JANUAR 1994, ST. 1, LETO XXI. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V teh dneh pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom, ki ga imamo kot državni praznik že tretje leto, bomo o kulturi spet več govorili. Vzgojitelji in učitelji bodo svoje učence spomnili na moža, kije pred 145. leti zapustil svojemu narodu bogastvo pesniških oblik, ki jih Slovenci dotlej nismo imeli. Ribičev France je bil to, tisti France, kije kot otrok na počitnice prihajal tudi k svojemu stricu, župniku na Savi pri Litiji. Spomnili se ga bomo na osrednji slovenski prireditvi, podelitvi Prešernovih nagrad v Ljubljani, na prireditvi v središču Slovenije in številnih drugih širom po Sloveniji in tujini. Večkrat je bilo že zapisano, da smo Slovenci čuden narod. Svoj kulturni praznik smo posvetili obletnici smrti velikega moža. Smrt kot dogodek ne prinaša ugodnega počutja, in v človeku vzbuja čustva, kot so žalost, bolečina, nemoč, trpljenje in osuplost. Delavci v kulturi se večkrat srečamo s pogrebom svoje kulture, ki pa jo vedno tudi odkopljemo in oživimo. V naših vrstah je še toliko zanesenjakov, ki vzdržijo in nadaljujejo svojo in našo pot, čeprav so žalostni, osupli in nemočni. Kulturne drobtinice so majhne, včasih jih tudi zmanjka. Občina Litija daje svoji kulturi večje drobtinice, kot jih ji priznava v proračunu država, pa kljub temu veliko dejavnosti le životari. S kulturniki, domačimi in uspešnimi, se da tudi dobro pohvaliti. Slišimo, poglejte, to je naš umetnik, kipar (da mu v dohodnino štejejo tudi kamen, iz katerega izdeluje kipe, ve malokdo), naša talentirana glasbenica, v tujini študira (da ima tako majhno štipendijo in se preživlja s pomivanjem posode, ni znano vsakomur), naša balerina, njene učenke dosegajo velike uspehe( vadi jih tudi ob praznikih, sobotah in nedeljah, brezplačno seveda), naš pesnik, pisatelj (za izid njegove knjige družba ne more prispevati svojega deleža, pa ga da sam), naši gledališčniki (za izobraževanje so najeli kredit, ki ga z velikimi obrestmi odplačujejo sami), naši organizatorji, pevci, plesalci, glasbeniki in drugi, ki so duše kulturnega življenja v svojih krajih in v svoje veselje in dobro nas vseh organizirajo prireditve, poučujejo mlajše rodove in jih učijo ljubiti kulturo. Veliko so postorili v letu 1993 in še več dela jih čaka letos. Ob slovenskem kulturnem prazniku vam želim vse najlepše. Čeprav vem, da časa nimate na pretek, pa vam želim tudi, da bi prebrali vsaj eno slovensko uspešnico, si ogledali gledališko predstavo, obiskali kino, koncert, razstavo ali kako drugo prireditev. Še vedno je največja nagrada nastopajočim aplavz, ki ga dobijo na koncu. Aplavz jim bo dal elana in moči za ustvarjanje in delo še za naslednjih sedem suhih let. Joža Konjar 1 J. K MAT ICNA KUJ I 2N1 CA Parmova 9 61270 LITIJA PODELILI SO OBČINSKA PRIZNANJA Litijska občina od lani nima več svojega praznika, zato je ob izteku minulega leta župan Mirko Kaplja pripravil božično-novoletni sprejem, na katerem je najprej orisal, kako smo preživeli leto 1993. Omenil je razne dosežke na gospodarskem in drugih področjih. Kmetijsko-gozdarska zadruga Litija uspešno gospodari, litijska Predilnica počasi izhaja iz krize, nekatera zasebna podjetja pogumno stopajo v Evropo. Precejšnje pridobitve so tudi na komunalnem področju; prednjačijo ceste, ureditev Litije in Šmartna, dograjuje se viseči most v Renkah, gradnja večnamenskega objekta v Šmartncm ter šola na Savi, pričakujejo pa tudi, da bodo kmalu lahko ustregli čakajočim telefonskim naročnikom zlasti v Litiji in Šmartnem. Na koncu je zaželel, da bi litijska občina resnično zaživela kot središčna občina Slovenije. Nato je podelil občinska priznanja. Tokrat so jih prejeli: Matilda Kišek iz Gabrovke za 20-lctno delo na področju rejništva, Emilija Planine ter Franci Lesjak iz Litije za uspešno delo na področju gospodarstva, Marija Smrkolj iz Ribč za 215-krat darovano kri, Lijana Lovše z Zgornjega Loga za dosežene uspehe pri izobraževanju in orgnaiziranju kmečkih žena, Zvone Elsner iz Velike Kostrevnice za delo na humanitarnem in kulturnem področju, Joža Konjar iz Litije ter Anka Kolčne z Vač za dolgoletno delo v kulturi, Ivan Lovše s Save ter Marko Konjar iz Litije za odločno ravnanje ob ukazu za predajo orožja TO in Posestvo Grmače za uspešno gospodarjenje. V kulturnem sporedu so sodelovale pevke KUD Fran Levstik iz Gabrovke pod vodstvom Marjane Oblak, scena pa je bila delo akademskega kiparja in slikarja Zlatka Rudolfa iz Litije. B.Ž. VSEM BRALCEM NAŠEGA GLASILA! Nenehno nas posamezniki opozarjajo, da ne prejemajo Glasila občanov. Ponavljamo, da časopis brezplačno pošiljamo vsem gospodinjstvom v občini Litija. Če želite GO prejemati tudi posamezne krajevne skupnosti ali razna društva, nam to, prosimo, sporočite. Prejemali ga boste brezplačno. Časopis pa lahko naročite tudi za svojce ali znanec, ki živijo izven naše občine ali celo države; lc-li pa bodo morali plačati ustrezno naročnino. Pisem, ki jih pošiljate za rubriko Pisma bralcev, je vse več. So pa nekatera pomanjkljiva, saj ne vemo, kdo jih jc napisal. Objavili bomo le tiste prispevke, kjer se bo avtor podpisal in navedel tudi naslov, saj za vsebino odgovarja sam, uredniški odbor nima nobene odgovornosti. Lahko pa navede, kako naj ga pod prispevek "podpišemo" (začetnici imena in priimka, šifro...). Bralce tudi vabimo, da nam pošiljate križanke in rebuse, radijih bomo objavili. Uredniški odbor GO Lijana Lovše dobiva priznanje. Foto: Karolina Šušteršič PREVIDNOST PRI KURJENJU V NARAVI Ne pozabimo na previdnost in odgovornost pri spomladanskem čiščenju travnatih in gozdnih površin - ne zažigajte nepokošene trave tam kjer lahko ogenj ogrozi gozd, ne kuriti v gozdovih, ne sežigajte kmetijskih ostankov tam, kjer ni urejeno kurišče. Pri čiščenju v naravi izvajajte vse ukrepe varovanja pred požari v naravi. Občinska gasilska zveza Litija in požarni inšpektor Gradivo za naslednjo številko GO zbiramo do 9- februarja 1994. ^41C SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD SE NEKAJ 0 LASTNINSKIH CERTIFIKATIH V zadnjem času se jc kar precej črnila prelilo o lastninjenju in lastninskih certifikatih. Vendar pa se kljub temu pojavljajo mnoga vprašanja in nejasnosti. Prav zaradi tega vam vsem v pomoč prilagamo nekaj točk, ki so pomembne pri vnočevanju lastninskih certifikatov: 1. Lastninski certifikat je upravičenje državljana RS na delu družbenega kapitala. 2. Vsak državljan RS lahko samostojno in neodvisno od časa in načina (v okviru predpisov) razpolaga z lastninskim certifikatom. 3. Državljani RS lahko uporabijo svoj lastninski certifikat v celoti ali delno za: - interno razdelitev v podjetju, čc se podjetje za tako preoblikovanje odloči, - notranji odkup delnic, če nastanejo pri interni razdelitvi presežki lastninskih certifikatov, - javno prodajo delnic podjetja (do 60% vrednosti družbenega kapitala), - delnice in drugo premoženje RS, ki se ponudi javnosti, - delnice pooblaščenih investicijskih družb. 4. Državljani RS kupijo na enotah pošte lastninske nakaznice. 5. Državljani RS odnesejo prazne lastninske nakaznice tja, kjer želijo kupiti delnice. 6. V skladu z razpisnimi pogoji državljani izpolnijo lastninske nakaznice na mestu vpisa. 7. Državljani prejmejo en izvod lastninske nakaznice, v roku nekaj dni pa obvestilo SDK o stanju upravičenja na njegovem računu lastninskih certifikatov. 8. Na podlagi izvoda in obvestila državljani v podjetju prejmejo potrdila o začasni-cah. 9. Rok prepovedi prodaje dve leti teče od registracije preoblikovanega podjetja dalje. Pričakuje se, da se bo glavnina podjetij lastninila prav v teku letošnjega leta. Zato je pomembno, da spremljamo njihovo preoblikovanje in tudi aktivno sodelujemo v njem. Ker pa bo ob vsem tem gotovo še veliko nejasnosti, smo se odločili, da medse povabimo g. Izidorja Rejca - poslanca SKD v DZ R Slovenije in predsednika komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, ki nam bo o samem poteku lastninjenja povedal kaj več. Njegov obisk pričakujemo v prvi polovici februarja. 00 SKD Litija JAVNI NATEČAJ OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE Slovenski krščanski demokrati ob mednarodnem letu družine razpisujemo javni natečaj z naslovom: "RAZVESELILI SMO MAMO" K sodelovanju vabimo posameznike in skupine predšolskih ter šolskih otrok, da nam pošljejo svoja dela (risbe, spise, pesmi,...) na zgoraj navedeno temo. Poslana dela naj vsebujejo sledeče podatke avtorja: ime in priimek, leto rojstva, točen naslov. Prispevke pošljite najkasneje do 8. marca 1994 na naslov: Slovenski krščanski demokrati (za javni natečaj) p.p. 13 61275 Šmartno pri Litiji Prispela dela bo ocenila posebej imenovana komisija iz vrst strokovnih delavcev in podelila za najboljša dela nagrade: L nagrada v vrednosti 4.000 tolarjev 2. nagrada v vrednosti 3.000 tolarjev 3. nagrada v vrednosti 2.000 tolarjev ter več drugih praktičnih nagrad. Nagrajena dela bodo objavljena na zaključni prireditvi, ki bo v petek, 25. marca 1994 v kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji, kjer bodo podeljene tudi nagrade. Martin Hostnik predsednik OO SKD Litija Slovenska ljudska stranka MARJAN PODOBRNIK V LITIJI Bila je sobota, nekaj dni je še do Novega leta ali točneje, v drugi polovici lanskega decembra, ko jc organizator Kmečki glas v nabito polni litijski kulturni dvorani na Stavbah ob pomoči M-Kmc-tijsko gozdarske zadruge Litija in ostalih sponzorjev pripravil veliko prireditev ob zaključku velike nagradne akcije za naročnike. Med gledalci in poslušalci, ki so prihajali v dvorano, so bili v večini kmetje in kmečke žene, vidimo nekaj znanih oseb: litijskega župana Mirka Kapljo, glavnega urednika Kmečkega glasa Borisa Dolničarja, direktorja M-Kmctijsko gozdarske zadruge Vinka Košmrlja, predsednika Slovenske ljudske stranke - podružnica Litija Francija Ro-kavca in uglednega gosta (enkrat po daljšem času zopet v litijski občini) predsednika Slovenske ljudske stranke in poslanca v Državnem zboru Marjana Podobnika. Pred vhodom v dvorano (v avli) so se predstavili s svojo razstavo, pokušnjo in prodajo štirje aktivi kmečkih žena iz litijske občine (Litija, Ga-brovka, Jcvnica, Kresnice in Vaše) pod vodstvom mentorice Lijane Lovše, kmetijske svetovalke iz Kmetijskega zavoda Ljubljana, doma iz Litije. V kulturnem programu, kjer ni manjkalo smeha in dobre volje, so vsi prisotni z zanimanjem prisluhnili cnourne-mu pogovoru Marjana Podobnika z Borisom Dolničar-jem (nekaj vprašanj jc bilo tudi iz dvorane). Med vsemi vprašanji in odgovori naj izpostavim eno: Boris Dolničar: "Jc kakšna možnost, da se opozicijske stranke prebijejo v vladno koalicijo že pred volitvami?" Marjan Podobnik: "Menim, da težko. Opozicija jc neenotna, pričakujem pa, da se bomo zbližali z Gošnikovimi zelenimi, krščanskimi demokrati.... prav tako kot se bodo zbližali demokrati in ekološko zeleni - in bomo ustvarili nekaj takega, kot jc bil nekoč Demos. Pravzaprav ne bi bilo nič narobe, če bi vladala predvsem levica - v normalnem stanju, toda zdaj bi bilo to nevarno. Navsezadnje si tudi ob osamosvojitvi Slovenije nismo bili enotni, zdaj pa se nekaterim vrhovom kolca po nekdanjih časih. Nevarno bo, če opozicija ne bo tako močna, da bi to, če že ne pre- prečila, pa vsaj zavrla." Po pogovoru sta Marjan Podobnik in Boris Dolničar iz rok predsednice Kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki - podružnica Litija Marije Zaje dobila vclnici za pomoč, vsakemu na svojem področju v spomin. Po končanem kulturnem programu so se vsi prisotni šc dolgo v noč zadržali v prijetnem pogovoru ob glasbi ansambla Razpotnik iz Domžal. Tekst in slika Karolina Šuštcršič SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SDSS \ SOCIAL DEMOCRATIC PARTY OF SLOVENIA IZ ŽIVLJENJA IN DELA SDSS Na zadnji decembrski seji občinskega odbora socialdemokratske stranke Litija smo obravnavali nekatera žgoča vprašanja iz programske usmeritve naše stranke. Stališča in mnenja posredujemo tudi širši javnosti. Rekonstrukcija ceste Ribče - Hotič Občani litijske občine smo življenjsko odvisni od urejene in varne cestne povezave Litije z Ljubljano. Že več kot dvajset let se odlaša z rekonstrukcijo republiške ceste od Ribč do Hotiča, oziroma do Litije. Vse so imele skupen imenovalec: počakajte, potrpite, saj boste zanesljivo prišli v republiški cestni načrt...! Tako so minevala leta, a promet po tej cesti je iz leta v leto bolj gost in nevaren. Ostale so ožine, nepregledni ovinki in jamasto ter ozko cestišče. Ne kaže prezreti tegob krajanov, ki živijo ob tej cesti in zlasti še učencev. Le-ti morajo peš do šole in avtobusne postaje, kjer so izpostavljeni vsem mogočim prometnim pastem. Tudi omejen osni pritisk za tovorna vozila oziroma normalen promet in končne posledice nosi občinsko gospodarstvo. Opisane okoliščine so take narave, da kličejo po javnem in izčrpnem odgovoru. Le-ta naj kronološko navede, kaj je bilo storjenega v zadnjih štirih letih za rekonstrukcijo omenjene ceste in končno, konkreten odgovor, kdaj se bo pričelo z deli. Mislimo, da jc za takšen odgovor pristojen Izvršni svet, oziroma ustrezni upravni organ Skupščine občine Litija. POT JE DOLGA ŽE PET LET Letošnjega 8. januarja jc minilo pet let od ustanovitve podružnice Slovenske kmečke zveze - predhodnice Slovenske ljudske stranke v občini Litija. Že tedaj jc bilo delovanje stanovsko kot politično, sčasoma pa se jc okvir delovanja razširil šc na ostale stanovske ter interesne zveze (delavska, gospodarska, ženska, upokojenska, mladinska in zelena zveza ter zveza razlaščencev). Zanesljivo je, da jc podružnica orala ledino pri nastajanju političnih strank v litijski občini in ostala zvesta svojim načelnim ter programskim usmeritvam. Prepričan sem, daje bilo delovanje podružnice SLS v tem času zelo uspešno, zato jc treba ob tej priložnosti izreči javno zahvalo vsem članom krajevnih odborov in odborov interesno-stanovskih zvez kot tudi članom upravnega odbora za požrtvovalno delo v tem času. Prav tako velja zahvala vsem občanom in občankam, ki ste se v tem času obrnili na nas s svojimi predlogi, vprašanji in problemi, saj jc tako sodelovanje pogoj za medsebojno zaupanje. In čc se ozrem v preteklost, lahko s ponosom rečem, da je SLS podružnica Litija in njene zveze lahko spoznati: - Delavska zveza si dosledno prizadeva za vse večje pravice delavcev. - Upokojenska zveza si prizadeva za pravično zvišanje predvsem najnižjih pokojnin na račun previsokih. - Zelena zveza si prizadeva za čimprejšnjo aktivno vključitev občanov v reševanje okoljcvar-stvenih problemov. - Gospodarska zveza se trudi za pravično pomoč čim večjemu številu podjetnikov in zagotovitev vsem državljanom pošteno lastninjenje, kar jc nasprotje sedanjemu divjemu lastninjenju. - Zveza razlaščencev si prizadeva za vračilo odvzetega pre- moženja. - Mladinska zveza obravnava problematiko štipendiranja in uspešno organizira družabne prireditve. - Ženska zveza je poznana po izredno razvejanem delovanju po vsej občini. - Slovenska kmečka zveza SLS je znana po tem, daje stanovsko združila kmete, in da se zanje zavzema na vseh področjih. Z doslednim in usklajenim nastopom je s kmečkim štrajkom dala vladi vedeti, da lahko vodi protikmečko politiko, toda slovenskega kmeta ne more uničiti. Naj zaključim z besedami, da v naši stranki lahko najde vsak nekaj zase, zato je naša dolžnost, da dosledno, pošteno in odgovorno, predvsem pa z veliko občutljivostjo do težav, ki bremenijo "malega človeka", delujemo tudi v prihodnje. Franci Rokavec Marjan Podobnik v pogovoru z Borisom Dolničar-jem, Kristino Potočnik in Janezom Lukačem IZJAVA ZA JAVNOST Podružnica Slovenske ljudske stranke Litija javno zahteva od pristojnih državnih organov, da ugotovijo odgovornost bivšega vodstva Kmetijske zadruge Gabrovka in njene direktorice, g. Klunove za nastanek tako težkega položaja v KZ Gabrovka in obratu Presad. Nujno pa je potrebno ugotoviti morebitno odtujevanje premoženja, ki so ga ustvarjali delavci in kmetje zadruge. SLS - podružnica Litija Ze/erf' EKOLOŠKO SOCIALNA STRANKA RAZVOJ IN PROSTOR Vsak razvoj nujno zahteva tudi rabo prostora. Temu se skorajda ne da izogniti. Vendar pa je pri tem tudi nujno potrebno upoštevati sonaravni razvoj - torej uskladitev razvojnih teženj z naravnimi možnostmi in danostmi. Najprej jc treba izkoristiti in uporabiti vse tiste površine, ki so že urabaniziranc in šele potem načeti nove. S tem se obenem tudi revitalizirajo nekateri zapuščeni in propadajoči predeli in objekti, nemalokrat pa se tako tudi učinkovito ohranja kulturna, arhitektonska, zgodovinska in druga dediščina. Za zagotavljanje socialne varnosti ljudi (zaposlitve!) bo seveda potrebno pridobivati površine za obrtno in podjetniško dejavnost, pri tem pa upoštevati vse dolgoročne ekološke posledice, saj ni prav, da bi že vnaprej prostor namenjali oz. izrabljali tako, da bodo ljudje nekoč tam živeli v slabem zraku, hrupu in drugih nevšečnostih. Nenazadnje so tudi urejenost okolja in splošne dobre življenjske razmere (dober zrak, voda, naravno okolje, hrup, domišljeni cestni dostopi) pogoj, da bodo na tem prostoru ljudje ostajali, ustvarjali in se dobro počutili. SOCIALNA VARNOST ZA VSE Težko je pričakovati, da bi katerakoli skupnost (občina, država itd.) delovala v celoti na osnovi dolgoročnih ekoloških (sonaravnih) načel, če se morajo ljudje boriti za svoje elementarne življenjske pogoje kot so zaposlitev, primerna plača in stanovanje. Seveda niti v Sloveniji, niti v litijski občini nismo v alarmantnih kritičnih razmerah, vendar pa bo treba glede socialne varnosti še marsikaj storiti oz. doseči. Razvoj mora namreč potekati sočasno in usklajeno (so-ciala - gospodarstvo - kultura -ekologija). Za ustvarjanje pogojev za sonaravni gospodarski razvoj in socialno varnost vseh ljudi pa se zavzema Zeleni - ESS. ODPADKI V NAJLEPŠI PROSTOR? Na Savi med železnico in cesto eden najlepših in domala žc izginulih tovrstnih biotopov stoječe vode z zarastjo trstičevja. Vendar pa jc šc ta naravna in estetska vrednota ogrožena z ničemer drugim kot z - odpadki! Sedaj jc na robu tega biotopa že nekaj kamionov gradbenih odpadkov in odpadne zemlje (mimogrede: občina bi ta material krvavo potrebovala na deponiji v Pono-vičah, ki jc lc streljaj od tu!) in kaže, kot da bi kdo imel namen ta biotop preprosto zasuti z odpadki in tam imeli kaj drugega. Na tem mestu seveda ne bi na široko navajali naravovarstvenega estetskega ornitološkoga in kulturnega pomena takšnega biotopa (nekaj jih jc šc navzgor proti Ponovičam), vendar pa se marsikdo sprašuje, kako je mogoče, da se to dogaja. Tudi tisti, ki se z vlaki vozijo tod mimo. Bo torej kdo kaj storil? Ali bodo spet vsi gluhi in slepi ter nepristojni ob uničevanju tega izjemno redkega in za naravno ravnovesje ter izgled pomembnega biotopa? Nenazadnje pa bi bilo dobro vedeli, kaj si ob vsem tem misli lastnik tega (privatnega) zemljišča. ZDRUŽEVANJE NA SREDINI Dokler ne bo dokončnih odločitev o tem, da bi se nekatere stranke združile v enotno sredinsko stranko, tudi v Litiji ne razpolagamo z informacijami, ki bi lahko zanesljivo prikazale situacijo pri tem združevanju. Gre za razgovore in postopke za /družitev demokratov (DS), socialistov (SSS) in ekozelenih (ZESS), v zadnjem času pa se tem razgovorom pridružujejo tudi liberalni demokrati (LDS). Politični analitiki ocenjujejo, da bi takšno združevanje v enotno sredinsko stranko, na politično in gospodarsko situacijo delovalo ugodno. Več o tem prihodnjič, ko bodo zadeve okrog združevanja že jasne. ZELENI -ESS Litija (M. Brilej) ODGOVOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE MILANA KUČANA NA JAVNO PISMO ZLRP SLOVENIJE Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije je na predsednika g. Milana Kučana pred kratkim naslovilo javno pismo, čigar odgovor objavljamo v celoti: "NaVaše javno pismo, ki sem ga prejel23.12.1993, v katerem opozarjate, da se Zakon o denacionalizaciji ne izvaja dosledno, da so določbe o Slovenskem odškodninskem skladu neustrezne in še posebej, da Republika Slovenija ne jamči za obveznice sklada, da so neustrezne določbe nekaterih podzakonskih predpisov in da vlada ne stori ničesar za pravilno uporabo zakona, Vam sporočam, da je za realizacijo Zakona o denacionalizaciji odgovorna vlada, ki razpolaga z vsemi sredstvi, ki so potrebna za njegovo izvrševanje. Zato Vam predlagam, da se s svojimi ugotovitvami, opozorili in zahtevami obrnete neposredno na vlado in na njenega predsednika dr. Janeza Drnovška. Moje zavzemanje za dosledno izvajanje Zakona o denacionalizaciji Vam je znano, za kar seje zavzemalo tudi že prejšnje predsedstvo republike in dalo pobude parlamentu in vladi, da ocenijo stanje in ukrenejo vse potrebno za odpravo vsega, kar ovira ažurno in dosledno izvedbo zakona." Predsednik ZLRP Slovenije: Franc Izgoršek ZBIRANJE PODPISOV ZA SAMOSTOJNI UPRAVNI OKRAJ V občini Litija je v začetku meseca decembra 1993 potekala akcija zbiranja podpisov občanov občine Litija vpisanih v volilne imenike za zahtevo, da postane območje sedanje občine Litija samostojni upravni okraj s sedežem v Litiji. Akcija jc bila izvedena na podlagi sklepa vseh treh zborov občinske skupščine, potem, ko je Vlada republike Slovenije v predlogu zakona o upravnih okrajih občino Litija uvrstila v upravni okraj s sedežem v Grosuplju. Akcija je med občani naletela na velik odziv, saj jc bilo skupaj zbranih kar 10.721 podpisov, od teh jc bilo 10.240 veljavnih, 481 pa neveljavnih. Izjavo za samostojni upravni okraj jc tako veljavno pod- pisalo 73,8% vseh volilnih upravičencev. Omeniti velja, da je akcijo vodilo Predsedstvo Skupščine občine Litija, z veliko pomočjo predsednikov svetov krajevnih skupnosti, ki so organizirali pobiranje izjav po domovih. Z rezultati so bili seznanjeni Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za pravosodje. Pričakovati je, da bo tako visok odstotek zbranih podpisov zelo močan argument v nadaljnjih prizadevanjih litijske občine za samostojni upravni okraj in da pristojni republiški organi ne bodo mogli ignorirati demokratično izražene volje občanov občine Litija. Po posameznih krajevnih skupnostih so bili rezultati naslednji: KRAJEVNA SKUPNOST VPIS. V VOL. IMEN. ŠT. VELJAV. IZJ. ODSTO VELIKA Š TANGA 127 117 92,1 JEVNICA 611 555 90,8 HOTIČ 409 359 87,7 POLŠNIK 583 502 86,1 ŠTANGARSKE POLJANE 296 244 82,4 RIBČE 171 136 79,5 LITIJA - LEVI BREG 2214 1747 78,9 KOSTREVNICA 536 416 77,6 JABLANIŠKA DOLINA 733 568 77,4 DOLE 652 502 76,9 KRESNICE 641 489 76,2 VAČE 546 408 74,7 SAVA 476 353 74,1 LITIJA - DESNI BREG 2778 2026 72,9 GABROVKA 985 703 71,3 PRIMSKOVO 397 263 66,2 VINTARJEVEC 392 241 61,4 ŠMARTNO 1327 611 46,0 SKUPAJ 13874 10240 73,80 SEKRETAR SO IN IS TER NAČELNIK ODDELKA ZA OBČO UPRAVO Marko GODEC SPOMINI NIKOLI NE ZBLEDIJO Januarja letos se spominjamo žalostnih dogodkov, ko so Nemci v Begunjah 15. januarja 1944 ustrelili kot talec tri litijske fante: Jožeta Planinska - Pcpčka, Francija Stoka in Tišlerjevega Francija. Dogodka ne želim osvetljevati z današnjih stališč, ampak bolj prikazati razmere, v katerih so odraščali in živeli ti fantje pred vojno in med njo. V tisti Litiji, v kateri so se šc vsi Litijani poznali med seboj in se tudi spoštovali. Rodil sem se šele leta 1942 in vse dogodke poznam samo iz pripovedovanja mame ali starih Litijanov. Veliko jc šc živih, njim in vsem mlajšim je namenjeno moje pisanje. V predvojni Litiji je bilo razgibano družabno in društveno življenje. Delovala so različna društva: od knjižnice, pevskega zbora, gasilskega društva pa tja do telovadnih društev: orlov in sokolov. Koje v Sokolskem društvu v letih 1936/37 zmagala mlajša, liberalna struja, je bil načelnik litijskega Sokola moj oče, Jože Planinšek - Pcpček. To društvo je takrat združevalo lepo število mladih Litijanov in Litijank, ki so gojili slovensko narodno zavest in seveda telesno vzgojo. Najbrž je tudi to pripomoglo k temu, da se jc v Litiji odpor proti okupatorju začel žc poleti leta 1941. O različnih akcijah iz tega časa so pisali Jože Župančič, Jože Štok - Korotan in drugi. Dosti je napisanega tudi v Litijskem zborniku. Vsi opisujejo lc dogodke, jaz pa bi rad pripomnil, da so bili udeleženci teh akcij večinoma člani bivših, ne samo litijskih društev. Fantje so se med seboj poznali in si tudi zaupali. Sicer pa seje v okupirani Litiji kmalu vedelo, komu se lahko zaupa. Vendar previdnosti nikoli ni bilo preveč. V Litiji je okupator začel izseljevati že leta 1941, sledila sta šc drugi in tretji izselitveni val. Odpor pa seveda še ni bil strt in zato se je pritisk na Slovence še povečal. Tudi mojemu očetu so postala tla v Litiji prevroča, zato se jc umaknil. Toda vrnitev v Litijo ni bila več varna. Pisal seje žc avgust 1943. Nekdo jc za nemško stran zbiral podatke o tem, katere družine sodelujejo v odporu. Spisek je bil dolg, večina jc bila mladih in na tem spisku je bil tudi moj oče. Takrat so Nemci zaprli veliko mladih, ki so aktivno sodelovali v odporu. Po očeta so prišli zjutraj ob 7.30 na Grbinsko cesto in ga odpeljali v sodnijske zapore, kjer je danes šola. Ob strašnem mučenju so ga tam zadržali tri mesece, tako da ga Litijani ob premestitvi v Begunje niso več prepoznali. Ves pretepen in sestradan, vendar ne strt (saj ni ničesar izdal) seje znašel v podzemni samici, kjer so ga zadrževali vse do 15. januarja, ko so ga skupaj šc s tridesetimi sotrpini ustrelili pred kozolcem blizu kolodvora v Lescah na Gorenjskem. Pokopani so v Begunjah na grajskem vrtu. Podzemna samica, v kateri jc preživel zadnje tedne svojega mladega življenja, še stoji. Nam v opomin. Da sc lakšni časi ne bi nikoli več ponovili... Nikoli mi ni uspelo zvedeti ali razvozljati, kako jc uspelo okupatorju izslediti člane litijskega odpora, saj niso bili ujeti v nobeni akciji. To uničenje narodno zavednih Litijanov med vojno in pa odhod tistih po vojni, ki so odšli na razne funkcije drugod po državi, je imelo slabe posledice za Litijo. Društveno življenje se jc moralo prilagoditi novemu redu. Litijsko podjetništvo jc bilo podržavljeno. Nastala ni nobena nova večja industrija, za kar jc bilo tedaj po vojni veliko možnosti. Pač ni bilo ljudi, ki bi Litijo zastopali na pristojnih mestih, kjer se jc odločalo o njenem razvoju. Ta žalostna 50-lctnica prihaja ravno v času ponovne razdvojenosti Slovencev. Za naše litijske fante lahko s ponosom rečemo, da so sc borili proti okupatorju iz narodne zavesti in za to tudi umrli. Jože Planinšek PISMA BRALCEV ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU 00 SKD LITIJA Dragi Tine! Bila sem že pri Vama in si mi dovolil, da Te tikam. Rada bi malo prijateljsko poklepetala s Teboj. Rada pišem in imam ravno priložnost, da se oglasim. Brala sem Glasilo občanov in tudi Tvoje članke. Razmišljam, da nisi sam avtor vseh člankov, ker ne poznaš politike prejšnjih časov, kolikor si jo pa doživel, je prinesla Tebi samo dobro. Zanimiv je članek učiteljstva iz l. 1933. Vidiš, Tine, tudi takrat so bili učenci problematični, pa ni bilo udbo-maflje, učili so jih verni učitelji. Učenci so vsa leta lahko obiskovali verouk, torej ni samo sistem kriv, da vzgoja šepa. Vrhovne moralne kvalitete še zdaleč ne kažejo samo verniki. Španski inkvizitor ji, ki so z nasiljem pokristjanjevali ljudi drugih ver, so imeli ogromno nedolžnih ljudi na vesti, ženske so v ječah pohotno posiljevali, pa sta bila dva proglašena za svetnika (španska inkvizicija). Jaz sem ateistka. Verujem v življenje na tem svetu, vem, da moram biti poštena, vljudna, delovna, prijazna do vseh ljudi. Slovenci se ne znamo spoštovati, ljubiti drug drugega, zalo se bomo zgubili kot dinozavri. (Ti so zdaj moderni). Učila sem se pa, da je bil Jezus prvi komunist v zgodovini. Mislim, da je vera le še običaj naših prednikov, kar pa tudi mi ateisti spoštujemo. Zato spoštujte tudi vi nas. Kristjani so v življenju drugačni, kot uči vera. Na obeh straneh poznam tudi zelo dobre ljudi. Minister Petarle, predsednik Kučan imata zelo lepe odnose do svojih družin in do vseh nas. Nekatere verne tašče brez vzroka sovražijo svoje verne snahe in obratno. Poznam verne može, ki maltretirajo svoje otroke in žene. V vsaki 5. slovenski družini vlada nasilje. Tudi krščanski fantje in možje so onesrečili mlada dekleta in jih na grd način zapustili. Zahtevali so, naj ubijejo nerojenega otroka. Veliko jih zataji nezakonskega otroka. Pišeš, kdo meče petarde. S to izjavo si mnoge zelo prizadel. V Šmartnem vem., kdo jih je metal. Na šalosl ne štipendisti udbomafije, pač pa vsi drugi. Sem pa proti petardam. Moja soseda - Čehinja - je rekla, da je na Češkem veliko lepši Božič, da je res miren družinski praznik. Mafije pa je največ v Italiji, kjer je središče krščanske vere z Rimom in papežem. Morilci pridejo k spovedi, duhovnik pa zaradi poklicne molčečnosti ne sme povedali, morilec mori naprej. Ali je to prav? Tudi Italijani se sprašujejo. Tine, nič ne zagovarjam komunizma! Prav gotovo, da je bilo marsikaj narobe. Nekateri so idejo komunizma izkrivili. Za vse prav pa še ni bilo v nobenem sistemu. Mene so učili prof. komunisti. Imeli so čudovit odnos do mene. Čeprav sem bila hči malih kmetov, sem bila vedno najboljša in vsako leto nagrajena. Ker sem bila nadarjena in pridna, sem dobila štipendijo, da sem lahko študirala. Zdaj ne bi mogla, ker kmečki otroci ne bodo dobili več štipendije. Tudi Ti si kmečki sin, bogatejših staršev in si dobil štipendijo. Oba sva torej štipendista udbomafije, pa midva nisva metala petard in moji otroci tudi ne, za 'Tvoje pa ne vem. Za danes dovolj, drugič nadaljujem. Albinca Tomažič UPOKOJENCI IZ VIŠJIH RAZREDOV Mogoče bi bilo bolje, da sploh ne bi bral časopisov. Koga to ne bi ganilo. Med tem, ko dobivajo študenti po 5.000,00 štipendije, kmetje po 13.000,00 pokojnine, pa delavci po 22.000,00, pa upokojenci po 17.000,00 pokojnine, preberem članek v Slovencu, z dne 08.01.1994, ki piše o pokojninah brez ovinkov. Naj kar prepišem nekaj številk: Sergej Kraiger - 205.000,00 Lidija Šenljurc -197.000,00 Zoran Polič-190.000,00 Mitja Ribičič - 188.000,00 Vida Tomšič -182.000,00 itd. Takih in podobnih privilegiranih upokojencev je preko 62.000. Zdaj razumem, zakaj je nekatere ljudi še strah, zakaj nekaterim grozijo nepoznani ljudje.... S tako visokimi pokojninami se da kupiti mafija, voli Ici, pa še kaj... Mogoče bi bilo potrebno pred volitvami objaviti najvišje pokojnine tudi v naši občini. Verjetno bi utihnili tisti, ki so jih polna usta skrbi za upokojence, v resnici jih pa ne ganejo nizki dohodki ali pokojnine, saj se jim gre le za ohranjanje njihovih privilegijev. Ni čudno, da gospodarstvo šepa, da so visoki davki in prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje. Lačna vrana sito pita. Ste že izračunali koliko "navadnih delavcev" mora delati za Lidijo Šenljurc? H.M. ŠPORTNA DVORANA LITIJA, CENE Želimo dati pojasnilo v zvezi s pismom ga. Jožice Konjarje-ve z naslovom "Ali nas res nič ne moli" ?, kije bil objavljen v novembrski številki Glasila občanov. V pismu bralcev je zapisan tudi stavek: "Seveda je tu še Športna dvorana, ki pa cenovno ni vsem dostopna". Ocenili smo, da je prav, da bralce Glasila občanov in občane Litija seznanimo z naslednjim: Delavski svet občinkega javnega podjetja je že v letu 1992 sprejel cenik uporabe telovadnice za različne rekreacije. Za osnovnošolce so cene za eno uro uporabe naslednje: košarka od 40 SIT do 90 SIT na osebo, rokomet in namizni tenis 60 SIT na osebo, nogomet 70 SIT na osebo. Za to ceno lahko dobijo uporabniki žogo, lopar za namizni tenis in žogice za namizni tenis. Za dijake so cene za cca 20% višje. Seveda so problemi v času od oktobra do konca marca v tem, da je telovadnica od 7.30 do 22. ure zasedena, vsak dan in da v tem obdobju mladi dejansko v telovadnico ne morejo. V zgodnjih popoldanskih urah (takoj po šolskem pouku telesne vzgoje) začnejo s treningi pionirji (košarka, rokomet) nato kadeti (rokomet) in nato člani (rokomet, košarka) in ko ti končajo je ura 20. ali še več. Nato telovadnico zasedejo rekreativne ekipe. Le redke so- ' bole dopoldan so proste. Tudi nedelje so zasedene; nogomet igrajo rekreativne ekipe. Mladi se lahko vključijo v pionirske in kadetske ekipe ro-kometašev in košarkašev. V aprilu, ko telovadnico zapustijo skoraj vse rekreativne skupine, pa je veliko prostih terminov; precejšnje število mladih to zna izkoristili za igranje namiznega tenisa, košarke, rokometa in nogometa. V obdobju oktober - marec pa lahko mladi igrajo v Športni dvorani namizni tenis, za kar smo poskrbeli in lahko uporabljajo fttnes telovadnico. V razgovoru, ki smo ga imeli z g. Tuškom - podnajemnikom gostinskih prostorov v Športni dvorani, smo izvedeli naslednje: mladi prihajajo k njemu, prosijo, da jih spusti k mizam v pritličju vhodne avle in povedo, da jih nikjer drugje ne marajo; g. Tušpek jim da šah, igrajo pa tudi karte; odidejo, ko pridejo starejši gostje. Komunalno stanovanjsko podjetje Litija ZAKAJ TAKO? Za nami je božično novoletni ŽIV ŽAV, priredi lev, kije v Litiji že tradicionalna. V letu 1993je prvič potekal v naši organizaciji in nam je zadal ne malo problemov, na koncu pa prinesel veliko zadovoljstva, saj so otroci in starši odhajali domov zadovoljni in razigrani. Več kot 1500 obiskovalcev je razveseljeval glasbeni gost Ivan Hud-nik z ansamblom DO-RE; nastopili so plesalci plesne šole Kazina iz ljubljane in najmlajši plesalci litijske Kazine; prišla sta dedek Mraz in čarovnik Marko; zabavala nas je klov-nesa Eva Škufič Maurer; otroci so v likovni delavnici, ki so jo vodile vzgojiteljice iz WO Najdihojca in učiteljica iz OŠ Gradec, izdelovali prelepe izdelke; program pa je povezovala Katja Romih. Vsem, sodelujočim na prireditvi, delavcem KSP Litija in vsem našim prijateljem, ki so nam pomagali pri okrasitvi dvorane in pri izvedbi prireditve, se iskreno zahvaljujemo. Organizirati tako veliko prireditev kot je ŽIV-ŽAV, ni lahko in kratkotrajno delo. Sami smo že organizirali podobne prireditve v Ljubljani v okviru plesne šole. pripravljali pa smo tudi podobno prireditev v Litiji, zato smo se na vabilo k predložitvi ponudbe za izbor soor-ganizatorja prireditrve ZIVZAV tudi odzvali in sprejeli pogoje za izvedbo prireditve. Bili smo edini, ki smo se odzvali na vabilo in sprejeli zelo zahtevne finančne in druge pogoje za izvedbo prireditve, kljub temu, da je bilo vabilo poslano mnogim organizacijam in posameznikom v občini Litija in izven nje. še bolj, pa nas je presenetilo, da je v času priprav na ŽIV-Žav Milan Turudič, kije sodeloval pri organizaciji in izvedbi nekaterih litijskih ŽIV-ŽAVOV, že v naprej negativno ocenjeval našo prireditev pri morebitnih sponzorjih in jih odvračal, da bi kakorkoli pomagali pri izvedbi te prireditve, češ da je ta prireditev izmišljena in brez programa. Milan Turudič je trdil v javnih medijih, na litijskem ATV Signalu in Radiu Trbovlje, da je bilo vabilo KSP Lilija takšno, da se nanj niso mogli prijaviti zaradi vzrokov, ki niso razčiščeni. Ne vemo, kaj smo imeli s temi vzroki opraviti mi, kot edini prijavljeni soorganizalorji. Navajal je tudi, da do sedaj prireditev niso delali zase in v svojo korist, temveč za otroke in starše širše regije. Tudi mi prireditve nismo naredili zase, to utemeljujemo z velikim šte- vilom obiskovalcev. Sponzorji iz Litije, Trbovelj, Ljubljane in drugih občin, katerim smo zelo hvaležni za pomoč, še posebno Generalnemu sponzorju OŠTIR d .o.o., trgovine Mojca, so se kljub veliki antipropa-gandi odzvali v velikem številu in nam omogočili, da smo s simbolično višino vstopnine .finančno pokrili stroške prireditve. Verjetno je bilo tako tudi v preteklosti, saj morajo biti stroški vedno pokriti ne glede na to, kdo je soorganizator -mar ne? Ker je božično novoletni ŽIV - ŽAV buril prebivalce Litije in je bilo na njegov račun izrečenih veliko oporekajočih besed s strani Milana Turu-diča, ga vabim na javni pogovor ali okroglo mizo, ki naj jo po možnosti organizira ATV Signal Litija. Povabljeni pa naj bodo vsi, ki so do sedaj kakorkoli pomagali ali sodelovali pri organizaciji in izvedbi ŽIV -ŽAV v litijski Športni dvorani. Dobro bi bilo, če bi oddaja potekala v živo, tako da bi se oglasili še gledalci. Med lem časom je Milan Turudič najbrž že razčistil stvari, o katerih na ATV Signalu in Radiu Trbovlje ni želel govoriti, pa so menda bile in bi nas z njimi lahko seznanil. Soorganizalorji 1IOPRA d.o.o. Lilija in Plesna šola KAZINA Ljubljana PREDSEDNIKU SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V imenu krajanov Krajevne skupnosti Litija Levi breg in vseh drugih prizadetih se vam gospod Prane Rokave kot predsedniku Slovenske ljudske stranke - enote za Litijo zahvaljujem za tako požrtvovalno zavzemanje v skupščini kot poslancu in v Izvršnem svetu SO Litija kot članu tega, za dvig standarda naših občanov. S svojimi predlogi in zahtevami se v skupščini in v IS SO Lilija zavzemate, da bi se nam občanom v Litiji, seveda ludi v Šmartnem povečala cena vode. To zveni približno takole kot voščilo za novo leto, (Najbolj bi bil srečen, ko bi sosedu crknila krava). Hvala vam vseeno, ali ste pomislili na sledeče: Litijski vodovod je zgrajen z denarjem občanov teh krajevnih skupnosti in dan na upravljanje Stanovanjsko komunalnemu podjetju v Litiji. 'Tudi v bodoče, če bomo hoteli imeti zadosti vode, bomo morali vsi uporabniki te vode prispevali za razširitev oziroma pridobitev novih virov vode. ALi nas boste tudi takrat videli in nam priskočili na pomoč. Zavedajte se, da niso vsi vašega mnenja. Morate vedeti, da ste lahko srečni, ker ima Lilija dovolj vode, čeprav ne najkvalitetnejše, da lahko oskrbuje vso območje litijske občine v sušnem obdobju kakršno je bilo leto 1993. Kaj bi rekli na vašo zahtevo krajani, ki so bili odvisni od pripeljane vode in bi morali poleg prevoza plačati še ceno vode, ki jo predlagate vi gospod Franc Rokave. S tem člankom želim opozoriti občane, kako je hudo nekomu, če mora plačati nekaj tora-jev dražjo vodo iz vodovoda v svoji krajevni skupnosti, ne bo pa pripravljen plačevati ceno vode, ki jo bomo morda mi plačevali v naslednjih mesecih. Ob zaključku še v razmislek slovenski rek "Slava Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji." Ciril Golouh KDO BO ODGOVARJAL? Pred 2. svetovno vojno smo imeli na Gornjem Logu poseben vodni rezervoar, namenjen izključno za potrebe gasilcev v primeru požara. Leta 1944 ga je poškodovala eksplozija bombe, od tedaj pa se zanj nihče več ne briga. Podpisani sem potrkal že na nekaj uradnih vrat z vprašanjem namenske usposobitve rezervoarja, vendar sem povsod dobil enak odgovor, češ da ni denarja za take stvari, da bodo že gasilci pripeljali vodo s seboj, če bo prišlo do požara, itd. Taki izgovori niso prepričljivi, niti racionalni. Zato javno vprašujem pristojne v Občini Litija, kdo bo odgovarjal za morebitne posledice, če pride do požara in bo analiza primera pokazala, da bi ga gasilci lahko ukrotili, kolikor oskrba z vodo ne bi zatajila? Osebno smatram, da bi bilo prav, gospodarno in iz preventivnih razlogov tudi povsem upravičeno, da bi se v ta namen zgrajeni, a opuščeni rezervoarji usposobili, ne le na Gornjem Logu. Za njihovo usposobitev bi bilo treba zadolžiti krajevne skupnosti ali gasilska društva. Prepričan sem, da bi se v ta namen dodeljena finančna sredstva bogato obrestovala. Vaščani Gornjega Loga smo si javno razsvetljavo in avtobusno postajališče sami zgradili. Isto velja za vodovod. Kaj drugega se po letu 1945 ni naredilo. Razlogi za to so različni, tudi subjektivne narave, kljub temu, da smo vsa leta plačevali in da še vedno plačujemo davke in razne prispevke - tudi gasilcem ob novem letu, čeprav VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE na prostovoljni bazi. Čas bi že bil, da bi se vplačani denar vsaj deloma začel vračati tudi v našo vas! Ivan Savšek, Gornji Log 13 NEZAUPNICA POLICIJI Naslov se nanaša na policijsko postajo v Litiji, saj se njeni policisti vedejo povsem samovoljno. Da bo bralcem bolj razumljivo, bom najprej samokritičen. Vsi sosedje okrog mene so imeli precej kokoši, ki so se prosto sprehajale okrog, zato so bile večinoma na mojem dvorišču. Kaj ta žival naredi, če je svobodna, vam najbrž ni treba pojasnjevati. Najmanj 15 let sem prosil sosede, naj prostor ograde, a nisem naletel na razumevanje, nasprotno, še posmehovati so se mi. Tako sem bil prisiljen poseči po nič kaj humanem dejanju. Po predhodnem opozorilu sem na svojem dvorišču ustrelil nekaj kokoši. To je bil hud zločin, sledila je prijava litijski policiji, ki je vso stvar vzela zelo resno. Opravila je takojšnjo preiskavo o orožju, zasliševala sosede itd... Nič ne bi temu nasprotoval, če bi bila vsaka prijava, kot je bil primer s kokošmi, tako temeljito raziskana in opravljena. Vem pa za več, še hujših prekrškov, ki so bili prijavljeni litijski policiji, a jih ni jemala resno. Vse kaže, da imajo pri njej kokoši prednost pred ljudmi. Tudi odnos policistov do občanov ni tak, kot bi moral biti, saj kategorično zavračajo vsak poskus, če hočeš zvedeti za njihova imena. Prejšnji miličniki so imeli na opasačih številke, verjetno ne za okras. Govori se, da živimo sedaj v demokraciji in da smo celo podpisali mednarodna pravila o zaščiti človekovih pravic. V tem primeru pa to nima s tem nič skupnega, saj policija svobodno izbira, katerega občana bo na vsakem koraku preganjala in koga bo zaščitila. Vsem je znano, da so imeli takšno oblast v času komunistične diktature in da se še danes poslužujejo nekdanjih metod. Jaz sem eden tistih nesrečnikov, ki sem si v enoumju nabral precej črnih točk in verjetno tudi zelo umazan dosje, ki ga sedanja policija zelo pridno izkorišča v mojo škodo. Ko sem pri zadnjem snidenju s policistom izjavil, češ, da so mi zmontirali krivični proces, mi je hladnokrvno odvrnil, da mi bodo še katerega, pa tudi ko sem ga povprašal po priimku, mi je odvrnil, da mu tega ni treba povedati. Mislim, da takšni policiji ne moremo zaupati. Dr. Kristan je nedavno izjavil, da mora posredovati novo izvoljena oblast, da bi se odpravile vse nepravilnosti med nekdanjo milico in sedanjo policijo. Ne smemo dopustili, da bi sence preteklosti zameglile našo prihodnost. Jože Sesek, Tihaboj 9, Gabrovka K ODPRTEMU PISMU O »POPISOVANJU* OKUŽENIH Z VIRUSOM HIV (avtorica: Veri Hauptman) Žalostno, toda resnično, bi lahko dejala ob prvem vtisu branja članka. Ne vem, morda gre res zgolj za prepad med generacijama ali pa tudi ne. Vendar sem mislila, da ima pojem demokracije drugačen pomen. Le kako bomo prišli v visoko opevano demokratično in suvereno združeno Evropo, če pa naša miselnost še vedno konkurira avtokraličnim deželam?! Res je, da se je letošnje leto veliko govorilo o kugi 20. stoletja, saj vsi poznamo plakate -AIDS GROZI - KAJ ŠE ČAKAMO? Morda je hotela gospa odgovoriti predvsem na zadnje vprašanje, a nisem prepričana, da je ta rešitev pravilna, še manj pa sem prepričana o njeni humanosti. Avtorica prav gotovo ni pomislila na množice iztirjenih, čustveno inhibiranih, izoliranih otrok, na mladostnike, katerih adolescentno obdobje že samo po sebi prinaša mnoge razvojne, fiziološke in psihološke spremembe. Prav gotovo tudi ni pomislila na statistično številko samomorov. Sama pravi, da ne zahteva nikakršnega genocida, vendar bi ob pregledu vseh državljanov avtomatsko prišlo do diskriminacije in uvedbe nekakšnih rezervatov za bolne, saj drugače takšno "popisovanje" nima nikakršnega smisla, katerega tako ali tako nima. Očitno je človek ostal brezosebno bitje, brez svobodne volje odločanja. Pohvale vredna stvar, kipa jo je gospa dosegla, je razmišljanje o AIDSU. Mislim pa, da bi se morali zadeve lotiti na drugačen način. Predvsem na osveščahju mladih - primerno razvoju otrokove dojemljivosti in mišljenja, kakor kaže, pa tudi starejši ne vedo vsega. Lep pozdrav in srečno novo leto! Dunja Požaršek VLOGA RAZREDNIKA Razred je skupina učencev približno enake starosti in s približno enakim predznanjem, skupina, ki po skupnem predmetniku in učnem načrtu pod neposrednim učiteljevim vodstvom sistematično dobiva vzgojo in izobrazbo. Iz besede razred izhaja beseda razrednik. To je učitelj, ki mu je bil razred zaupan. Vloga razrednika se mi zdi v današnji OŠ zelo pomembna in premalo poudarjena. Kakšni bodo odnosi med otroki v razredu, nikakor ni odvisno le od lastnosti otrok in družinskih vplivov ter širših družbenih vplivov, temveč je v veliki meri odvisno od razrednega ozračja in osebnosti ter ravnanja učitelja - RAZREDNIKA. Psihosocialna klima v razredu je silno pomemben dejavnik duševnega zdravja. Od nje so odvisni počutje in delovanje posameznih članov in odnosi ter delovanje celotne razredne skupnosti. Za klimo razreda skrbi in je zanjo odgovoren razrednik. Vedno, ko razmišljam o klimi v razredu, jo nehote primerjam z družino in njeno klimo. To primerjavo naredim tudi mojim učencem na začetku šolskega leta. Povem jim, da smo velika družina, da je razred naš dom in da želim, da bi se imeli lepo. Povem jim, da bodo vse leto moji in jaz njihova in čeprav nismo mogli izbirati drug drugega, se bom potrudila, da bo vzdušje v razredu prijetno. Poudarim, daje vsak učenec pomemben in če ga ne bi bilo, bi bil naš razred čisto drugačen. Prosim jih, da se z vsemi težavami, ki jih bodo imeli med sabo, z drugimi učenci in učitelji obmejo name in da bomo skupaj vse rešili. Seveda besede niso dovolj. Učenci morajo čutiti, da razrednik polno živi z njimi in zanje, da ga to delo zadovoljuje in osrečuje, da mu poučevanje ne pomeni žrtve, ki izgoreva v tem delu. Razredniku samemu dosti pomeni razmišljanje, da so učenci v razredu njegovi otroci. Tako si jih bo želel spoznati, opazovati, studi- POČITNIŠKE AKTIVNOSTI NA OŠ ŠMARTNO Nov šolski koledar je sestavljen tako, da imamo sedaj počitnice bolj enakomerno porazdeljene preko celega šolskega leta. Tako imamo počitnice prvi teden v novembru, božično-novoletne počitnice, zimske in prvomajske počitnice. Na naši šoli se že nekaj časa ukvarjamo s tem, kako otrokom popestriti počitniško življenje. Počitniške dejavnosti, ki potekajo že nekaj let med letnimi in zimskimi počitnicami, smo opisali že v eni od prejšnjih številk GO. Sedaj pa smo se odločili, da našo šolo odpremo učencem tudi med ostalimi počitnicami. Naš glavni namen je, da bi se učenci radi vračali v šolo tudi takrat, kadar to za njih ni obvezno. Tudi tako bomo našo šolo naredili bolj prijazno. Že v začetku meseca decembra smo staršem in otrokom ponudili dva programa aktivnosti v času božično-novoletnih počitnic. Prvi program je vseboval dejavnosti, ki so vezane na šolo: športne aktivnosti, ples, računalništvo, likovna delavnica, tehnična vzgoja. Te dejavnosti so bile brezplačne. Edino, kar naj bi otroci plačali, je bilo 400,00 SIT za kosilo (za štiri dni). Drugi program pa je zajemal dejavnosti izven šole: smučanje, drsanje, tek na smučeh, plavanje, ogled gledališča, kina. Za te dejavnosti pa bi bilo potrebno plačati vse stroške (prevoz, smučarska karta, vstopnina). Odziv na našo akcijo je bil v začetku precejšen. Prijavilo se je nad 50 otrok, vendar je kasneje nastal manjši osip. Zaradi manjšega števila prijavljenih otrok, nismo mogli izpeljati vseh aktivnosti. Kljub temu pa smo nekatere le izvedli in to na veliko veselje otrok. Tudi časovno smo program s prvotnih štiri dni skrajšali na tri. Otroci so prišli v šolo ob 9. in so ostali do 13.45 med tem časom so potekale različne športne dejavnosti v telovadnici (igre z žogo, ples, namizni tenis...), računalništvo, izdelava igrač. Teh dejavnosti se je tri dni udeleževalo 25 otrok. Z njimi pa sta delala dva učitelja. Poleg tega pa so šli otroci enkrat na plavanje v Hrastnik (17 otrok) in smučat na Zatrnik (18 otrok). Prepričani smo, da smo dosegli naš namen, saj so bili otroci veseli in zadovoljni. Delali so tisto, kar jih je veselilo. Šolo moramo odpreti učencem tudi med počitnicami in jo tudi tako narediti bolj prijazno. Albert Pavli NOVICE IZ VRTCA rati njihove interese, upoštevati njihovo individualnost, jih varoval, upošteval počutje, se z njimi smejal in žalostih Ljubezen in dober odnos sta bistvena dejavnika usposabljanja. Disciplino bo razrednik dosegel z aktivnostjo in ustvarjalnostjo in ne le z besedami. Razrednik bo povezal intelekt, čustvo in dejanje tako, da bo postal vsak učenec svoj lastni učitelj. Učenca bo usmerjal, da bo sprejel sebe in svojo vlogo v razredu in svojem okolju. Razrednik bo tako ustvaril ravnotežje med vzgojo, poučevanjem, ljubeznijo in razumevanjem. Poskrbel bo za medsebojno pomoč med učenci in vsakemu bo poiskal primerno interesno dejavnost. Razrednik vključuje tudi starše aktivno v proces vzgoje in izobraževanja. Če si pridobi zaupanje otrok, mu zaupajo tudi starši. Njegova naloga je še, da se izogiba emocionalno obremenilnim situacijam ali tistim, ki povzročajo zadrego in kazanje Mesec december je v vrtcu mesec pričakovanj in veselja. 1. Malčki iz "Najdihojcc" so sodelovali na občinski proslavi ob 40-lctnici prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji. Predstavniki občinskega RK Litija so najmlajše obdarovali s priborom za čiščenje zob. Darilo je bilo praktično in vzgojno. 2. V novembru so gostovali v dvorani na Stavbah v Litiji lutkarji iz Ljubljane z igrico Sapra miška. Igrico si je ogledalo 250 malčkov. 3. V decembru pa nas jc po vrtcih obiskala lutkovna skupina UŠ z igrico Črviva zgodba. 4. Veliko otroškega veselja in radosti je v družine prinesel Miklavž. Otroci so bili polni pričakovanj in doživetij. 5. Vse vrtce je obiskal dedek Mraz (Stanko Pepclnak). Predpraznično doživetje je popestrila igralska skupina "vrtičkaric" z igrico Mihec išče bratca. Malčke v vrtcu "Kresnička" jc obdarila Industrija apna Kresnice, v "Jurčku" KS Jevnica, dojenčke v jaslih pa g. Laba. 6. Z delom v vrtcu je pričela tudi specialna pedagoginja Mojca Dragar. Njeno delo bo neprecenljive vrednosti za dvig kvalitete vzgojnega dela, saj bo posredovana pomoč otrokom, ki imajo težave z govorom, grafomotoriko, prilagajanjem. Privzgojili si bodo samozavest in znanje, kar bo pomembno za vstop v šolo. na tisto, česar otrok ne zmore. Razrednik se bo znotraj šole skupaj z učenci boril za čimboljši učni uspeh razreda in posameznika. Od njega je tudi odvisno, ali bo učenec pohvaljen, kaznovan, ali bo ponavljal, dobil ustrezno strokovno pomoč... Razrednik je torej pomemben dejavnik pri otrokovem vzgoj-no-izobraževalnem uspehu. Njegova vloga se spreminja s starostjo, sposobnostjo in drugimi lastnostmi učenca. Starejši kot je učenec, nižja je vrednost razrednikove vloge in obratno. Vrednost vloge razrednika se spreminja tudi glede na kvaliteto, ustreznost osebnosti in profesionalni odnos. Toda ne glede na vse lastnosti razrednika ne more imeti njegova vloga višje vrednosti kot učenčeva pri določanju učnega in vzgojno-izobražcval-nega rezultata. Razrednik naj bo ponosen na rezultate svojega učenca in učenec na svojega razrednika. spec.pedag. Marjeta Mlakar-Agrež M0NTESS0RI VRTCI V predzadnji številki Občana sem posredoval kratko informacijo o waldorfskih vrtcih. Nekateri starši so spreševali, zakaj v Litiji ni mogoče organizirati takih vrtcev. Javni vrtci izvajajo nacionalni program in so sofinansirani od države, zato lahko v vzgojno delo vnašamo le elemente posameznih tipov vrtcev, kar omogoča še kvalitetnejšo vzgojo, kot prevzem le določenega stila vzgajanja. Danes bom spregovoril nekaj besed o vrtcih, ki jih je ustanovila Marija Montessori. V svetu so ti vrtci zelo razširjeni, pri nas pa pedagogiko Montessori šele spoznavamo. Že leta 1909 je Marija Montessori -zdravnica, znanstvenica zapisala: "Veličina človeka se začne z njegovim rojstvom, zato je ukvarjanje z vzgojo in izobraževanje potreba civilizacije in to v eni domovini, ki se imenuje svet." Te misli so danes še kako aktualne, saj živimo v svetu, ko je človek-človeku še vedno sovražnik. Taka srčika montessori pedagogike izhaja iz spoznanja, da so otroci tisti, ki ohranjajo mir v svetu. To kozmično sporočilo je Marija Montessori uresničevala na svoji poklicni poti iz domovine Italije, preko Indije do Amerike. Otrok v montessori vrtcu mora do večina spoznanj priti sam, vzgojitelj mu le zagotovi pogoje, da sam izbere ritem, način učenja, ter da skrbi za okolje in sebe. Geslo montessori pedagogike je: "Pomagaj mi, da to opravim." Roka je instrument razvoja, govor pa posledica otrokove aktivnosti. Drugače pravimo: otrok prehaja iz otroka, ki dela z rokami, v otroka, ki misli. Vzgojitelj se mora zavedati, da ima otrok pravico, da se zmoti, gospa napaka je del življenja in pravica do drugačnosti. Igralnice čarajo domačnost in otroški svet. Otroku mora biti vse dostopno, sam izbira sredstva, jih pospravlja, z njimi manipulira, popravlja. Otroke vzgajajo v svobodi, k redu, vztrajnosti (vsako začeto delo dokončajo), omogočeno jim je gibanje ter tišina. Skupine v vrtcih so heterogene (različne po starosti). Otroci so od 1-3 leta vjaslih,3-61cta pa v predšolskih skupinah. Temelj vzgoje ni odnos med vzgojiteljem in otrokom, temveč med otrokom in okoljem. In na koncu, kaj naj bi po mojem mnenju navdihovalo naše vzgojitelje v montessori pedagogiki: 1. Vzgoja v svobodi in miru. 2. Otrok sam ob pomoči vzgojitelja prihaja do novih spoznanj. 3. Vsako začeto delo je potrebno dokončati. 4. Že v prdšolski dobi naj ima otrok možnost učenja tujega jezika. Franci Končar REŠITEV NAGRADNEGA KOTIČKA ki je bil objavljen v zadnji številki GO na zadnji strani Do predvidenega roka smo prejeli čez 50 rešitev. Žreb je nagrade razdelil takole: L nagrada: 3000 Sit - Malči Kres, Ulica solidarnosti 3, Litija 2. nagrada: kosilo za dve osebi v Gostilni Kimovec, Zgornji Hotič - Rozi Kranjc, Cesta kom. Staneta 3, Litija 3. nagrada: knjižica Litija nekoč in danes in Vodič po gradu Bogenšperk - Fanika Zavrl, Gabrovka 63, Gabrovka Vsem prejemnicam nagrad iskreno čestitamo! Izšla je literarna revija BESEDNE SENCE Literarna skupina, ki že drugo leto uspešno deluje v okviru litijske Matične knjižnice, je malo pred novim letom predstavila rezultat svojega dela: revijo Besedne sence. Izrazito komorno in intimno prireditev, ki pa je privabila številne poslušalce, je s čutom za lepo slovensko besedo povezovala mentorica skupine, gospa Joža Konjar. Člani literarne skupine so se v reviji predstavili z zelo raznovrstnimi prispevki: od lirike, ki zavzema največji del, prek dramatike, kratke proze, domačijske pripovedi, pa do eseja. Vsak avtorje na prireditvi sam predstavil izbor iz svojega ustvarjanja, zajetega v tej reviji. Govorjeno besedo je nevsiljivo in skladno dopolnjevala glasbena govorica: kitarista Vojko Muljavec in Zvone Kolenc sta potrdila, da živita beseda in zvok v sozvočju, ki mu ni primerjave. Za popestritev je poskrbela Gledališka skupina GEOSS z Vač, kije s humor-nim besedilom Anke Kolenc, Tudi danes bomo potrpeli poskrbela še za tretjo razsežnost prireditve. V Besednih sencah so se predstavili avtorji: Tatjana Božiček, Marko Djukič, Leonida Hauptman, Anka Kolenc, Mirjam Pušnik, Barbara Renčof, Karmen Verdonik, Irena Zupanič, Nenad Zupanič in Rezka Železnik. Naslovnico in akvarele je prispeval akademski slikar Zlatko Rudolf, pri nastanku revije pa sta pomagala še Joži Mahkovec in Marko Povše, ki je s pretan-jenim posluhom za vsebino revijo tudi grafično oblikoval. Izdala in založila jo je ZIK - Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija. Literarno skupino povezujeta ustvarjalna vnema in veselje do druženja in izmenjave pogledov na pisanje. Krog ustvarjalcev, ki se zbirajo v litijski Matični knjižnici, se počasi, a zanesljivo širi, kar nas utrjuje v prepričanju, da z našo slovensko besedo le še ni tako slabo, kot si v trenutkih ma-lodušja včasih predstavljamo. Besedne sence želijo postati besede. Pomagajmo jim pri tem. Mija Bernik NOVICE IZ KNJIŽNICE NOVO LETO, NOVE CENE V knjižnici smo že začeli pobirati članarino za leto 1994. Čeprav bi morale biti bralcem dostopne brezplačno, si tega tudi v tem letu ne moremo privoščiti. Kulturni dinar je namreč premajhen za pokrivanje vseh stroškov za dejavnost knjižnice. Članarina znaša 300 SIT za cicibane, osnovnošolce, srednješolce, študente, upokojence in nezaposlene ter 700 SIT za zaposlene člane. Družinska članarina je 1000 SIT, nanjo pa si lahko izposojajo knjige vsi člani ene družine. Izposoja knjig in revij je brezplačna, kasete, videokasete in CD plošče pa uporabniki plačujejo sproti. Podražila se je tudi zamudnina. MEDNARODNO LETO DRUŽINE IN KNJIŽNICE Leto 1994 so Združeni narodi proglasili za mednarodno leto družine. Slovenski knjižničarji se v ak- cijo vključujemo s svojo dejavnostjo. Naša knjižnica bo organizirala več predavanj in družine vzpodbujala k družinskemu obiskovanju knjižnice. Za razliko od drugih slovenskih knjižnic že več let bralce navajamo na družinsko članarino, ki je hkrati tudi cenejša od članarine za več članov kot posameznikov. V letu 1993 se je tako že včlanilo v knjižnice naše občine 300 družin. Podobna akcija poteka tudi pri reviji za najmlajše CICIBANU. V januarski številki so objavili posebno izkaznico, s katero boste prišli s svojim cicibanom vsaj dvakrat v knjižnico do meseca marca. Obakrat si morate izposoditi vsaj tri knjige, kar vam bomo v knjižnici potrdili s svojim žigom. Izpolnjeno izkaznico boste poslali na Cicibana, kjer bodo izžrebali 10 lepih knjižnih nagrad založbe Mladinska knjiga. Pridružite se Cici-banovim bralcem tudi vi. VABILO NA URE PRAVLJIC Tudi v letu 1994 bodo potekale vsakih štirinajst dni ure pravljic v litijski in šmarski knjižnici. Knjižničarski Vanja in Joži bosta pripovedovali naslednje pravljice: v torek, 18. januarja-Beli medvedek, kam greš?, v torek, 1. februarja - Polnočni medvedek, v torek, 18. februarja -Vse o pustnih norčijah. V Litiji so pravljice ob 17. uri, v Šmartnem pa ob 18. uri. ŠOLA KREATIVNEGA PISANJA 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, bo v litijski knjižnici potekala šola kreativnega pisanja. Vodila jo bo prof. Milena Blažič iz Pedagoške fakultete v Ljubljani. Namenjena je predvsem članom literarne skupine, veseli pa bomo vseh, ki jih pisanje zanima. Informacije dobite v naši knjižnici. J.K. NOVE ODDAJE LITIJSKE TELEVIZIJE Litijska televizija ATV Signal postaja vedno bolj priljubljena med občani, pa tudi izven meja občine spremljajo njihovo sliko. Konec novembra so pričeli z novimi oddajami, ki potekajo v živo iz njihovega studia na Kidričevi ulici 1. Poleg informativnih, glasbenih in otroških oddaj je oddaja Aktualno nova popestritev programa. V oddaji imajo vsak teden goste, katerim lahko vprašanja zastavljajo tudi gledalci. Ob tem bi bilo verjetno zanimivo omeniti, da bo v nedeljo, 6. februarja, ob 10.30 uri njihov gost v studiu Slavko Rokavec, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Litija, ki bo vsem na razpolago za njihova vprašanja. Za 8. februar pa pripravljajo posebno oddajo ob državnem prazniku, ki bo v celoti posvečena kulturi. Seveda je ekipa litijske televizije maloštevilčna, zato bi si želeli novih sodelavcev pri pripravi programa ali vodenju oddaj in vsakogar, ki bi se javil, bodo veseli. In kako lahko spremljate njihov program? Oddajajo na kanalih 22 in 54 UHF področja, vsak dan, vsako dopoldne. Rudi Bregar DECEMBRSKI KULTURNI UTRIP V litijski občini so v decembru potekale številne kulturne in zabavne prireditve. Največje bilo namenjenih najmlajšim, potrudili pa so se tudi organizatorji prireditev za odrasle. - Miklavževanje so pripravili v vseh večjih krajih občine, nekateri pa so se popeljali v svet še z Miklavževim vlakom. - V okviru kulturnih dni na osnovnih šolah so si litijski otroci ogledali gledališko predstavo na Stavbah, šmarski pa so se napotili v Ljubljano na ogled baleta Sneguljčica. - V litijski in šmarski knjižnici sta bili po dve uri pravljic. - Likovna razstava Mire Roje - Praprotnik je krasila občinsko avlo v prvi polovici decembra, zadnje dni pa še razstava Zlatka Rudolfa. - Za ročk koncert, ki je bil v začetku meseca na Stavbah, na njem pa so nastopale tri skupine (domačini The Guitars, The Drinkes in Logatčani Sky Towers) lahko zapišemo najkrajše, da je bil mega žur. Mladi žurirajo tudi na vseh koncertih skupine The Guitars, ki so kar pogosti. - Aktivni so bili tudi pevci naših zborov in skupin: MOPZ Lipa in mladinski PZ OŠ Gradec sta imela koncert na Stavbah, največkrat pa so nastopali pevci okteta Valvasor in kvarteta Šmartin, kar šestkrat. - Svoj novoletni koncert so pripravili učenci litijske glasbene šole. - Folklorna skupina Javorje je sodelovala ob obletnici šole v Kostrevnici, njeni tamburaši pa so nastopili v domu Tišje v Črnem Potoku, igrali pa so še pri polnočnici na Javorju. - Ljubitelji folklore so si ogledali nastop folklorne skupine France Marolt v Cankarjevem domu v Ljubljani. - Predstavili so se mladi plesalci in skupine: učenci baletne vzgoje iz glasbene šole, plesna skupina "F" in plesna delavnica, ki deluje pri OŠ Litija, plesalci šole Kazina, več nastopov so imele tudi plesalke skupine ŽU-ŽU. - Na literarnem področju je svojo prvo številko Besednih senc predstavila skupina desetih literatov, ki deluje pri knjižnici. - V kulturno-zabavni prireditvi, ki jo je organiziral Kmečki glas ob svoji 50-letnici, so na Stavbah nastopali polšniški pevci, folkloristi in gledališka skupina GEOSS Vače s skečem Pogreb. - Božično-novoletni ŽIV ŽAV je bil v športni dvorani. Prišli so številni gostje in seveda dedek Mraz. Le-ta je obiskal tudi nekatera podjetja in ploščad pred občino, kjer je bil tridnevni božično-novoletni sejem. - Bižični koncerti so se zvrstili na gradu Bogenšperk ter v nekaterih cerkvah. - Zadnja prireditev je bila spet za mlade. V športni dvorani so jih zabavali Romana Kranjčan, mažoretke iz Trbovelj ter domači plesni skupini ŽU - ŽU in "F". J.K. BOŽIČNI KONCERTI Glasbena publika litijske občine in širšega območja v zadnjih letih kar pričakuje dva kvalitetna božična koncerta, na katerih nastopajo domači izvajalci. Občina ima tako kvalitetne instrumentaliste in pevce, ki s svojim talentom in prizadevnostjo to poslušalcem lahko pripravijo. Tako je bilo tudi decembra 1993, ko smo na božič lahko prisluhnili dvema koncertoma, enemu naBogenšper-ku, drugemu v šmarski cerkvi. Božični koncert na Bo-genšperku je bil ob 17. uri. Grad Bogenšperk, ki je leto poprej dobil orgle, ima kot eden redkih v Sloveniji možnost, da prireja orgelske koncerte. Božični koncerti bodo tradicionalni, letošnji je bil drugi po vrsti. Številni obiskovalci so uživali ob zvokih orgel, na katere je igrala Marija Fojkar in pesmih, ki sta jih pela soprani-stka Helena Fojkar in baritonist Matjaž Robavs. Mladi Fojkar-jevi umetnici sta začeli svoje prve glasbene korake v domačem okolju, nadaljevali pa na SGŠ in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Marija nadaljuje po diplomi na orgelskem oddelku svoj študij na Visoki šoli za glasbo v nemškem Detmoldu. Veliko koncertira, doma in v tujini. Doma dobiva visoke nagrade, prejela je Prešernovo nagrado za študente, v letu 1992 pa nagrado za najboljšo izvedbo slovenskega orgelskega dela. Helena, ki je absolventka oddelka za glasbeno pedagogiko in zborovodstvo, že pomaga vzgajati mladi glasbeni rod v Litiji. Obenem tudi nadaljuje svoje izobraževanje v solopet-ju. Sest let je pela pri vokalni skupini Ave. Za zborovodstvo se izpopolnjuje tudi v tujini. Gost na prireditvi, baritonist Matjaž Robavs, je študent Visoke šole za glasbo in upodo-bljajočo umetnost na Dunaju. Koncert je bil blagozvočen, nastopajoči dobro uigrani in nagrajeni z dolgim aplavzom. Koncert božičnih pesmi smo poslušali istega dne ob 19. uri v cerkvi sv. Martina v Šmartnem. Pevci Okteta Valvasor so k sodelovanju povabili še Kvartet Šmartin. Oktet Valvasor, ki deluje že osem let (prva leta kot Litijski oktet), je izdal tudi svojo glasbeno kaseto. Prepeva slovenske ljudske in umetne pesmi, črnske duhovne pesmi, pesmi renesanse in pesmi drugih narodov. Njegov umetniški vodja je g. Mitja Godec. Kvartet Šmartin deluje tretje leto in nastopa na številnih prireditvah. Vodi ga g. Jože Vidic. Koncert božičnih pesmi je bil razdeljen na tri dele, najprej je nastopil Oktet Valvasor, za njim Kvartet Šmartin in še enkrat Oktet. Končal pa se je s pesmijo Sveta noč, katere melodija iz grl Antona Sinigoja, Marka Kolška, Francija Vidi-ca, Janeza Prašnikarja, Aca Gradiška, Adija Češka, Andreja Štritofa, Franca Prijatelja, Jožeta Vidica, Rajka Meserka, Martina Hostnika in Tineta Fe-leta je poslušalce spremljala še dolgo v noč. Koncert pa ni bil namenjen samo Šmarčanom, pevci so božične pesmi ponesli še v druge kraje, v Novo mesto, Ljubljano, Vače, Dom Tišje, dva pa so imeli še po novem letu. J.K. IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI DELO IN USPEHI KRAJEVNE SKUPNOSTI LITIJA LEVI BREG Leto 1993 je za nami, ki je bilo za našo krajevno skupnost po naši oceni uspešno in tako si tudi v bodoče želimo. Člani sveta KS Litija levi breg, ki delujejo še v stari sestavi si venomer prizadevajo za skladnejši razvoj celotnega območja krajevne skupnosti, vendar zaradi prejšnje politike razvojnega načrtovanja se vsega ne more urediti v enem letu, zato bomo morali stvari urejati postopno vsako leto, kolikor nam bodo dovoljevala finančna sredstva. Toda v letu 1992/93 smo dosegli znaten napredek pri urejanju komunalne infrastrukture. Urejen je parkirni prostorna Trgu na Stavbah, Topilniška in Prcdilniška ulica, Česta nad nagomclnim igriščem in cesta v naselju Praprošče, del tribun na nogometnem igrišču, cesta pri osnovni šoli Gradec, cesta Gradcc-Graška Dobrava in cesta na Bobek. Vsa gradbena dela so bila izvedena v pretežni večini v letu 1992, asfaltna dela pa so bila izvedena vsa v letu 1993. Celotna investicijska dela so stala okoli 45.026.118,00 SIT, od tega gradbena dela 36.013.358,00 SIT ter asfaltna dela (položitev 14.556 m2 asfalta 9.012.118,00 SIT. Poudariti moram, da so občani za cesto Graška cesta - Graška Dobrava, kjer se je posodabljala cesta, prispevali po 600 DEM v dinarski protivrednosti in opravili 200 prostovoljnih ur s traktorji ter 350 ur prostovoljnega dela. Kakor pri vsakem delu, so se tudi pri tej gradnji našli posamezniki, ki niso nič delali in tudi nič prispevali in celo fizično z ba-gerjem hoteli preprečiti asfaltiranje ceste, toda danes imajo asfalt celo do hišnega praga. Spoštovani krajani, veliko se je naredilo in tudi veliko stalo. To je narejeno z vašim denarjem, z denarjem, ki smo ga vsi skupaj zbrali z nadomestilom za stavbno zem- USPEŠEN ZAKLJUČEK LETA Ob koncu koledarskega leta povsod potekajo inventure. Tudi v Konj.šici smo na srečanju 19. decembra naredili inventuro in ugotovili, da seje leto 1993 uspešno izteklo. Tega dne so učenci pod vodstvom obeh učiteljic, Lojzke Žičkar in Sonje Pcrme, pripravili kulturni program, v sodelovanju z Aktivom kmečkih žena pa obdaritev otrok in obisk dedka Mraza. Le-ta je bil pravo presenečenje, saj ga v tem kraju že več let ni bilo. Tu smo dolžni posebno zahvalo upravnemu odboru KZ Litija. Zbranim je spregovoril tudi predsednik vaške skupnosti, g. Janez Bcja. Poudaril je, da je bilo minulo leto uspešno, vendar se moramo truditi, da se tudi letos uresničijo zastavljene naloge. Čaka nas veliko dela, vendar vemo, da se vas Konjšica razvija in postaja zanimiv kraj. Lojzka Žičkar KS ŠMARTNO - UREDITEV MESTNEGA JEDRA V Šmartncm se že več let pripravlja celovit načrt za ureditev mestnega jedra. Glede na to, da je obravnava variant mimo in je v enomesečni javni razpravi končni predlog, je predsednik KS Milan Izlakar povabil na sejo tudi predstavnike sosednjih KS. Omenjeni načrt vsebuje tudi izgradnjo prepotrebne obvoznice. Dosedanje delo komisije za spremljanje tega načrta je predstavil g. Rudi Vidic. Prisotni so bili tudi ing. Šešok predstavnik odddelka za urejanje prostora SO Litija in predstavnika projektanta ing. Sušnik Mirko in ing. Vrtačnik Stane, ki sta pojasnila podrobnosti in odgovarjala na vprašanja prisotnih. Dodatno se bo rezerviral prostor za bencinsko črpalko in še nekaj manjših popravkov. Že od vsega začetka med krajani obstaja večji interes in zanimanje za ta načrt. Ob tej priliki seje g. Vidic Rudi zahvalil projektantom za velik "po- sluh" in resnično zgledno sodelovanje, saj je bilo v načrtu upoštevanih večino dodatnih predlogov občanov in sveta KS. Na naslednjem zasedanju občinske skupščine naj bi odlok o ureditvenem načrtu sprejeli in s tem omogočili začetek izvajanja. Na koncu so namenili še nekaj besed novi lokalni samoupravi, kjer je bilo izraženo precejšnje zanimanje, po drugi strani pa želja po večji obveščenosti s tega področja. Iz razgovorov je bilo razvidno, da je lokalna samouprava - nove občine, predvsem strokovni problem, ki ga vsi želijo rešiti v mini in s sodelovanjem vseh, ki jih ta problematika zadeva. Ob tej priliki jc bil povabljen k besedi g. Albin Jcsenšek, ki je bil zadnji župan občine Šmartno. Slikovito jc predstavil razmere v letu 1955, ko so predvsem zaradi politične moči občine združili v eno. H.M. ljišče, in tudi v letu 1994 bomo po isti stopnji zbirali denar v te namene. Vodstvo krajevne skupnosti stoji za stališčem svoje zahteve, da se ves denar od nadomestila za stavbno zemljišče uporabi v krajevni skupnosti, kjer se denar zbere, kajti tudi če bi v celoti razpolagali z vsem denarjem, ne bi mogli v nekaj letih razrešiti vseh problemov, kar imamo sedaj v planu, in sicer: - kanalizacijo ob Graški cesti in Praproščah -javno razsvetljavo, hodnik za pešče in cesto na Zg. Logu - ureditev dovozne poti na Ul. 25. maja, povezavo med Cesto Dušana Kvcdra in Prc-dilniško cesto asfaltno preplastitev Graške ceste, in še vrsto drugih nalog, za katere bomo morali sprejeti prioritetni vrstni red, glede na razpoložljiva sredstva. Glede na to, da Izvršni svet Skupščine občine Litija in po- slanci zunanjih Krajevnih skupnosti naše zahteve niso podprli, apeliram na vse poslance ter druge iz krajevnih skupnosti, ki že leta in leta plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, le to se jc uporabljalo v različne namene (urejanje stavbnih zemljišč, za most in nadvoz) problemi v krajevnih skupnostih pa so ostali nerešeni, da našo zahtevo podprejo, le tako bomo lahko v nekaj letih razrešili vse probleme, ki nas tarejo v krajevni skupnosti. Ob zaključku se v imenu Sveta Krajevne skupnosti Litija levi breg zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri realizaciji uspešno zaključenih nalog, in želim, da tudi v bodoče sodelujejo z vodstvom krajevne skupnosti in nas podprejo v naših prizadevanjih in zahtevah za razvoj Krajevne skupnosti. predsednik sveta KS Ciril Golouh Priznanje leta '93 KS Šmartno delavcu Komunalno stanovanjskega podjetja Litija Litija-V torek,28.12.1993 je vostjo. Poudaril jc tudi vpliv, predsednik Sveta KS Šmartno, Milan Izlakar, podelil priznanje Sveta KS za leto 1993 delavcu Komunalnega podjetja Litija - Marjanu Erženu za njegovo vestno in prizadevno delo v letu, ki se izteka. Marjan Eržen jc zaposlitev dobil v Komunalno stanovanjskem podjetju Lilija, na žalost le kot pogodbeno delo komunalnega delavca, ki ga opravlja z velikim zadovoljstvom in vestnostjo. Prav zaradi tega jc Svet KS podprl predlog, da se mu izroči nagrada KS za leto 1993. Predsednik Sveta KS - Milan Izlakar jc v svojem uvodnem govoru poudaril, da so ga za nagrado predlagali sami krajani Šmartna, ko so opazili njegovo vestno delo, ki gaje opravljal z zadovoljstvom in marlji- njegovega vrednotenja dela komunalnega delavca, na mlajše, ki tako tudi sami bolj vestno opravljajo delo in se tega dela ne sramujejo. Simbolično darilo Sveta KS Šmartno pa mu jc izročil član sveta KS - Srečko Vavtar z željo, da bi še naprej tako vestno opravljal svoje delo. Čestitkam pa se jc pridružil tudi direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Litija -Janez. Baš, ki jc nagrajenemu čestital v imenu podjetja. Obenem pa se je zahvalil za pozitivno gesto KS Šmartno, ki jc podelila priznanje komunalnemu delavcu, saj do sedaj lo delo ni bilo pravilno ovrednoteno in se jc med ljudmi tudi zapostavljalo. Rajko Mcscrko KORAJZA VELJA IN STUDIO H NAVDUŠILA MLADE OSNOVNOŠOLCE DOL IN GAB ROVKE V četrtek, 25. novembra, šolski zvonec ni veljal za učence, ki so se vsi zavzeto pripravljali na zaključni nastop na prireditvi Korajža velja. Namen te akcije, da se predstavijo talenti, ki tako ali drugače ne zberejo dovolj poguma, da bi se prijavili na raznorazne avdicije. Kot nam je v kratkem pogovoru povedal g. Hvala, je začel predlansko leto, kot velik glasbeni entuzijast, ki ni našel niti trohice posluha v domači občini. Lansko leto jc delo steklo. Z vztrajnim strokovnim delom mu je uspelo zbrali mlade talente, njihovi uspehi so najboljši porok za vložen trud. Vse leto zbira po pokrajinskih nastopih mlade talente, ki sc potem pripravljajo na finalni nastop. Če jc bil zaključek lansko letne prireditve na Debelem rtiču, za letošnjega še ne vedo, kje bo. Mladi pa se vneto pripravljajo v studiju H, sc učijo in izpopolnjujejo. To jc prvi osnovnošolski festival, kjer se lahko preizkusi vsak, ki sc želi predstaviti. Namen je najti talente, ki jih v naši mali Sloveniji niti ni tako malo. Ko so se učenci obeh šol zbrali v telovadnici, da bi z nestrpnostjo pričakali nastop svojih sošolcev, jc temperatura neprestano rastla. Predstavili so se mladi pevci, igralci na razne inštrumente, plesalci. Vsi nastopajoči so bili bogato nagrajeni z dolgim aplavzom. Če mene vprašate, seje bilo težko odločiti, kdo jc bil najboljši. Všeč so mi bili prav vsi izvajalci: Tišine, na trobento, Na golici. Malo miru, Meki miške. Krokodilčkov, Snežnega valčka. Sive poli, Božične pesmi, Ycstcday, Ko bom velik. Radost na licih nastopajočih, zadovoljna lica poslušalcev, jc najlepša melodija, pa čeprav jc voditeljica programa Alenka od nas zahtevala, da glasujemo za najboljšo. In izploskali smo jo, pa čeprav so se nam zdele kar vse lepe. Zmagala je pesem: Poletje v školjki, ki sojo zapeli Uroš, Vlasta, Saša in si pridobil možnost nastopa na regijskem tekmovanju. Vsa zahvala velja članom družine Hvala, očetu, hčerki Alenki in sinu Marjanu, ki svoje delo opravljajo res profesionalno. Strokovno sodelujejo še z zakoncema Žgur, nekaterimi glas. sodelavci, tako da ne bi prevladal en sam glasbeni okus. Velikokrat smo ljudje polni samega sebe in svojih lastnih problemov, zalo mladih, njihovega talenta, sploh ne opazimo. Mladi, ki bi sc radi izvlekli iz brezna vsakdanjosti, se radi pokažejo svojim vrstnikom. Tukaj se lahko pretvarjajo, imitirajo, postanejo pevci, posnemovalci znanih imen zabavne glasbe. So otroci, ki so zmogli pogum, in voljo dvignili sc iz sive povprečnosti. Niso bili v zadregi, ko so morali javno nastopati. Doživeli smo vsi, učenci in učitelji, enega takih dni, ki jih ljubosumno skriješ na dnu srca za tiste dni, koje okoli te be veliko učenja, kontrolnih nalog, zoprtnega spraševanja. Zakaj ne bi bil kakšen dan drugačen? Ta jc brez dvoma bil. Jožica Vrtačnik ZAKAJ NOVE OBČINE? V petek, 14.1.1994 je bilo v kulturnem domu Šmarno predavanje na temo lokalne samouprave. Predavatelj dr. Lojze Gosar iz Urbanističnega inštituta, sicer pa soavtor pri oblikovanju zakona o lokalni samoupravi in član komisije za lokalno samoupravo pri vladi RS, jc poudaril bistvo in pomen novih občin. Poudaril jc, da pri novi organiziranosti lokalne samouprave ne gre za razbijanje dosedanjih občin, ampak za formiranje novih na območju dosedanje občine. In prav z novimi, po tcritorijuin številu prebivalstva manjšimi občinami, naj bi njihovo osnovno dejavnost bolj približali ljudem in njihovim potrebam. Prav to pa jc tudi razlog te nove organizacije lokalne samouprave. V javnosti se večkrat sliši vprašanje, kako sc bodo nove občine financirale in koliko ljudi naj bi bilo v novih občinah zaposlenih. Predavatelj g. dr. Lojze Gosar jc poudaril, da si moramo najprej spremeniti predslavo o novih občinah. Tako naj nove občine ne bi imele takšnega administralivnega aparata. Za financiranje novih občin pa jc povedal zanimiv podatek, da v 52. členu zakona o lokalni samoupravi stoji določba, ki pravi, da država krije del primanjkljaja za financiranje občin, če le te nimajo dovolj sredstev za delovanje. Na koncu predavanja jc od prisotnih prišlo kar nekaj zanimivih vprašanj. Pri vseh pa jc bilo čutiti željo po reorganizaciji dosedanje občine in po ustanavaljnju novih, ki bodo bližje ljudem. Na koncu sc jc oglasil tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, občinski odbor Litija - g. Martin Ho-stnik, ki so predavanje organizirali in poudaril, da jc bilo organizirano z namenom, da ljudje dobijo predstavo, kaj nove občine pomenijo in kakšna bo njihova organiziranost. Zahvalil pa seje tudi dr. Lojzetu Gosarju za njegovo strokovno predstavitev lokalne samouprave. R.M. IZ MATIČNE SLUŽBE ROJSTVA, POROKE, SMRTI V mesecu decembru se je na območju občine Litija rodilo 9 dečkov in 5 deklic. Na gradu Itogenšperk se je poročilo 16 parov, med njimi: Stric Peter, profesor športne vzgoje iz Litije in Lcmut Rosana, študentka iz Litije Dobičkar Boris, delavec iz Zavrstnika in Pinoza Martina, delavka iz Zavrstnika Umrli v mesecu decembru: Kaplja Janez, star 78 let, iz Slivnc, Pivc Anton, star 68 let, iz Lcš. Kastclec Karol, star 57 let, iz Dolgega Brda, Vozel Frančišek, star 61 let, iz Mamolja, Pctcrca Darinka, stara 64 let, iz Litije, Poglajen Jožef, star 65 let, iz Poljan pri Primsko-vem, Jurič Martina, stara 87 let, iz. Male Kostrevnice, Čopar Alojzij, star 64 let, iz Velike Kostrevnice, Kotar Franc, star 89 let, iz Primskovcga, Hribar Silvo, star 38 let, iz. Kamnega vrha, Hribar Ladislav, star 27 let, iz Brezja, Kirm Franc, star 81 let, iz Laz pri Gobniku GOSTILNA MAČEK ŠMARTNO PRI LITIJI Usnjarska c. 5 vas vabi, da jo obiščete v povsem prenovljenih prostorih vsak dan, razen četrtka, od 9. do 23. ure. Priporoča vam, da poskusite pri njih morske jedi, pizze, konjski zrezek, purana v čebulni omaki in krače, po zmernih cenah pa vam nudijo tudi nedeljska kosila. Eden izmed gostinskih prostorov je namenjen samo nekadilcem. ŠI) "PRESAD" GABROVKA RAZPISUJE ODPRTO PRVENSTVO V KOŠARKI, ki bo v soboto, 19. 2. 1994 ob 9. uri v telovadnici OŠ GABROVKA. Igra se po pravilih košarkarske zveze. Štartnina: 3000 SIT pred prvo tekmo. Prijave na naslov: Igor Medved, Gabrovka 60, 61274 Gabrovka; telefon: 871-041 Rok prijav: sreda, 16.2.1994 ŽREBANJE PAROV bo v četrtek, 17. 2. 1994 ob 17:45 v prostorih OŠ Gabrovka. Nagrade: Prve tri ekipe dobijo pokale v trajno last. V primeru premalo prijavljenih ekip si organizator pridržuje pravico, da prvenstvo odpove. Za organizacijski odbor: Igor Medved SI) "PRESAD" GABROVKA RAZPISUJE ODPRTO PRVENSTVO V DVORANSKEM NOGOMETU, ki bo v soboto, 12. 2. 1994 ob 9. uri v telovadnici OŠ GABROVKA. Ekipa šteje 4 igralec v polju in 2 rezervi. igra sc na male gole; lm x l,5m brez golmana po pravilih nogometne zveze prirejenih za malo telovadnico. Štartnina: 3000 SIT pred prvo tekmo Prijave na naslov: Igor Medved, Gabrovka 60, 61274 Gabrovka; telefon: 871-041 Rok prijav: sreda, 9.2.1994 ŽREBANJE PAROV bo v četrtek, 10. 2. 1994 ob 17:45 v prostorih OŠ Gabrovka. Nagrade: Prve tri ekipe dobijo pokale v trajno last. V primeru premalo prijavljenih ekip si organizator pridržuje pravico, da prvenstvo odpove. Za organizacijski odbor: Igor Medved TRGOVINA GAJ Podkraj 2, 61270 Litija Telefon: (061)881-276 Cenjene kupce obveščamo, da lahko v naši prodajalni izbirajo vse vrste ležajev svetovnih proizvajalcev, priznanih firm: NSK - SKF - za kmetijske stroje - za avtomobile - za elektromotorje itd... Informacije na telefon: 881-276 Delovni čas: od 8 - 19 sobota od 8 - 12 MALI NOGOMET ZA POKAL LIST 94 sobota, 5. in nedelja, 6. februar 1994 v Športni dvorani v Litiji Prijave takoj po telefonu 882-916. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, p.o., Ponoviška cesta 15 OBJAVLJA ZBIRANJE PONUDB ZA IZVEDBO PRIREDITEV V ŠPORTNI DVORANI LITIJA V LETU 1994 Zbiramo ponudbe za izvedbo zabavnih, glasbenih, plesnih, športnih prireditev, različnih tečajev (ples, joga, karate, aerobika...) in drugo. Pogoje za začasni podnajem prostorov za izvedbo prireditev oz. tečajev in informacije dobite na podjetju do 15. 2. 1994. Rok za predložitev ponudbe je do 25.2. 1994. Kovinska galanterija "ŽELEZNIK" 61275 Šmartno pri Litiji Pungrt 5 Za nedoločen čas zaposlimo: 1. strugar (2 delavca) 2. ključavničar (1 delavec) Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih. Vloge sprejemamo do 15.02.1994 na naslov: Kovinska galanterija "ŽELEZNIK", Pungrt 5, 61275 Šmartno pri Litiji OBVESTILO Veljavnost starih - jugoslovanskih vozniških in prometnih dovoljenj je do 25.6.1994. Da bi se izognili gneči in dolgi čakalni dobi, vam priporočamo, da dokumente zamenjate čim prej. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE LITIJA TRGOVINA "ŠKRAT" Šmartno, tel. 882-094 Nudimo vam: . rezervne dele za GOLF, RENAULT, YU-GO, Z101, LADA, 126P, FIČO; • agro program: BCS, IMT, ZETOR, SIP, TOMO VINKOVIČ; • široka paleta motornih olj; • akumulatorji TOPLA, VESNA; • izpušne cevi • brezplačna menjava pri nas kupljenega olja • priprava vozila za tehnični pregled • prodaja traktorjev TORPEDO NOVO - NOVO - NOVO Celotni programi rezervnih delov za ŠKODO FAVORIT A M T K AVTOŠOLA Podkraj 6 Tel. 881-022 Uradne ure: PO 14 - 16. SR 15 - 18, SO 9 - 11 Infonnacijc tudi vsak dan od 15. do 17. ure na tel. 881-675 ORGANIZIRA tečaj cestnoprometnih predpisov za kat. A, B in traktor v TO, 1. februarja, ob 17. uri v domu AVTO MOTO. Pogoj za vključitev: - 16 let za motorno kolo (kat. A) - 17.5 let za os. avto (kat. B) Tečaj jc za naše bodoče voznike BREZPLAČEN! 1 ura vožnje = 1.200 SIT. V SPOMIN Izgubili smo preprostega umetnika, človeka, garača in dobrega soseda. Karlo Štefanec je bil po rodu s Štajerskega. Imel je težka mlada leta.Ko je prišel v Kostrevnicoje skupaj z učiteljem Karlom Pfundnerjem bogatil zabavno-kultumo življenje kraja, saj je bil pevec, igralec in gasilec. Z ženo Lojzko sta lepo vzgojila pet otrok, z lastnimi žulji in odpovedovanjem pa zgradila nov dom. Tudi v Šmartnem je bil delaven v krajevni skupnosti, nekaj časa tudi kot predsednik. Veliko odlikovanj in priznanje je dobili pri gasilcih, pel v treh zborih, igral na odru, pomagal graditi hiše, zidanice in veliko delal pri cerkvi. Njegovi sodelavci pravijo, da je bil v šmarski Usnjarni garač; vsako delo je sprejel in natančno opravil, čeprav je delal v težkih pogojih. Bil je vedno vesel, rad med ljudmi, ljubil je naravo, svojo domovino, bil do skrajnosti pošten, razgledan in preprost ter globoko veren. Pozimi je iz protja pletel košare in opletal steklenice. Kako lepo je bilo, ko sva tudi midva z možem sedela pri njih ob topli kmečki peči in se z njim pogovarjala. Škoda, da ni še nekaj let užival sadov svojega dela. Težko bi v kraju našli še koga, ki je toliko dobrega naredil za družino in tudi za družbo. Mislim, da bi se ob njegovih plemenitih človeških lastnostih, predvsem ob poštenosti, pridnosti, vedrosti, žrtvovanju za druge, lahko marsikdo zamislil in ga skušal posnemati. "Karlo, pletli ste mostove prijateljstva, poštenosti, ljubezni do petja, igranja in narave med mlajšimi in starejšimi, zato boste ostali zapisani v naših srcih!" Albinca Tomažič IN MEMORIAM Težko je najti besede, s katerimi bi lahko opisali vsa naša čustva, ki jih nosimo v sebi, ko je tako nepričakovano prenehalo bili plemenito srce našega sokrajana, prijatelja, poslanca KS Gabrovka in zvestega pevca v moškem pevskem zboru KUD F. Levstik Gabrovka SILVA HRIBARJA, iz Kamnega vrha pri Gabrovki. Ko smo 29. novembra zvedeli, da je novozapadli sneg botroval hudi prometni nesreči in da sta bila v njej udeležena naša sokrajana, bratranca Silvo in Ladi, smo mrkega obraza spraševali drug drugega po novicah o njunem zdravstvenem stanju. Vsi smo na tihem upali, da nesreča ni bila tako huda, da bi terjala kakšno življenje. Po nekaj dneh so rekli: "Nič večni tako nevarno. Operacije so za njima." Pa pride 17. december in žalostna vest - Lado je podlegel poškodbam. Žalost je zajela naša srca in še večja skrb za Silvota. Bližali so se prazniki in dnevi so zalo še hitreje tekli - že je bil tu 22. december in poštar z žalostnim telegramom: "Silvo je podlegel poškodbam." "Ne verjamemo," smo rekli na krajevni skupnosti Gabrovka. Toliko sledov njegovih pridnih rok je ostalo. Prav njegova zasluga je teh nekaj prvih kilometrov asfalta na krajevnih poteh, toliko urejenih makadamskih cest in še in še. Kar kipeli so načrti iz njega. Nikoli ni ostajal le pri obljubah, začele naloge je speljal do konca. Pevcem je glas zastal v grlih. Ne verjamemo, da ostaja njegovo mesto prazno, da njegov lepi tenor ne bo več odzvanjal med nami. Pa tisto veselje in smeh -vzdušje, ki ga je vedno znal vzpostaviti. Je res vse to za nami zaradi tistili nekaj centimetrov novozapadlega snega, ki smo ga po tolikih "nesnežnih" zimah vsi težko čakali. .... Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.... .... O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka.... .... In pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti sedla bo na mirna tla in jokala, ker te ni.... Ko smo poslušali te besede ob odprtem grobu, nam je žalost legla na dno duše. Dojeli smo kruto resnico, našega Silva ni več. Množica objokanih obrazov, kije bila zbrana ob grobu, nam govori: 'Silvo, ne samo tvoji najdražji, ampak množica prijateljev in znancev te bo pogrešala. Sodelavcem na krajevni skupnosti in članom moškega pevskega zbora pa pomeni tvoj odhod veliko praznino. Vsi pa smo ponosni, da smo te imeli v naši sredi in v večen spomin nam ostaja tvoje delo.' KUD F. LEVSTIK Moški pevski zbor Krajevna skupnost Gabrovka Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje vef ne bije, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustila draga mamica in žena MARIJA SERUČAR Iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Zahvaljujemo se kolektivom LIL, Kovini in OŠ Šmartno pri Litiji. Iskrena zahvala osebju ZD Litija, še posebej dr. Stanetu Ptičarju in patronažni sestri Moniki Smuk. Hvala gospodu dekanu Mastniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Vsi njeni. Jutra meglena so, bolim, v njih šepetajo spomini. Nič več ni sončnega čolna. Solze ihti jo v tišini. (A.Škerl) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža in očija, dragega sina, brata in strica SILVA HRIBARJA iz Kamnega Vrha lb, Gabrovka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem ter sosedom, ki ste nam izrazili sožalje in delili z nami bolečino. Hvala vsem in vsakomur posebej za sočustvovanje in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, korskim pevcem, govornikom Stanetu Mikliču, Slavki Resnik in Martinu Feletu za poslovilne besede, MPZ Polšnik in posebno še MPZ Gabrovka za zapete žalost inke ter Bertu Pavliju za tople, presunljive besede slovesa. Še enkrat hvala vsem. ki ste darovali cvetje, mu prižgali svečke in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti do preranega, poslednjega domovanja. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta, starega očeta, pradeda in brata IVANA KAPLJA iz Slivne 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem, ki stega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala družini Vidmar iz Ljubljane, družini Juvančič ter vsem, ki ste nas v najtežjih trenutkih tolažili in nam pomagali. Še posebej se zahvaljujemo g. dr. Sašiču ter g. sestri Miri za lajšanje bolečin ob njegovi dolgotrajni bolezni. Zahvala velja tudi predstavnikom podjetja "Rašica" ter g. župniku V. Čampi z Vrhpolja za opravljen obred in poslovilne besede. Žalujoči: žena Francka, mama Ncžika, sinova Janez in Mirko, hčerki Marinka in Ančka z družinami ter sestra Dragi in brat Anton. Slivna, Holland, Tustanj, Tunjice in Radomlje. Nisi rekel zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob nenadni smrti moža, očeta in starega očeta LOJZETA ČOPARJA iz Velike Kostrevnice 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč ob njegovi smrti. Iskrena hvala za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred, zlasti še g. Masniku za ganljive besede slovesa, pevcem, gasilcem in pogrebcem ter g. Jesensku za poslovilni govor. Hvala tudi vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu ter mu prižigate sveče. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od iivljenja. Povsod nas spremljajo tvoje pridne roke. V domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata KARLA KASTELICA 4. 10. 1936 - 20. 12. 1993 iz Dolgega Brda 3, Polšnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom in obratu GG Litija za pomoč, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo sc pnevmološkemu oddelku KC v Ljubljani, osebju ZD Litija, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za žalostinke, g. Repovžu za poslovilni govor in g. Otmarju za prevoz. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, ata in starega ata ANTONA JAKOPIČA po domače Janeževega Toneta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli s cvetjem, darovali sveče in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. HVALA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ! Žalujoči: žena Francka, sin Toni, hčerki Stana in Milena z družinami Kresnice, Trzin, 10. 1. 1994 ZAHVALA Svojo zemeljsko pot je sklenila naša teta MARIJA BABNIK Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v življenju imeli radi in bili dobri z njo. Hvala vam, prijatelji, za pomoč in sočutje; hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in hvala gospodu dekanu za besede slovesa. "Karkoli se storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni!" (Mt 25,40) Njeni: Marija, Majda in Janez z družinami Ti nisi umrla, ti samo spiš, ko bomo umrli mi, takrat boš umrla tudi ti. V SPOMIN Minilo je tretje leto, ko te ni med nami, spomin nate še živi. KATARINA BEBAR 8.1.1976 - 22.1.1991 Mamica in vsi tvoji Ljubil si zemljo, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe prazen je dom. ZAHVALA ob boleči izgubi mojega skrbnega in dobrega moža ANTONA PIVCA iz Leš se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, darove za svete maše, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno sc zahvaljujem dr. Pajntarju za pomoč in lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni, g. župnikoma Jerneju Nemaniču in Jožetu Grebcncu za lep poslovilni obred in pevcem iz Kresnic za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Fanika ter ostali sorodniki ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ata in dedo FRANC VOZEL 26.7.1932 - 24.12.1993 z Mamolja Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala družinama Sirk in Vodišek z Mamolja za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku Jerneju Nemaniču za lepo opravljen obred, pevcem s Polšnika, CD Lilija in govorniku CD za poslovilne besede. Hvala tudi g. dr. Todorju Šašiču za spodbudne besede v času zdravljenja njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, hčerke Magda ter Fani, Ivica in Tcja z družinami Ljubila si zemljo, ljubila si dom, zdaj pa brez tebe prazen je dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče JOŽEFE PESKAR roj. LOGAR, Na Dobravi 4, Litija (6. 3.1910 - 13.12.1993) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Lebingerju, gospodu dekanu za opravljen pogrebni obred in tolažilne besede ter trobentaču za zaigrano "Tišino". Žalujoči: sinovi Jože in Veno z družinama. Viko, Tone ter ostalo sorodstvo. Če je dan mimo, če ptiči ne pojo več, če je veter utrujen uplahnil, potlej me gosto zagrni s tančicami teme, kakor si pokril zemljo z odejo spanja, in ob mraku narahlo zapreš cvetne liste venečega lotosa. (R. Tagore) V SPOMIN 16. januarja mineva leto dni, odkar sc je od nas poslovil naš dragi mož in oče JOŽEF PIRC iz Zglavnice 11. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinesete cvetje, prižgete lučko in sc ga z lepimi mislimi spominjate. Vsi njegovi ŠPORT IN REKREA CIJA ŠPORTNIK LETA IN ŠPORTNA EKIPA 1993 Športna zveza Litija je v letu 1993 na osnovi strokovnih kriterijev športne zveze Slovenije, Inštituta za šport in Olimpijskega komiteja Slovenije pregledala dosežke športnikov in športnih ekip, ki imajo stalno prebivališče v naši občini, termed prispelimi predlogi izbrala naslednje: OSNOVNOŠOLCI - pionirji do 15 let Blaž Godec - ŠD Enotnost Jcvnica, za osvojeno 1. mesto v plesu Disco danec in Shovv dance na državnem prvenstvu Slovenije Mihcla Resnik - ŠŠD OŠ Gabrovka, za uspehe na atletskih tekmovanjih v občini Litija in državnih prvenstvih v krosu Po izboru gledalcev ATV signala in bralcev GO pa sta športnika leta 1993 med pionirji Uroš Dobčnik in Mihcla Resnik. SREDNJEŠOLCI - mladinci do 18 let Rok Cirar - NK Litija, za nastope v kadetski nogometni reprezentanci Slovenije Maruša Bokal - TK AS Litija, za dosežene uspehe na plesnih (Žu žu Litija) in teniških tekmovanjih v občini Litija in v širši regiji Po izboru gledalcev oz. bralcev se izbrana športnika ujemata s strokovnim izborom. ČLANI ABSOLUTNO - posamezniki nad 18 let Dušan Hauptman - KK Smeli Olimpija, za dosežene uspehe v mednarodnem merilu - (edini športnik Mednarodnega razreda na območju občine Litija) Brigita Zcbič - TK AS Litija, za dosežene uspehe na teniških tekmovanjih in prvo mesto v občinski Tenis ligi. Po izboru bralcev in gledalcev sta športnika leta Marjan Pajcr in ponovno Brigita Zcbič. Komisija ŠZ Litija jc pri pregledovanju dosežkov in rezultatov posameznih športnikov v letošnjem letu ugotovila, da so pomembne športne dosežke v širšem merilu dosegli tudi drugi športniki iz naše občine, kot npr: Franc Cilcnšck - na področju invalidskega športa, Brane Rozman - letalsko modelarstvo, Drago Motoh -tekaški maraton, Stanko Pcpclnak - nogomet in drugi. ŠPORTNE EKIPE LETA 1993 - med pionirji: starejši poionirji NK Litija, tako po strokovnem izboru, kot po glasovih bralcev in gledalcev - med mladinci: mladinska ekipa NK Litija, tako po strokovnem izboru, kot po glasovih bralcev in gledalcev - med člani: Rokometni klub Prcsad, po strokovnem izboru in KMN Inženiring Šarbck, po izboru bralcev oz. gledalcev. AKCIJA ŠZ Litija »ZDRAVO« Vse rekreativce, ki so v letu 1993 izpolnili vsaj tri izmed organiziranih množično rekreativnih akcij naših športnih društev in imajo udeležbo tudi potrjeno, prosimo, da svoje kartončke pošljejo po pošti na naš naslov: ŠZ Litija, p.p. 81, 61270 Litija, da jim bomo lahko podelili zaslužena priznanja. Hkrati pozivamo tudi ostala športna društva in druge prireditelje športno rekreativnih množičnih prireditev - (pohod-ništvo, kolesarjenje, tek, ipd....), da na naš naslov pošljejo svoje kandidature za organizacijo in izvedbo tovrstnih prireditev v letu 1994, saj bomo akcijo Zdravo nadaljevali in sofinancirali tudi v letošnjem letu. Predsednik ŠZ Litija Igorij Parkel Članska ekipa KK "Litija" nadaljuje tekmovalno sezono 1993/94 v 1. SKL. Ligi-rdeča skupina v drugem krogu. Do sedaj so bile odigrane tri tekme: 1. kolo: KK KM Ilirija : KK Litija 87:71 (41:33) 2. kolo: KK Litija : KK Idrija 74:79 (37:40) 3. kolo: KK Tinex Norik : KK Litija 73:81 (43:37) In je po 3. kolu na 3 mestu za KM Ilirijo in KK Idrijo. Starejši pionirji in pionirke tekmujejo za pokal "Mars" v okviru ŠŠD v Zasavski skupini z ekipami iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja Rezultati - Starejši pionirji: Zagorje: Litija 18:100 (8:44) Hrastnik : Litija 21:69 (7:32) Rezultati - Starejše pionirke: Hrastnik : Litija 53:46 (28:24) Kadeti nadaljujejo z drugim krogom tekmovanja v drugi polovici januarja. Karolina Šušteršič NAMIZNI TENIS V ŠPORTNI DVORANI LITIJA V času božično - novoletnih počitnic smo za osnovnošolce organizirali tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo izvedeno 27. in 28. decembra 1993. Iz osnovnih šol Litija, Gradec in Vač seje za tekmovanje prijavilo 120 učencev in učenk, ki smo jih razdelili v naprej dogovorjene starostne skupine. Tekmovanja seje udeležilo 45 učencev in učenk. V dveh dneh je bilo izvedeno tekmovanje v petih starostnih skupinah. Največ osnovnošolcev je tekmovalo v skupini dečki 5. razred in 6. razred. Zmagovalci po skupinah so: * dečki 2. in 3. razred, Aljoša Benkovič, * deklice 2. in 3. razred, Sabina Bešič, * dečki 4. razred, Milan Kosojevič, * dečki 5. in 6. razred, Elvir Budimlić, * dečki 7. in 8. razred, Dalibor Jožic. Prvi trije tekmovalci v skupini so prejeli pokale Športne dvorane Litija. Zahvaljujemo se sponzorjem: Lesna industrija Litija, Kovina Šmartno, Predilnica Litija, Gradbena operativa Litija in Inženiring Šarbek. Za najmlajše, starše, babice in dedke smo 29.12.1993 organizirali plesno-pevsko prireditev. V lepo okrašeni Športni dvorani Litija so pred 300 obiskovalci plesale litijske plesne skupine ŽU-ŽU, F, mala plesna šola KAZINA in gostje - mažurete iz Trbovelj. V enoumem programu je najmlajše in obiskovalce zabavala pevka Romana Krajnčan. Obiskovalci so bili s prireditvijo zadovoljni. V soboto 8.1.1994 je 12 ekip začelo s tekmovanjem v malem nogometu v 2. ligi. V ligi igra 7 ekip iz občine Litija (Dole, Jevnica, Sava, Vače, Sp. Log, Litija), 2 ekipi iz Zagorja in Ekipa iz Trbovelj, ekipa iz Hrastnika, ekipa iz Ljubljane. Tekmovanje bo zaključeno konec meseca februarja 1994. Komunalno stanovanjsko podjetje Litija TENISKI TURNIR DNEVNIK WINSTON V LITIJI V soboto, 22. in v nedeljo, 23. januarja bo v teniški dvorani AS v Litiji turnir za dvojice DNEVNIK WIN-STON in sicerza kategoriji do 35 let in nad 35 let. Turnir je II. kategorije. Prijave sprejemajo na Tenis parku AS do četrtka 20. januarja 1994 do 18. ure, lahko tudi po tel. 061-881-817. Informacije o žrebu 21.1.1994 po 16. uri na istem naslovu oz. telefonski številki. Marko Jurjc.yoc ZMAGA LITIJSKIH TENISAČEV Ekipa TK AS je v 4. kolu Zasavske teniške lige ekip, ki se je odigrala v soboto, 8.1.1994 na Tenis parku AS v Litiji, premagala ekipo TK Hrastnik z rezultatom 3:2, ter tako uspešno pričela novo leto. Zmago pa sta ekipi priborila Marjan Pajer, ki je v posameznem dvoboju premagal z 2:0 Blagotinšek Tomaža in Beno Sedcvčič, ki je z 2:0 premagal Šcško Dejana. Prav tako sta se izkazala tudi v igri dvojic, torej Sedevčič, Pajcr: Hribar, Šeško 2:0. Marko Jurjevec PLANINSKI KOTIČEK USPEL POHOD NA TIŠJE 13. spominskega pohoda na Tišje se je v nedeljo, 12. decembra 1993, v lepem, son- GLASILO OBČANOV ' Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mi-ja Bemik, Stane Črne, Lučka Ho-stnik, Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Multigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelcst d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere sc plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. ŠPORTNI DAN V Gabrovki smo učenci izkoristili prvi sneg in izvedli športni dan. Učenci smo imeli dve možnosti: sankanje na Brezovem ali smučanje na Dolah. Kar nekaj se nas je odločilo za smučanje. Ob pol osmih smo se z dvema kombijema odpeljali proti Dolam. Tam so nas razdelili v šest skupin. Najprej smo s smučmi dobro preteptali vse tri proge, kajti minulo noč je zapadlo kar nekaj novega snega. Vsi utrujeni smo prispeli do vlečnice, in naš športni dan sc je uradno začel. Uživaji smo, ko smo se spuščali po progah. Nekoliko nas jc jezilo čakanje na vlečnico, a ko smo prispeli do vrha, jc vsa jeza izpuhtela v zrak in sc razblinila kot jutranja megla. Tudi na smeh nismo pozabili. Največ sta ga bila deležna dva tovariša, ki sta se nič hudega sluteč nesrečno znašla v snegu. Po malici in polurnemu počitku, so nekateri učenci izžrebali štartne številke za tekmovanje v veleslalomu. Ko je od-smučal zadnji tekmovalec, so nam tovariši omogočili, da smo se nadaljnjo uro smučali brez njihovega nadzorovanja. Prijeten dan smo zaključili z razglasitvijo rezultatov in podeljevanjem medalj za najboljše vclcslalomiste. Z Dol smo odšli vsi zadovoljni in brez resnih poškodb. Učenka 8. razreda Dagmar Prijatelj čnem vremenu udeležilo 780 pohodnikov. Pravzaprav je bilo toliko tistih, ki so sc prijavili na startu, precej pa sc jih ni pustilo motiti s takšnimi formalnostmi in so pot pričeli kar v Šmar-tnem ali pa pri kapelici nad Ba-jernikom. V dolini je bilo kopno, toda mrzlo, na Tisju pa jc bilo kljub snegu prijetno toplo, tako da se pohodnikom sploh ni dalo nazaj v dolino. Zato, da so bili vsi udeleženci zadovoljnije v odboru skrbelo 39 planinskih navdušencev pod vodstvom Toneta Štrusa. Planinsko društvo se želi še posebej zahvaliti vsem, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo pohoda. To so bili: Predilnica Litija, SCT Industrija apna Kresnice, "Občinska športna zveza" Litija, "Sliko-plcskarstvo" Jože Čož iz Velike Štangc, "Trgograd" iz Litije, Kava bar "3M", market bistro "Daj dam" iz Velike Kostrevnice, Kava bar "Jolly" iz Litije, bistro "Lipa" z Brega pri Litiji, gostilna "Gabrijel" iz Šmartna, okrepčevalnica "Pri kozolcu" z Brega pri Litiji, okrepčevalnica "Slovenija" iz Litije ter turizem na kmetiji Rozi Poglajen, z Jelše in Skupščina občine Litija. Pohod na Tišje bo tudi letos, zato vas že sedaj vabimo, da se nam 11. decembra 1994 pridružite. B.V. ČLANARINA Vse planinke in planince, ki bi radi poravnali članarino za leto 1994, vabimo, da se ob uradnih urah, vsak četrtek med 16. in 18. uro , zglasijo v prostorih PD Litija, v novi športni dvorani (vhod nasproti osnovne šole). Tudi letos poznamo A, B in C članstvo. Večina planincev se odloča za B članstvo, pri katerem imajo zagotovljen popust pri nočevanju v planinskih postojankah in nezgodno zavarovanje. Članarina za celo leto znaša 800,00 SIT, za starejše od 70 let pa 480,00 SIT. Mladina do 18 leta in študentje do 25 leta so C člani, letna članarina pa znaša 320,00 SIT, če sta člana planinske organizacije oba starša, pa 160,00 SIT. Za A člane letna članarina znaša 2.800,00 SIT. B.V.