji — cvetoče mesto svobode, vzor in vzgled v malem, kako naj bi bil svet urejen v velikem; Trst, odrezan od svojega naravnega zaledja — gnilo gnezdo fašistične reakcije, ki bi širilo moralen smrad in politično kugo okoli sebe. Toda pravda še tebe, mi stojimo čvrsto na braniku in z nami vse naše prebujeno ljudstvo; prosimo Vas, dragi rojaki, podprite nas v tem vročem in lepem boju z vsemi svojimi silami. Med Vami so pisatelji slovenskega pokolenja, ki Jih poslušata obe polovici sveta, kadar izpregovore. Prepričani smo, da se bodo z vsem srcem zavzeli za Trst, kakor so bili že ves čas te velike vojne na naši strani.
Sonce in sence se neprestano menjajo med nami. In glejte, na naše pismo je zopet Sinil žarek: Molotov je sprožil v Parizu kratko tn jasno besedo, nekje visoko so se na stelaj odprle line, lepo in čedalje lepše je gledati v bodočnost sveta.
V Ljubljani, sredi maja 1946.
V imenu slovenskih pisateljev: Oton Zupančič l. r., Frano Finžgar l. r., Juš Kozak X. r., Miško Kranjec l. r. Prežihov Vorano l. r.
Indonezijci v borbi
za svojo neodvisnost
Haag, 21. - Tass — Kakor poročajo iz Indonezije, so se operacije anglo-holandskih čet ojačale v raznih krajih. Te operacije imajo za cilj razbiti moralo Indonezijcev.
Fratomo, glavni redaktor revije »Indonezije*, poroča v svojem članku, da zavzema vojna v Indoneziji čedalje večji obseg. V Bataviji se neprestano sliši bombnenje topov in prasketanje strojnic.
»Vojaške operacije v Indoneziji*, piše avtor »se vedno bolj razvijajo. Pretveza za te operacije je borba proti «e7cstremistom». Vsak dan ojdčujejo Holandci število svojih oboroženih čet. Avtor članka opo. zarja Holandce, da Jih bo njihov« pustolovščina stala zelo drago in da jim ne bo prinesla ničesar.
Indonezijci so pripravljeni umreti za svojo svobodo. Vztrajali so na mestu kljub toči bomb in granat, ki so jih angleški piloti vrgli nanje pred Surabajo in Semaran-gom. Po vsakem bombardiranju so se Indonezijci pojavili med ruševinami Semaranga in Surabaje ter izvršili protinapad, da bi ubranili svojo pravično stvar.
Indonezijci se borijo ie dolge tedne proti angleškim in holandskim četam, ki so oborožene do zob. Po hudih napadih letalstva in topništva so se Indonezijci morali umak. niti iz Surabaje, vendar pa so se utrdili v bližini mesba. Ta primer je zelo poučen za vsakega, ki hoče vsiliti z orožjem svojo voljo indonezijskemu ljudstvu.
Ne samo indonezijska armada,
KRATKB
MOSKVA. 19. maja Je otpotoval v Prago nadškof Elevferi, ki ga Je imenoval patriarh Moskve in cele Rusije Aleksij za eksarha pravoslavne cerkve v Češkoslovaški.
ampak ves indonezijski narod bo branil republiko. Ves napredni svet je naklonjen Indonezijcem. Prepričani smo, da se bo organizacija Združenih narodov ponovno pečala z indonezijskim vprašanjem in da ga bo rešila v korist tega 70 milijonskega ljudstva.
Uporniško gibanje na Flliplnlb
London, 21. - AFP — Kakor poročajo iz Manile, je bilo baje 600 oseb ubitih v državljanski vojni, ki besni v žungli v središču Luzona, na glavnemu otoku Filipinov. Vzrok spopadov je upor nezakonite organizacij« kmetov. Imenovanih Huk-balahap«, ki bi si želeli ustvariti komunistično zajednico.
Poslednje vesti iz Manile pravijo, da so uporniški kmetje gospodarji položaja kljub vsem naporom vojaške policije filipinske vlade, da bi zadušila gibanje.
Gerilski boji se vršijo na področju Huklandije, kjer živi 150.000 nezadovoljnih kmetov po svojih lastnih zakonih, kjer plačujejo lastne davke, kjer so ustanovili svoje lastno sodišče in kjer se vršijo poroke ali razporoke ne glede na filipinske oblasti, posvetne in cerkvene.
Hukbalahapsi branijo svoje zakone s svojo oborol^no silo. Vodijo svoje lastne šole, kjer propagirajo svoja načela in mobilizirajo kmete v armado.
Težave pri anglo-eglptovskih pogajanjih
Kairo, 21. AFP. — Pri anglo-egiptcvvBkih pogajanjih so nastale težave. List Al Ahram označuje britanski načrt kot »težko prebavljiv*, Domnevajo, da zahteva načrt sklenitev vojaške pogodbe z Veliko Bri, tanijo.
V Italiji je 59 strank predložilo kandidatne liste
Rim, 2'j. AFP. — V Italiji se je zaključilo vlaganje kandidatnih list za volitve. Rekordno število list je bilo predloženih v Rimu — 27. Sledi Neapelj, s 23 listami, srednje število pa je 8 list za volivni okraj. Liste je predložilo 59 strank, skupin in koncentracij. Velika večina teh skupin predstavlja samo omejeno število volivnih okrajev.
Nekaj kandidatur je čisto svojevrstnih, tako na primer italijanska unionistična stranka, ki zahteva, naj postane Italija 49. drZava ZDA in katere znak sta ameriška in italijanska zastava v obliki kri-2a, nadalje italijanska pacifistična liga, katere znak je oljkova vejica na zlomljenem meču hi ki zahteva nevtralno Italijo po vzorcu Švice, in končno stranka upokojencev, katere znak sta dve igralni kocki.
Kljub temu pa so samo štiri strane izmed 10 važnejših predložile liste v vseh volivnih okrajih. To sc komunisti, socialisti, demokristjani in narodna demokratična zveza, ki zbira liberalce, del demokracije dela in stranko obnove. Tej skupini so se pridružili trije stari politiki, Orlando, Nitti in Bonomi ter stari filozof Benedetto Croce.
Končno bodo prvič v italijanski zgodovini žene imele aktivno in pa. sivvio volivno pravico.
Failstiina organizacija v Milanu
Milano, 21. - AFP — V Milanu so aretirali 40 članov »demokratične fašistične stranke*. Vseh 40 aretirancev je priznalo, da so pripadali neofašističnemu gibanju, o kate. rega organizaciji pričakujejo mnogo odkritij.
Žilne zaloge v Italiji Izčrpane
Rim, 21. - AFP — Kakor poroča radio Rim, bodo žitne zaloge v Italiji izčrpane v desetih dneh. Predsednik italijanske vlade se bo zato jutri obrnil z brzojavko na ZDA.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
22- maja
NAJ VEDO V PARIZU 1
99
Samo Jugoslavija
pomeni naše življenje"
Sindikaino zborovanje briških kolonov
Vse nevrdrinejše stanje brUWh kolonov po prevaemu oblasti po ZVU J« privedlo do nujnosti, da bi se briški koloni zopet sestali in na skupnem zborovanju odločili o nujni samoobrambi. Zato so Enotni •indikatl »klicali v nedeljo 19. majat.* drugo zborovanje briških ko-Ionov v Biljani. Sestanka so se U-deležill tudi zastopniki Enotnih sindikatov za GoriSko tov. Dorko in Nardin ter člana okrožnega SIAU za Goriško tov. Dule in Ugo.
Na zborovanju so obravnavali pereč« stanj« briških kolonov, ki je postalo tem teije, ker so gospodarji pričeli dajati kolonom odpovedi. Objestnost itv nesocialen poh-leip po dobičku Je tem jasnejši, ako upoštevamo, da zahtevajo tl gospodarji celo dajatve za nazaj, za čas narodno osvobodilne borbe, ko so vendar koloni šrtvovali vse svoje
Imetje in si prltrgall zadnje grižljaje od ust, da lahko Vzdržujejo narodno osvobodilno vojsko v borbi za skupno zavezniško stvar. Zavezniške oblasti so zdaj zopet omogočile, da hodijo gospodarji celo na sodnije razveljavljat pogodbe s koloni in da po vsej svoji herojski požrtvovalnosti v borbi ramo ob rami z zavezniki koloni zdaj zopet izgubljajo prednosti katere so si priborili že za narodno osvobodilne borbe s pomočjo OF. Osvobodilna fronta je namreč že 1944 leta znatno izboljšala kolonsko vprašanje v Brdih s tem, da Je odredila, da pri-tiče gospodarjem 23% pridelkov, o-stalih 75% pa kolonu. Največja ironija vsakega krščahakega pojmovanja Človeka n&pram svojemu bližnjemu pa je ravnanje protiljudske-ga Škofa Margottija, ki je z dekreti knezonadškofijskega upravnega sveta dokončno poostril faZmere
„V Jugoslaviji bo konec Izkoriščanja"
Retolnctja briških kolonov
A)td se danes vsi briški koloni od prvega d6 zadnjega zavedajo, da bo rešeno hjih vprašanje na res človeka dostojen način Jele z njihovo pripadnostjo domovini Jugoslaviji, ki je že izvedla agrarno reformo, potem )e k tej zavesti pripomoglo nesocialno ravnanje s koloni, ki ga je po prevzemu uprave te cene omogočila zavezniška oblast.
Koloni so se na zborovanju zedinili, da jim škoduje neorganizirano postopanje vsakega posameznika in da je zato potrebno, da pristopijo vsi r Enotne sindikate.
S svojega zborovanja so koloni od-poslali Sledečo protestno resolucijo: Briški koloni, zbrani 19. 6. 194«. na sindikalnem zborovanju v Biljani, da preučijo pereCi gospodarski in kolonski položaj briških kolonov, so po referatu okrožnega zveznega tajnika ib obširni t diskusiji sprejeli in odobrili sledečo resolucijo: — Ugotavljajo, da ZVU zaradi nerazumevanja našega stvarnega gospodarskega pok>2aja uvaja staro fatistično zakonodajo, sili k Spoštovanju Stare kolonske pogodbe, Id Je izraz faSiStlCnega nasilja, pristransko vpliva na spor med Za ku podajalci in zakupniki ter pri tem ne upošteva, da smo Brici v narodno osvobodilni borbi rušili fašizem, njegove zakone In s tem tudi faAtstično kolonsko pogodbo ter c heMevllniml žrtvami ustvarili bolj človeška življenjske pogoje, Izraz nfrvMi Basov,
Protestirajo proti ustrahovalnim
Pogreb padlih partizanskih borcev
Pred kratkim Je bil ▼ Sv. Luciji ob Soči pogreb petih padlih Junakov ln sicer majorja Dušana Mu-niha - Vojka, njegovega brata Ciril*, JeNSja Medveda, Mirka Jeklina in »liksa Lapanje. Prepeljali S» Jih lz krajev, kjer »o padli kot junaki, 7,alnl sprevod Je krenil iz sosednje Vasi Idrija pri Bači. Pogreba so se udeležili ljudje iz domače ln vseh tkollških vasi, iz kal-ske Ih iehtvlškogorske planote ter s Tolminskega. Idrijski pevski zbor Je spremljal padle Junake do Sv Lucije, Na trgu Je domači pevski zbor sprejel padls bore* s pesmi. Jo tNazaJ r planlhskl raj*. Nato Je tov. Mervič Franček, soborec la prljatSlj pokojnih, kratko in gan*-ljlvo opisal njihovo življenje ln ju. Bfcltvo. Z*, n Jim so spregovorili Se zastopniki vojske to pblltlthlh organizacij. Po blagoslovitvi krst ln ob prepevanju žalosHnk je veliČairt. ni sprevod krehlt na pokopališč« V SV. Mavru, kjer »e Je od Jun« •kih borcev poslovila mnogoštevil na množica. Mladinci ln mladinke ter ostali va&inni so polotili na grobove ne«nrtnlh 86 vencev ln veliko število šopkov evette. Sv. Lu-cija do danes «e m videla tako ve. Učastnega pogreba. Naj gre zahvala organizacijam, duhovščini in vsem, ki »o se udeležili pogreba. Najlepftl zgled pa Je dala domača mladinska organizacija, ki si je zadala natego, da v ttiak počastitve padlih ne bo mesec dni prirejala n« zabav fte veselic.
'JOŽE PAHORj
metodam zakupodajalcev, proti množičnim odpovedim kolonom, proti zavlačevanju zakupodajalcev, ki *e protivijo in nočejo razpravljati o novi kolonski pogodbi, ki naj bi nudila boljše pogoje zakupnikom, proti postopanju ZVU, ki nam kljub obljubam, ki jih Je dala
Slovenija skrbi za naše sirote
Ker pri nas oblasti ne skrbe za oskrbo sinov in hčera junakov primorske zemlje padlih za svobodo
Minulo je komaj nekaj tednov,. zadovoljen. Tukaj imam vsega do-ko Je svobodna domovina Slovenija volj. Imam tudi lepo »oho, tvojo sprejela v avoj« naročje 100 pri- posteljo, imam dovolj Jesti tn do-
ob sprejemu zaupne uprave 12. 6. 1P45-, da bo spoštovala obstoječi red, socialne ln politične pridobitve itd., postopoma krati pridobitve narodno osvobodilne borbe, namesto, da hi jih uzakonila. Pozivajo k solidarnosti in bolj odločnemu sodelovanju za Izboljšanje življenj, skih prilik delovne množice Julijske krajine ter furlanske kolone. Sklenejo, da bodo nadaljevali z agitacijskim delom do sklenitve nove kolonske pogodbe, ki naj ustreza duhu ln potrebam novih časov do končne ureditve pripadnosti naže-ga spornega ozemlja, ker so si v svesti, da bo njihov problem pravično rešen, le s priključitvijo k Jugoslaviji.
Zahtevajo, da se z zakonsko u-redbo prekličejo odpovedi.
Ko bomo priključeni k Jugoslaviji, bomo imeli ljudsko oblast; delovno ljudstvo bo zaščiteno proti gospodarskemu izkoriščanju fevdalnih ostankov. Saj so se briško ljudstvo in koloni za to borili in ztnagall.
Se mesec dni do povzema pariške konference. In takrat mora biti odrešenje briških kolonov, odre. šenje tržaških in tržikih delavcev, odrešeflje vse Primorske strašnih krivic, ki nam jih hočejo znova «naprtiti» čeprav smo jih premagali v bbrbi — ob strani zaveznikov — proti fašizmu.
Protest MOS-a
Nesprejemljivo psvilanje
cen za dobavo vode, plina in električne struje
Osvobodilni svet za Trst je do>
znal iz časopisnih objav, da namerava podjetje, M dobavlja mestu vodo, električno strujo in plin, zviSati oeno vodi in električni struji t vzvratno motjo, po* čenSi z ti. februarjem 1946.
Osvobodilni svet za Trst, kot tolmač pravio in potreb prebivaU 9twt, opozarja Zavezniško vojalko upravo, da Je ta ukrep Samovoljen in protipostaven, ker si omenjeno podjetje ne more prisvajati pravice do poviSanJa otne z vzvratno močjo.
Osvobodilni svat za Trst dalje opozarja Zavezniško vojaiko U-pravo, da spričo sedanjih gospodarskih telkoč, v katerih se nahaja vetina prebivalstva, nikakor ni mogoče dovoliti Se nadaljnjega potnSanJa ie previsokih oen za gornje dobave.
Zaradi tega Osvobodilni svet za Trst formalno protestira in poziva Zavezniško vojaSko upravo, da na podlagi svojega polnomočja odkloni odobritev povišanja oen omenjenih dobav.
(aw. Giuseppe Pogassi)
Izlet v Skocijansko jamo
Kakor smo še poročali, bodo gornjekraški planinci in jamarji V nedeljo 26. t. m. otvorlli Sko-cijaneko jamo, ki jo bodo slavnostno razvestili in hkrati priredili v njej vrsto koncertov to drugih prireditev.
Za Tržačane so v ta namen določene naslednje prometne zveze:
Vlak odhaja z glavne posta.
je ob 6.40 uri proti Divači, od tam ob 19.01 proti Trstu. Na pristojnem mestu se bo skušal doseči popust pri potnini.
Avtobusi in kamioni odhajajo iz ulice Severo št. S-b ob 7., 8.30, 10 in 11.30 uri proti Skocijanu, od tam ob 17., 18., 19. in 20 uri proti Trstu. Potnina v obe smeti znaša skupno z vstopnino 95 lir. Treba pa «e je aa potovanje z motornimi vozili prijaviti do petka, 27. maja ob 18. uri v pisarni avtopodjetja Caharija vla Fabio Severo 5-b.
Tudi za izletnike iz Sežane in okolice bo vozil poseben kamion. Odhod ob 13. uri. Potnina V obe smeri ln vstopnina skupno 70 lir. Prijaviti se je treba v trgovini Pirjevec v Sežani do petka 'ob 12. uri.
Poskrbljeno bo za vse potrebno. Posebej pa Se pozivajo sindikati In vse druge naše organizacije, da napotijo to nedeljo svoje članstvo v Skocijan.
Močna SIM - porok zmageP
Kaj nam kažejo dosedanji rezultati predvolivne kampanje na Goriškem
delovanju v usodnem trenutku* našo prihodmoet. Obenem Pa S temi volitvami izvoljeni i« ^ klicani na odgovorna mesta tovariši in tovarišice, ki »o bili sledni borci proti fašizmu io. perializmu, tisti, ki so bili na^ ši z delom na terenu. Na P .M livnih zborovanjih se je tudi, kako močno je utrjeno bratstvo z Italijanskimi antlfa^ ki je bilo skovano v težki Stin bc-rbd. In to bratstvo je Pod'a**t<, bratsko sožitje in pravično r«« vseh problemov na našem
Dosedanji uspehi predvol^ kampanje nas tudi opozarjajo, , se z njimi ne smemo zadoVO\^ marveč da moramo še ojačiti n* delavnost za mobiliziranje našega resnično poštenega lju 1 v fronto, ki je fronta resnic* pravi oe.
PredvOllvna kampanji za tajne volitve v odbore SIAU za goriSko okrožje je zavzela precej širok razmah in postala resnično vseljudska. Ljudstvo pozorno sledi političnim poročilom zastopnikov o-kro2neffa In mestnega odbora SI AU. Povsod se tako na viden način izraža edinstvena ljudska volja po enotnosti, ki Je edina porok, da se bodo uresničile naše nacionalne težnje, ki so začrtane v jasnem programu SIAU-ja.
V ponedeljek 20. maja zvečer so se vriili mnoiičnl sestanki na vseh goriSklh kvartih. Na okrajih se bodo vršili še te dni. Člarti mestnih tn krajevnih organizacij aktivno Sodelujejo ter temeljito in vsestransko obravnavajo vprašanja Svojih bodočih svobodnih demokratičnih in tajhih volitev v naše edine in vseljudske politične organizacije SlovanSko-itaUjanske antifašistične unije.
Aktivna udeležba širokih ljudskih mnoRle je Velik doprinos k demokratizaciji Ih aktlvlzaciji našega političnega tivljenja v okrožju. Pri
OD TRIGLAVA DO JADRANA
morskih sirot. Odpotovali so k dobrosrčnim ljudem, ki z največjo ljubeznijo skrbijo za njih usodo, ki jim hadomeSfajb v mladih letih izgubljene matere in očete. NaSe primorske partizanske sirote so našle ljudski državi to, o čemer so sanjali njihovi očetje ln matere, ki so tako junaško in samo za srečo najmlajših darovali svoje ilvljenje svobodo. Ljubeznivo, prisrčno kakor svoje otroke, so Jih sprejele Blovenske matere, ki bolj kakor vsak drugi razumejo trpljenje in nesrečo malikov, ki občutijo njihovo veliko bol. Povabile so jih v krasna letovišča na Gorenjskem, kjer so sirote našle vse, kar v teh letih potrebujejo. Tam daleč od doma pa ti otroci niso pozabili na svoje drage ln prijatelje, niso pozabili na svojo rodno zemljo, na svojo sončno Primorsko. Mnogd in mnogo pisem so Se odposlale. V njih pa opisujejo, kako dobro se Jim godi, kako so srečni pri srečnih ljudeh.
Danea priobčujemo ie nekaj pl seme teh naših sirot:
Mladi Urhi Emil pite iz Mladinskega doma v Kranju bratu Mariju v Bazovico it. H: tDragi brat! V zadetku Te prav lepo pozdravljam. Sem v Kranju, v domu, kjer se mi godi Zelo dobro. Lidija in Ernst pa sta ostala v Preddvoru. Destt dni tem bil tudi Jaz tam, potem pa sem prifel v Kranj, Dragi brat, prosim Te samo, da me ne vzamei nazaj domov, ker nočem priti, kajti tu ml J4 bolje, kakor doma. Tnkaj ne čutim nobene potrebe. Imam vsega kar ml fe potrebno, imam dve ob. leki, čevlje <n pismo. Tukaj dobimo tudi risanke, tolstce zvitke, Ih vse drugo. V domu bom ostal do itririnajettga teta, potem pa bom prosil, da ee grem kaj učit ali dk-lat. Kadar bom dobil slike, /ih bom poslal, da boste videli kaklsn tem, Prosil bi Vas, da bi mi tudi Vi poslali kako sliko, ker »e le dolgo fasa nismo videlt. Ne smete skrbeti za nas. Ni nas treba priti obiskat, ker se za vlak preveč plača. Tudi pisati ni treba tolikokrat, to prt-Vei stane. B*dnj Te le enkrat U srca lepo potdrdvljam i* poljubljam,
Bdravo, tvoj Rmll».
Osemletni Perosa ArdUlno pa pl ie iz Kranja materi Amaliji v Trst, ulica Ronchetto 76, Skedenj: tDra-ga matnal P vem Ti, da tem zelo
volj zabave. Tukaj nas je več. Povem pa Ti, da ne pridem več ttaU no domov, le na pocitnloe, Mama, bodi vesela in brez skrbi. Jem t« pridno učim in jem srečen. Ostani zdrava in piHt Mnogo poljubčkov Ti poSilja Tvoj sinko
Ardulno»,
K temu pismu Je sestra od ma tere, ki je bila. ravno na obisku v Kranju, pripisala sledeče: t Draga Amalija! Sporočam ti, da sem tudi jaz tukaj. PriSla sem obiskat o. troke. Lahko st brez skrbi in zadovoljna, ker te počutijo zelo dobro in Jim nič ne manjka Prosim Te, da denarja ne pobljai, ker ga ne potrebujejo. Se kar dobijo, ne pojedo. Bprejmi najlepie pozdrave od Nike in Sonjev
Mala Orel Nerina, ki Je dopolnila komaj sedmo leto, in devetlet. na Silvija, pa plSeta Iz Kranja metni Nataliji v Trst, ulica Servola 109, naslednje:	*Draga	mamical
Poročava Ti, da sva obe zadovoljni, spiva skupaj v eni sobi, imava pa \\saka svojo posteljica. Tudi za jesti imava dovolj, skoraj vedno Hama ostaja. Nahajava ee skupno z dstaHmi otroci. Niti na misel nama ne pride, da bi priSH domov, kajti tu je lepie. Mama bodi vese. la, ker za nas ni slabo. Ostani zdrava in piši nama. Tisoč in tisoč poljubčkov Ti pošiljata
Nerina m Silvija».
Naše prosvetno delo
Nekaj boeed It o prosvetnem delu v prihodnje. Ponavljam, kar tem dejal it na ustanovnem ob-ineth sboru; s UberaMm posto-poajefti v stvareh prosvete, tako da vee prtpulfamo tndlviduatni pobudi, gremo v anarhijo idejno in tehnično. Prosvetno delo mora dobiti svoj načrt. Tudi za to smo donet tukaj.
Kulturni delavci, posebno pevovodje, toHjo, kako to druitveniki nedisciplinirani, brez smisla za redno delo, brez ČUta obzirnosti do tutih, M prevzemajo najteže dete v drultvift. Vzroki so ra*Mč-ni: eden glavnih pa je, da delajo drultva brez načrta, od primera da primer*.
Vsako druttvo naj bi imelo v bodoč« vtaj dva Javna nastopa. To jt -najmanj, kar lahko zahtevamo: enega poleti, dTufga pozt-mi. izbran Je le pdseb<n odbor, M bo pripravil, kaj naj bi p-vski zbori ItmUrOH. Bahaj to F Ker j*
treba novih, pesmi, primernih najemu času in duhu. Iz tega rtper• toarja, ki naj obtega tudi dobre srboJirvalske skladbe, In morda tudi kaj ruskega, naj zbori izbirajo, kar lahko zmagajo in tudi teoSfcor toUkb wm«tno zapojejo.
Enako je treba preskrbeti dramskih del, da st ne bomo lovili za neumnimi ttvarmi, ki so ie davno zletele v ropotarnico. Vsaj dve enodejanki naj zaigra vsako drultvo na leto, V Ljubljani so začeli izdajati dramska dela, ki Jih bomo lahko uporabljali, khjtfni trg te bo naglo iZboljlal. Tudi za knjiinict bi nam bilo treba načrta: povečati ttevilo knjig, kjer knJUnioe le ni, jo Je ustanoviti in zbuditi zanimanje. Pravkar veiemo veliko Itevilo različnih knjig, »i jih bodo pOstopno dobila druliva. To poletje rtllme Mhkt>, če bo dovolj rtbftfe vofJe »rt pridnih delavcev, tudi vprASdnje knjiinio.
Takih pisemc pa Je še mnogo. VSI otroci pišejo, da so srečni, da jim nič ne manjka, da Se učijo ln d« bi rtdi kar dalje ostali tem.
To Je najlepši dokaz, kako slo. venske mater« skrbe ta primorske otroke brez staršev, ki niso Imele ts sreče, da bi po končani vojni ropet videli svoje očete ln matere, ki so v sveti osvobodilni borbi Ju-naSko padli za lepšo prUhodnost mladega rodu.
Toda tudi pri nas bomo dočakali svobodo.
Tudi pri nas morajo biti utesni feni veliki cilji, sa katere Je tekla kri očetov, katerim Je veljal Jok ln trpljenje primorskih sirot — katere danes v coni A skrbijo Izvršne oblasti skoraj prav toliko — kakor tega vsega ne bi bilo.
Samo tako bodo dobile sirote za kri svojih očetov ln mater zadoščenje, ki pomeni hkrati njih ilvljenje.
Nič fnanj nt potreben načrt predavanj, Danes ste tu, Spregovorite, svetujte, dn pridemo k Mte-mati<'nemi», stvArrtem* delu. Nt lovimo se ed frazami - tudi ljudsko univerze smatram za tako zvtnečo krilatiao - ampak ostanimo pri stvarnih potrebah ljudstva, pri potrebah, ki imajo bodisi olji, domači značaj, bodisi da gre za Urjenje duSei-nega Obzorja preprostemu čloMtfti. Vpralanje J*, kako bi organizirali ljudska predavanja, da M ljudje čim vtč dobili Od njih. Neka) Izkustev i-mamo, prertverm v trfnfketn O-krolju, potreben pa Je načrt, dd bi te ravnali po njem.
AH bi se danes otnovali odbori in eioer za dramatiko, za knjilni-oe, za predavanja, ki bi prevzeli naitete naloge, se relli v blilnjih tednih in izdelali take načrte t To Je menda tdinl izhod iz danani-njega poioiaja. Delati le prtfol-nostn* in se l*rit( It dnem v dan pomenja kuttumb SlabO gospodariti, zakaj tudi prosvetno delo mora imeti svojo kontinuiteto.
Kontno bo spregovoriti le o prirejanju raznih tečajev. b‘1av-oti> za podY0bn0 prosuelKo delb nedoitaja marsikje. Čuditi bi t*
Koprski okraj
PROSLAVE 9. MAJA
V duhu borbenosti ln brastva so proslavili Slovenci In Italijani obletnico zmage In praznik Jugoslovanske armade. Na predvečer se je po ulicah Kopra razvila bak-lada.
V četrtek dopoldne se je zbrala v Kopru mnoiica iz najbližje okolice mesta, navzočim je spregovorilo več govornikov. Njih govori so bili sprejeti z navdušenjem. Poslali so pozdravne brzojavke tov. Titu ln tov. Kardelju s prošnjo, naj vztrajno zastopa na&> odločno voljo in pravice.
Po msnifestacljl na trgu s« Je razvila po mestu povorka. Manife-stanti so sli v najbednejfie in skrite ulice Kopra, k ribičem in kmetom.
V ribiškem delu m peta, v BorfadTa-gi, so pozdravili ribiče in skupno manifestirali da hočejo skupno žl veti v bratstvu lh da vztrajsjo v svoji borbi za priključitev k Jugoslaviji. Prav tako se je povorka ustavila v kmečkem delu mesta. Popoldne se je vojska in mladina udeležila filma »Peter Vfiliki». Zvečer je vojska s sodelovanjem delavstva okraja priredila prijetno kul* turno prireditev s točkami V slovenščini, Italijanščini in hrvaščini, Podobne proslave so se vršile v Izoli in Piranu ln v več središčih na deželi s kulturnimi prireditvami. Tako v Lopavju, kjer je bila za ča sa borbe komanda mesta, Se Je zbralo prebivalstvo okoliakih vasi
V Kubedu je dvatiSočglava mnoiica navdušeno prisostvoval* pestri kulturni prireditvi, kjer je nastopi lo skupaj tudi več pevskih tbordv in godba na pihala.
Tolmin
SKRB ZA VOJNE SIROTE
Ljudstvo tolminskega okraja je le večkrat pokazalo svojo veliko skrb za vojne sirote. Pri prvomajskem tekmovanju so se zlasti odlikovale tolminske žene, ki so med drugim tekmovale tudi v nabira* nju proztovoljnih prispevkov za vojne sirote v mladinskem domii (Simona Kosa» v Tolminu. 7,ene i* Zatolmina so v ta namen darovale 77 jajc ln 18 kg skute, »ene Iz Idri. J) ob Bači: 77 jajc, 12 kg krušne moke, 1.40 masla in 1.006 lir ter 51 dih, žene is Potjublna: 103 jajci 210 nr in rftzne d rti ge stvari; gozdarski odsek pri okrajnem NOO za Tolminsko: 6 kub. m drv; krajevni NOO za Čadrg: 72 kg krompirja, 16 kg fižola ln razno; krajevni NOO Hudojuine Obloks: $0 kg krompirja in 10 kg fižola; rokodelsko bral-hb druStvo v Tblmlhu 3.007 lir, prb-svetno društvi v Zatolminu 515 lir, pekama Rossi v Tolminu 1.000 lir, tov. Mirko Uršič iz Tolmina 5Č0 Ur.
ročal o dosedanjem odborovem delu. Navzoči so nato izvolili Okrajni odbor ZPP. Po volitvah se je tovariš Markočič Anton, predsednik novoizvoljenega odbora zahvalil navzočim za izkazano zaupanje in jim obljubil, da bodo odborniki nS. uiriorho delali za dosego ciljev, ki si Jih Je postavila ZPP. Z enominutnim molkom so navzoči počastili spomin pedlih tovarišev. Končno je tovarišica Vodopivec Cvetka, članica Okrožnega odbora ZPP za Goriško, pozvala partizane ih aktiviste, naj dosledno izvajajo besede maršala Tita: »Juhakom borbe naj slede junaki del&», naj v svoje vaSl vnesejo duha tovarištva in brfetstvS. naj s vsemi močmi pomagajo pti obdelavi zemlje in pri dvigu proizvodnje, kajti fedlno tako bo čimprej ljudstvu zagotovljeno blagostanje in bodo Izbrisane vojne posledice. Zborovalci So poslali podpredsed. niku vlade FLRJ tovarišu Kardelju in Svetu zunanjih ministrov Pariz dve resoluciji.
Kojsko
ZBOROVANJ« PARTIZANOV Preteklo nedelje Je bilo v Ko; skem zborovanje MvSih partizanov
Postojna
VELIKO PROTESTNO ZBOROVANJE
Dne 16. t. m. je »ilo v Postojni veliko protestno zborovanje. Po zborovanju so nevzoč.1 odposlali zahvalni resoluciji podpredsedniku vlade FLRJ tov. Edvardu K a rde« lju in zuhSnjemU mlrtlštru Šbvjet-ske zveze tov. VJečeslavu Molotovu ter protestne resolucije ameri. škemu, angleškemu ln francoske.
nanjim ministrom zapadnih velesil pa so V resolucijah pojasnili, da ne bodo nikdar Sprejeli takih meja, kakršne predlagajo, ker pomenijo novo nesrečo za ljudstvo, ki je to. liko pripomoglo k zmagi nad naci-fašizmom, ki je dalo za priključitev k Jugoslaviji ogromne žrtve.
Hugo
Bilje
RAZGIBANOST VAŠKE ASIZZ Vaška organizacija ASI?,E je postala zelo delovna ln razgibana, ta. ko da je lahko vzgled drugim krajem. Kljub temu da so aefle pre-zaposlene *fe s poljskim delom, so S« pokazale zelo aktivne tudi na kulturnem polju, Naučile so se nekaj kratkih Igric in nastopile na domačem ljudskem odru ob priliki okrajnega mitinga V Renčah. Večkrat aO tudi gostovale pri OJA v Opatjem selu, kjer So jih borci Zelo prisrčno sprejeli* stubu OJA so med drugim poklonile veliko sliko maršala Tita. Borci so se Zeham prisrčno zahvalili. Bill so vidno ganjeni zaradi požrtvovalnosti bil j. skih Žena. Izrazili so svoje veliko zadovoljstvo nad obiskom, saj je bil to prvi obiSk slovenskih (sena in mater, ki so za časa osvobodilnega boja toliko pomagale borcem. S to prireditvijo ln »biSkom pri OJA so biljske žene ponovno dokazale, da so še vedno najtesneje povezane s partizanskimi borci, ki
tem se hkrati manifestira naša strnjenost, ki je skovana v hudi štiriletni osvobodilni borbi. Na drugi strani se Jasno izraža, kar potrjujejo dogodki, da je politika in linija, ki jo je izvajalo vodstvo SI AU, popolnoma v skladu z ljudskimi težnjami in ljudskimi interesi, Iz diskusije in vprašanj je razvidno, da nai delavec, kmet ln Izobraženec docela pravilno pojmujejo naš nov položaj in vlogo, ki jo Ima naSe vodstvo. Povsod se danes či. sto odkritosrčno Ugotavlja, da bo samo trdna povezanost, ki se je rodila v času vojoe pri delavcih, kmetih in izobražencih zagotovila pravilen razvoj dogodkov. Ona je tudi najboljše poroštvo, da bemo s Svojimi silami premagali vse gospodarske in politične težave tetf obenem uresničili pogoje za boljša življenje vsega ljudstva v goriškem Okrožju.
V predvolivni kampanji se vsestransko razpravlja, kako pospešiti in zboljšati delo naših osnovnih in demokratičviih odborov na terenu, ki predstavljajo široke sloje našega ljudstva. Člani antifašistične unije se zavedajo, da je njihova naloga velika in da je prav danes važno, da postanejo tisto Je. dro, Okrog katerega se morajo zbrati vsi rodoljubi, za aktivno borbo vseh proti ostankom preteklosti, kar pomeni konkretno borbo proti fašističnim elementom, njihovim c-štankona ih sovražnikom narodne ehotnosti.
Vsekakor pa bodo volitve 26. maja zapisane v zgodovini našaga okrožja kot volitve, ki so mobilizirale vse ljudstvo k aktivnemu so-
Leto 2
sa--
II
Ital in J
*5r
Slovet
•Prej«] «io z
' Vfier br6j( *io, \ dali j, »teraj
Hlot lisi za dijaštro srednjih šol
Jutri izide prva glasila primorskih dijv*0 Glas mladih. Številka_ '>*+ huje več leposlovnih kov samih dijakov, risb, n dalje člankov o vpraSanj* Sole in dijaškega UvlJenP' poročil o delu srednje#"* mladine itd. List je na^sn *e na osmih straneh in sta S lir. Prodajal »e bo po Srednjih SoUih.
Dijaki: kupujte 1»
Svoj Ust!
Uredništvo «016 »u mladih*
KULTU
zunanjemu ministru v Pariz- 80 ljudstvu Julijske krajine poma-
Postojnčanl se tov. Kardelju ln tov, Molotovu zahvaljujejo za pomoč ln za odločno vztrajanje na zahtevah ljudstva Julijske krajine po takojšnji priključitvi k Jugoslaviji. Žu-
gali pri osvoboditvi. V kratkem bodo biljske žene šle tudi v št. Peter rta Krasu. Cisti dobiček vseh teh prireditev so poklonile v sklad »tedna za vojne sirote*. čg.
SpoAotida. u\
Prireditve iti predavanja
KULTURNI KROŽEK «SKOR-KLJA* vabi vs« Svoje člane na zanimivo predavanje, ki bo v četrtek 23. t. m. ob 20.30 v Vlcolo del-iO*pedale Militare At. 23.
8ENTJAKOB8KO PROSVETNO DRUSTVO «IVAN CANKAR* naznanja, da bo dne 23 maja 1944 ob 20 uri v prostorih I, nadstropja ull* ce Caprin 7 društveni sestanek z vaznimi poročili Vabimo vse člane In mladince, da se tega Sestanka prav gotovo udeleže.
PEVOVODJEM IZ Sfe2ANSKfi. GA OKRAJA. Vsi pevovodje lz sežanskega okraja, Pliskovice ln Štanjela naj predejo v nedeljo 86. t. m. ob 3 url popolne v Dutovlje, kjer bo v prostorih prosvetnega društva važen sestanek zaradi skupnega pevskega nastopa in določitve programa. Na sestanek pride tudi delegat iz Trsta.
PEVSKO IN GLASBENO DRUŠTVO V GORICI obve&a vse pev-
SINDIKAT TEKSTILNE IN OBLAČILNE STROKE vabi vse nameščence Jutificlo in Canapifieio Trlestino na skupščino, ki bo danes ob 18.30 uri v ulici Imbriani 5. Na dnevnem redu je Vprašanje o izenačenju mezd v stroki.
SIND. KOVINARSKE STROKE laVlJa, da Se nakazila za premog, ieVlje ln Škornje ze delo dvignejo med uradnimi urami v Ulici Imbriani 5, I.
OBVESTILO TISKOVNIM ODBOROM. V petek 24. t. m. bo v ulici Imbriani 9 ob 19. url sestanek vseh tovarniških tiskovnih odborov.
In aktivistov brifkega okraja. Bor- ee ln pevke, da bo prihodnje pev-
ci ln aktivisti so z zastavami, god bami in prepevajoč priili lz daljnjlb in bližnjih vasi. Zborovanja se Je udeitfcllo nad 500 partizanov in aktivistov. Spregovoril jim Je &an OkroEhega odbora SIAU Za Goriško to varil Dujc. Za njim Je spregovorila predsednica ASIZZ tovarišica Milena Bajt Nato je predsednik pripravljalnega odbora po-
tkoraj motali, da te v anatvm, »l jih lmamo ie nad soo, ie »oliko dosele.' Kako odpomoči, odkod dobiti HdDiJi prosVitarjev, fcl bodo vodili tbore, dramske skupine, knjilnlce, predavanja, godbtt
Prirediti smo dva pevovodska tttaja v itorltu in Kojskem, fet nista dala zaletenega. Udel-lenci se namreč niso dovolj poprijeli dela v sbbH*. C e ss pripravi ts-rnj, Je treba mlsHti tudi na to, da st udzleienci ob ve le Jo Za delo, ko so tečaj končali.
Pripravlja se nov pevtkl tečaj za Vzh. prim. okrOljt. Vrlil M se v Borltu, vendar so dvomi, ali bomo zbrali take udelelence, ki bi potem kompenzirali strolek, ki ga imamo l njimi. Tov. Šuligoj, ki mu Je poverjena l*Wr«t ndeltbncev, bo imel odgov ornega posla pri pripravi tetajo. Dramski letaj na dpčinAh nt bil tako pripravljen, kakor bi bUo treba. Mislim, da premalo pretehtamo stvari in s« lelt pri priprava* in v teku dela učimo.
Kako je t tečajem, ki ga Jt prir rrdllo okrolje v AldovIHni. nimd Glavni odbor 8PZ dovolj, da bi pretOfnl o uspehih.
ska vaja v slfedo 22. t. m. ob 30.30 url v dvorani Ljudskega doma. Bodite točni ln redni!
Enotni sindikati in zadruge
SINDIKAT OBČINSKIH t>E. LAVCEV IN NAMESCENCEV jav. Ija, da ima na raapolago sa člane
usnjene škornje za delo po 1.300 -1.350 par. Zglasite Se v ulici 2!onta 2.
Med problemi, ki nastajaj• v najem prosvetnem delu Je zelo va£6h tudi oni a nadzorstvu* Ge hočemo, da bo prosvetno delo rte sistematično, smotreno in načelno pravilno, bomo morali uvesti
nadzorovanje. Vpraianje Je, kako te bo nadzorovanje erganlziraio, tako teritorialno, kakor tudi po prosvetnih na togah. Ba pevske zbore Imamo nadzornika tov, Milana Pertota. Koliko bo zmogel pri naiem velikem Itevilu drultev, bo pokazala le le praksa. Po tem se bo treba raimati in premisliti tudi o nadzorovanju drugih panog. Večjo vainost kot doslej naj druStva posvetijo tudi drultvenlm financam. Druuvtna gospodarstvo se mora voditi natančno, obveznosti člatooV Irt dntffv* naj se redno izpolnjujejo in stalno kontrolirajo, Skuiajmo doseči, da bodo drultva Uvela gospodarsko samostojno, zato je treba misliti tudi na vire, ki bodo dn/Jfvom omogočala samostojno ilvljenje.
Z izmenjavo misli, ki je svobodna, bomo prosvetni stvari selo koristili. Zlasti pa bi bil* (0U-N, da se tu pove t>*rt rMHirt, ■*» M bila tu<rt nepiijtlna, ker le k ranico Je mo&oč praw papted^k.
Razna i
PREGLED BIKOV NA GORI. SKEM. Pregled bikov za pripust se bo vriil na Goriškem po sledečem redu: 14. junija v občinah Ma-riano, Romans, Gradile in Farra; 15. junij* v občinah Krmin in Ko priva; 17. junija V občinah Gorica, Renče in Miren; 18. junl>» V obči nah Dolenje, Dobrovo, Šmartno ln Kojsko; 19, Junija v občinah Opa-t je selo, Komen, Štanjel, Rihenberk in Dornberg; 21. junija v obiinah Salona in Kahal. Lastniki bikov starih nad deset mesecev, morajo ne glede na to da so bili tse pri prejšnjih pregledih odobreni k prlpu&ča-nju, vložiti na nckolkovanem papirju prošnje pri okrožni komisiji za prlpuščanje bikov pri okrožnem kmetijskem nadzomištvu v Gorici, Ul. Duca d’Aosta St. 55, najkasneje do 8. Junija t. 1. Pristojbina za prc. gled vsakega bik* znaša 312 lir. Vplačilo naj se Ižvrii po poštni po-tožiiičl.
Novinarjem t
Glede na obvestilo, objavljeno V «Glorna!e Alleato* 19. t. m. o sestanku novlnSrjiv, vpisanih v fa-šlsti«ni seznam novinarjev in 0 Izvolitvi komisije, ki ima nalogo prc. gledati nove vpise, pozivu podpisani začasni odbor vse tovariše, ki niso vpisani v fašističnem seznamu naj se v četrtek 23. maja ob 16. url zglase v uredništvu dnevnika «11 Corrlere dl Trleste*. Zglase naj se naslednji tovariši:
a) oni, ki sc sedaj bavljo z novinarstvom pri uredništvih raznih krajevnih listov;
b) novinarji, ki so Jih Izključili iz starega fašističnega seznama iz političnih razlogov!
c) oni, ki so se pečali z novinarstvom V podtalnih listih za časa osvobodilne borbe.
Sestanka Se lahko udeleže tudi novinarji, vpisani v fašistični seznam, ako o njihovem primeru ne razpravlja katniaij* ta m<»nje oz. ako že niso bili epurlranl.
tačoenl ottbor
IV. kolo I. turnirja
Preteklo nedeljo so se na lgrličih kulturnih krožkov vršile tekme, ve. ljavhe ža četrti dan turnirja ko* Sarke, ki ga ie razplar.la. Zveza fiž-kuitufnih družtev. Prihajamo ne. kaj porečil o teh tekmah
Moški
ČERMELJ - ŠKAMPERLE: 41: 21. Igra je bila zelo lepa in je zainteresirala vse navzoče. DasiraVno Je skuplha Čermelja že Od začetka pokazala svojo boljšo tehnično iz-vežbanost in svojo nsdmoč, so igral, ci moštva Škamperle odločno vztra. jali in se pokazali zelo tovaritk', Zato moramo nedvomno pohvaliti petorico Skamperleja. Najboljša igralca zmagovalcev sta bila Mar-Colln Irt Savini. Zmagovito moštvo: Marcelin (14), Maccori M. (2), Maccorl G., Mocchl (2), Michelazzi (6), Savini (10) in Stlval (8), Škamperle: Savarin, Prosen (5), Cheni-sanl (2), Vatta (6), De Giorgi (6) In Petrich (2). Sodnik Padovan.
ACEGAT - t>UGULIN: 00:26. Po prvem polčasu, ki se je zaključil rezultatom 32:14 v korist Acfega-ta, so igrhlci te skupine še bolj odločno nastopili. Pri tem niso imeli težav, zato so lahko dosegli še boljši rezultat. Nasprotni igralci so bili že precej trudni, kajti prišli so na Igrišče z eno samo režervo. Najbolj so se izkazali Appolomo in Škabar za Dugullrt ter Gcssl, Pog-gloni in Marzari za Acegat. Sodnik Šegulih. Moštvit Acegat: Moraldo (1), Sala (2), Bbikin, Gessi (2>, Si-
Fizkulturne tekme in izleti
NOGOMETNA TEKMA med reprezentanco CRDA-e IZ Trsta ln CRDA-e is Ti^iča se bo vršil* danes ob 17.30 url v Tržiču.
Razdeljevanje Žtvll
DELITEV RIŽA ZA DELAVCE, SLADKORJA IN KAKAVA ZA VSE POTROŠNIKE POKRAJINE se bb prišelo danes. Delili bodo: sladkor v prahu 100 g na osebo; kakav 100 g na osebo vsem potrosJ-hikoth od 4-9, 9-19 in nad 85. let; rift 600 g za delavce, ki imajo do. dathe živilske nakaznice za težko ln najtežja delo. Bolniki, ki Imajo dodatne živilske izkaznice za bole-zan (sladkor) lahko dvignejo pripadajoče jim količine pri avtoriziranih prodajalcih. Dne 31. t. m. Se bo delitev končal«. Cene: sladkor v prahu 50 lir za kg, kakav v prahu brez sladkorja 300 lir za kg, navadni ril 33 lir za kg, polfini rlS 36 lir Za kg, fini rlS 43 lir za kg.
tekem košarke
lič, vecemet (14), Poggioni Marzari (89); Dugulin: Orest* , Mozetič (7), Škabar (4); Bisl Appolonio (9) in Piechel
Zenske
j*
Sove j Ti Ba«pr, »imiji komi,
h st
Vse r <*iaj< Julija h 1 »»sije iko.it
Z
to*
«19
.
Ujaa,
*emii
S01T1O
''»liji »j« j
»0 o
«t>čin 04 t
C
AV.
ao
^1
*>U
•ko.;
Huili
taoj
fci
v
d«
H
va-
et»
barkovlie - Tomazina
Ta tekma je bila najbolj b°r in najbolj zanimiva, kajti je * zelo nizkim neodločenim t\j, tatom. V prvem polčasu j? fina Tomaiuča prešla odlo<5ft°J' . pad ln po zaslugi Igralke ipa^ »o* beležila prvo točko. Igralke bs ^ ljanske skupine so takoj reS*L]Ct in izenačile po zaslugi igralKc ^ |
V drugem polčasu so preble igr j, p ki so bile v gosteh, v protin3!^. Toda skupina Tomažiča je vS° jj pade Odbila, Proti koncu '*>r*|,||i igralka Salte pogrešila ln *®'W priliko, da bi zabeležila točko. Bilo je še sedem- osebnlJ?orli*' tov za Barkovlje in trije za T ^ žiča, Odlikovale so se igralke ' j. mak in Plet za Barkovlje ter^flW»-rantottO, Ipavec ln Saitž .JJ.
Žič. Dober sodnik Padovan- •>,
St vi: Barkovlje: Plet (2), SeO^ Miklavec, Battini In Štoka; (to U6: Ipavec (2), Fait, Quar*n L, Saitz in Negri.
Rezultat flzkulttlrtilh na Kraškem ljudskem
Razne tekme, ki so so vr^1*^ teklo nedeljo v Sežani ob P (j-
Kraškega majskega ljudske?8^, bora so dosegle najlepši uspea- ^
rv,A 4. nkAnHHIltlil ^iPtairn O* 10
tur* Popoiare». Zanimive
me Je organiziral »Cehiro .
,e 1**
ves dan navduSevale tis***5^ množico. Posamesrtl Igralci in $ plne tekmovalcev so po'tBf0,r.' f so dosegle aadovoljiVo tebn1^ f
šlno. Tekme so bile zelo
dobre
Ki*
®Pri
*-a
■o
to
V
i
M,
Hc
h
h
kt
6:
II
1«
'i
«t
I«
tl
>
RADIO
SREDA, 22. MAJ 7 Glasba za dobro jutro; 7.10 branje sporeda v slov.; 7.15 poročila v slov.; 7.30 porbetla v ital.; 7.45 ko. ledar; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 prenos iz Vidma; 12 operna glasba; 12.30 »dravhlško predavanje v slov.j 12.45 poročila v slov.; 13 napoved časa - porodil* v slov.;
13.15 branje sporeda - reproducirana glasba; 13.35 harmoniSnl orkester; 14.15 pregled vesti; 17 prenos iz Vidma; 18 glasba lz filmov; 18.30 odmev dela; 19 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 19.30 literat na ura; svetovni pesniki (slov.); 20 napoved časa - poročila v sidv.;
20.15 poročila v Ital.; 20.30 glasbeni sprehod; 21 predavanje v Ital.; 21.10 plesna glasba; 21.40 operetna glosba; 22.10 slavni skladatelji; 23 zadrtj« vesti v ital.; 23.15 zadnje vesti v slov.; 23.25 nočho zabavišče
ganizirane. Zjutraj je kulturn žek »Rinaldl* zmagal v fi!tr wj+ n*d kulturnimi krotki ljlč, Škamperle, Tomažič m Zadnji kulturni krožek pa )* nagrado za največje število ženoev pri hitri hoji. Med 1 tekmami Je bil zanimiv tudi gic vrečah, v katerem je zna a g8 _ (j( vina lz Skoljeta za m°%L<jl 'J Osmo 1* Rocola za ženske. tekma se je vršila dopoldan. .(#r dan pa Je skuplha košarke ^ nega kroika Rlnaldl Odirfn0 gala nad skupino ahgleekt P ^ f v Sežani. Ze sam rezultat 3 • ^ »o ve vse. Tudi nogometne te ^ f bile zelo zanimive. Najbolj n£gv Izkazala enajstorlca , krožka Rinaldl, ki Js v *e»° £ JV Igri zmagala nad *najst°r fn*" morja z rezultatom 3:1.	,
čtina ja bila kolesarska jo Je organiziral kulturni gr Škamperle na progi S«14* .rAe\$\
,čine - Sežana. v
zovica - Opčine -	ig	r.
se jo je 20 kolesarjev. F^vi spel na cilj kolesar	ki
turnega krožka Skampe^ prevodi progo v 45 min« ^
Odg. uredhlk DUSAt*
MALI OSt»^
RIBIŠKI fcOLN z gl brez motorja, prodsm-vla Bovedo 15, Milivoj.
ŠIVALNE ST*®/'
najboljših vrst prodaj« p°DOpU»t‘>> kih cenah, s poecbniro pa vojnim oškodovanccnj’ j3 v VIA DELL'lSTftIA'
VOSKA kupim«
Vsako količino
W A GN E R - VI« F. Severo 29
TeL^^y
V nedeljo 16 maje be e* VrkUah pri St. Vid« ob 15 url
n:» oiiprlcm. Ijfr» orUeeter Is Vabljeni vali
Oavtii pl*
i. niHks Bl»tr,
le*