Kranj, torek 16. avgusta 1988 ©©Mi™ 3EHGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO •tran 3 ŠKARJE IN PLATNO V ROKAH VLADE JAZ TE DRŽAVE NE RAZUMEM stran 6 PRVI KORAK MED LJUDI JE POLN STRAHU IN NEGOTOVOSTI stran 3,9,10,11 BRSKALI SMO PO NAJVEČJI TRGOVINI /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Ko radenska postane dražja od mleka... Če so se kmetijske zadruge in mlekarne sku-Paj s kmeti še do nedavnega rade pohvalile, za koliko so v enem letu povečale odkup mleka, zdaj tega že nekaj časa ne poudarjajo, ker so v skrbeh, kam z mlekom in mlečnimi izdelki. Država je namreč dovolila uvoz večjih količin mleka in izdelkov, ki so tudi za eno tretjino cenejši °d slovenskih in preplavljajo že tudi slovenski trg- Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, sicer pa tudi sam kmet, doma iz Zminca pri Škof ji Loki, se ob tem kajpak sprašuje: kje je se država, ki dovoljuje uvoz kmetijskih pridelkov brez uvoznih dajatev, katera država prepušča kmetijstvo samo zakonom trga in s tem uničuje domačo pridelavo hrane...? Slovenija se mora začeti obnašati kot država in zaščititi domače kmetijstvo. Velja mu le pritrditi. Švica, na primer, je dovolj bogata, da bi lahko vso hrano kupila v državah, kjer so za kmetijstvo ugodnejši pogoji, vendar ne ravna tako. Nasprotno: zelo veliko vlaga v domače kmetijstvo, ker se dobro zaveda tudi pri nas znanega rekla, da je "hrana strateško orožje". Ko poudarjamo, da je v prireji in predelavi mleka (v primerjavi s prejšnjimi leti) zdaj vse postavljeno na glavo, mislimo tudi na petkovo sejo odbora za mlekarstvo pri živinorejski poslovni skupnosti Slovenije. Ce so še do nedavnega na teh sejah govorili predvsem o podražitvah, so se mlekarji tokrat tem uprli "z vsemi štirimi",' pa čeprav tudi sami priznajo, da odkupna cena ne krije izdatkov prireje. Nove podražitve izdelkov (pri katerih cene oblikujejo prosto) bi zanje pomenile samomor. Že zdaj se namreč prodaja dražjih slovenskih sirov in ostalih izdelkov zaustavlja pred Kolpo, že zdaj imajo v kranjski Mlekarni na zalogi sto ton sira ali enomesečno proizvodnjo, že zdaj so v bohinjski zadrugi znižali ceno sira za deset odstotkov, samo da bi pospešili prodajo... In ko kmetje, zbrani v kmečki zvezi, napovedujejo, da bodo štrajkali, če oblast ne bo problema v kratkem rešila, mlekarji odgovarjajo, da bodo šli zraven, saj so odkupne cene skupni problem kmetov in mlekarjev. Država namreč z zadrževanjem cen svežega (konzumne-ga) mleka še naprej nadaljuje politiko siromašenja kmetijstva in vodi socialno politiko na račun kmetijstva, ki pa ima - tudi to je treba priznati -še veliko rezerv pri proizvodnosti in ekonomičnosti). To pa je nepošteno, že zato, ker je slehernemu kmetovalcu jasno, da liter piva v trgovini ne more biti trikrat dražji od litra mleka, da radenska ne more biti dražja od mleka in da kmet ne more plačati za kilogram močnih krmil več, kot dobi za liter mleka... In ko k temu dodamo še podatek, da je poraba piva na Gorenjskem v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim porasla za sedmino, se zdi, da še nismo tako obubožani, da ne bi zmogli tudi višjega plačila za mleko. C. Zaplotnik Čipkarski dan in praznik gasilcev Železniki, 15. avgusta - Že minulo soboto se je s slavnostno sejo gasilskega društva Železniki začelo proslavljanje 90 letnice tamkajšnjega gasilskega društva. Hkrati pa v Železnikih pripravljajo tudi XXVI. čipkarski dan, ki se bo začel to soboto, 20. avgusta, ob 19. uri z odprtjem razstave čipk in kulturnim programom v muzeju, ter prikazom starih običajev. Prav tako v soboto bo ob 18. uri otvoritev slikarske razstave likovne skupine Iskra Železniki v Kulturnem domu, zvečer pa bo gasilska veselica. Še zanimivejši bo program v nedeljo, ko pripravljajo veliko gasilsko parado z zborovanjem gasilcev in po-delitvijo priznanj. Ob 15. uri bo tekmovanje klekljaric in nastop folklorne skupine TD Selca, ob 17. uri pa se bo za čela velika gasilska veselica, V. S. 38. Gorenjski sejem Potrditev 500-letne tradicije Kranj, 15. avgusta - Letošnji 38. Gorenjski sejem, ki ga je v petek °dprl predsednik kranjskega izvršnega sveta Henrik Peternelj, ni le ^srednja prireditev v Kranju in na Gorenjskem, marveč v teh vro-dopustniških dneh kar ena največjih tovrstnih v Sloveniji. Pa tudi kar zadeva privlačnost, potrjuje 500-letno tradicijo sejmarstva v Kranju. Raznovrstna in zanimiva ponudba je druga značilnost letošnje prireditve. Razstavljala, kar 1200 jih je in od teh 25 iz tujine, pa so poskrbeli tudi za to, da ima prireditev zaradi poslovnosti oziroma različnih popustov in (poudarjenih) znižanih cen resnično tudi upravičeno ime sejem. Vendar pa bodo razstavlj alci najbrž šele po končani prireditvi 21. avgusta lahko dokončno ugotovili poslovni (ne)uspeh, pač glede na »kupno moč« obiskovalcev. Za zdaj lahko rečemo le to, da je sejem tokrat založen kot zares velika trgovina in da je tudi zabava z večernim programom v vročem poletju neke vrste nadomestilo za osvežitev. A. Ž. Izgube gorenjskega gospodarstva Na vrhu nič novega Kranj, 12. avgusta — Ob seznam gospodarskih organizacij združenega dela, ki so v letošnjem prvem polletju ugotovile (in prikazale) izgubo, bi lahko na kratko zapisali — na vrhu nič novega. Največja zgubarja sta še naprej kranjska Iskra Telematika z 21 milijardami dinarjev in jeseniška Železarna z 19,6 milijarde, sledi pa jima leska Veriga s 4,7 milijarde dinarjev. Te tri organizacije imajo več kot štiri petine vseh gorenjskih izgub, ki znašajo okrog 50,5 milijarde dinarjev. Ostali znesek izgube (nekaj več kot pet milijard dinarjev) je zanemarljiv, saj je porazdeljen na 25 delovnih oz. temeljnih organizacij na Gorenjskem. Še največji zgu-bar med »malimi« je z 2,7 milijardami dinarjev izgube Železniško gospodarstvo — tozd za promet Jesenice, kjer so rdeče številke v polletnem obračunu predvsem posledica zadrževanja cen na nizki r&vni. V gostinsko turističnih organizacijah, kjer je bilo -Vseh izgub za 1,9 milijarde čolnarjev (skoraj vsa v blej-skijy $Qtehh, največ pa v HTP-tozd Grand hotel Toplice — 731 milijonov in v HTP-tozd Krim — 403 milijone), so izgube predvsem sezonskega značaja. V težavah sta tudi dve KŽK-jevi temeljni organizaciji — radovljiški Tok (40 milijonov) in kranjska Mlekarna (133 milijonov). Razlog je znan: izdatki prireje in predelave mleka so bili večji od odkupne oziroma prodajne cene. V Jeseniški občini imata poleg Železarne in »železnice« izgubo še Izo-lirkina temeljna organizacija (124 milijonov dinarjev) in Integralov tozd Tovorni pro- met (21 milijonov). V radovljiški so med zgubarji še Plamen Kropa (149 milijonov) ter LIP-ovi temeljni or- Sanizaciji Filbo Bohinjska iistrica (81 milijonov) in Podnart 37 milijonov). Največ izgub je torej v kranjski in jeseniški občini, predvsem na rovaš Telemati-ke in Železarne, v radovljiški jo je skoraj za sedem milijard, v škofjeloški in tržiški pa nič. Vsaj takšni so uradni podatki, sicer pa dobri poznavalci gospodarskih razmer na Gorenjskem trdijo, da za skupni znesek vseh izgub na Gorenjskem ne bi dali roke v ogenj. Nekatere organizacije so izgubo ugotovile in jo prikazale, druge pa so jo ugotovile in prikrile. Obračunski sistem, ki je še vedno precej prožen, jim je to omogočil in jim še vedno omogoča. C. Zaplotnik Stane Dolanc na proslavi graničarjev na Slatini nad Ratečami Mejo varujejo vojska in ljudje ob meji Na osrednji slavnostni proslavi ob dnevu graničarjev na Slatini nad Ratečami je bil slavnostni govornik podpredsednik predsedstva SFRJ Stane Dolanc. Stane Dolanc je po čestitki graničarjem za njihov praznik poudaril, da so mejne enote JLA vedno bolj sodobno opremljene za varovanje državne meje. So tudi izredno učinkovite, saj nenehno sodelujejo z ljudmi, pri katerih vedno naidejo vso podporo in pomoč. 4 Naše meje so znane kot ene najbolj odprtih in najbolj varnih. Stane Dolanc je v nadaljevanju govora spregovoril o jugoslovanski družbi, ki se srečuje s številnimi problemi. Dejal je, da lahko le z dobrim gospodarjenjem de lom in znanjem rešimo tudi vse druge družbene in razvojne probleme. Ob sedanjih razpravah o ustavnih spremembah je treba upoštevati, da ima vsak narod pravico o svojega razvoja. Le ob konstruktivnem dialogu pa bomo prišli do sprejemljivih rešitev za vso Jugoslavijo. Ob koncu je poudaril, da naša socialistična družba teži za demokracijo, tuja pa ji je »demokracija«, ki z demagoškimi in lažnimi prijemi ruši vse, kar je naprednega. V Jugoslaviji preveč politiziramo vsak problem in se premalo zavedamo, da je izhod iz krize edinole v bolj produktivni in učinkoviti oir<->nrtrr.«i DAN ODPRTIH VRAT v soboto 20.8.1988 od 9. do 12. ure Nova stavba in novo ime za karavlo — Ob letošnjem dnevu obmejnih enot JLA, 15. avgustu, je bilo posebno slovesno pri karavli Slatina, ki odslej nosi ime po narodnem heroju Joči Miljkoviču. Tako bo ohranjen spomin na hrabrega borca iz Tržiča v slunjski občini, ki je bil kot starešina obmejnih enot pred upokojitvijo 1970. leta posebno priljubljen med grani-čarji na severozahodni meji naše domovine. Nova karavla je še en dokaz o povezanosti čuvarjev meja z domačini, zato so se ob odprtju stavbe graničarji zahvalili delavcem in prebivalcem iz jeseniške občine za pomoč pri njeni izgradnji. S tem so jim omogočili boljše možnosti za bivanje in delo pod zahodnimi Julijci. (S) — Foto: S. Saje VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 @@JMiSSMES pa krajanov Železnikov, svoj delež pa so vaščani prispevali tudi prostovoljnim delom. . j, Če si se pred letom dni namenil v katero od teh vasi, si moral I ti prepričan v svoje vozniške sposobnosti. Podoba stare ceste je bi' žalostna, zato pa je toliko lepši pogled na novo. S pripravami \ gradnjo so vaščani sami pričeli že junija lani. Na cesti so oprav1 kar 3000 neplačanih delovnih ur. Zgradili so 70 m opornih zidov K ogradili cevne prepuste. Drugo fazo je opravil zasebnik, ki je nas pesek. Prejšnji teden je Cestno podjetje delo dokončalo. Cesta, ki\ vije preko Plavža in Grape se pri prvem mostu odcepi proti Megu., niči, kamor vodi 900 m zdaj asfaltirane ceste. Kilometrski novi o sek proti Ojstremu vrhu in 750 metrski odsek proti Smolevi se 1> čneta pri drugem mostu, vsi skupaj pa merijo 2650 m. m Nova cesta je pripomogla k boljši povezanosti teh vasi z ZeleZ^ ki, njena prava vrednost pa se bo pokazala šele v zimskem čas Glavna cesta čez Selško dolino, po kateri poteka veliko več prome pa še vedno čaka, da se bo kdo spomnil tudi nanjo. Miham Možga^/ 191 I*ek, 16. avgusta 1988 /KULTURA 5. stran ,;r,^v^m^ioica-AS V evropskem letu baroka RENESANSA STARE GLASBE Klemen Ramovš, priznani umetnik na kljunasti flavti, diplomant Graške akademije... govori o letošnji 6. mednarodni poletni akademiji za staro glasbo, festivalu Radovljica in Bledu Antiqui. i dr* kciji kraj« .dpa* i jesf v ofr ori p? jJeH titi* x>n •eacil dar ^*8tival Radovljica ima tako kot j**'1* druga stvar svojo preteklost in svoje notranje bistvo ta-*° nastanka kot obstoja? • *Ta festival je nastal na podrl^ pojava poletne akademije j* staro glasbo v Radovljici, kar I^ati pomeni tudi izhodišče za jk^ršnekoli poglede na Festival •^dovljica. Po svoji diplomi ^n. kot republiški štipendist, Povzel tudi učno dejavnost. Že- sem se izogniti Ljubljani in £ko prišel v Radovljico, kjer so !**rat odprli razred za kljuna-!J° "avto. Sam prostor radovlji-?*e glasbene šole - graščina - je '*redno primeren za izpeljavo ^"atkih usposabljanj, kot je na-Pnmer danes mednarodna postna akademija za staro glasbo, i'Je bila prvič organizirana leta *"°2 začenši z razredoma za ba-J^no violino in kljunasto flav-J0- Celoten projekt se je počasi "°gatil, koncerte, ki so potekali "J* akademiji smo zajeli celotno pod nazivom festival. Pri-r*ditev Bled Antiqua pa je v bistvu nadaljevanje Tedna barone glasbe.« • Kakšna usmeritev vas je vodi- • Pri društvu ljubiteljev stare "asbe, ko ste izbirali letošnji program? »Mislim da gre za zelo žive stvari, ki so hkrati tudi dosti ra- Trudimo se, da bi bila reklama čimvečja. Plakate smo razobesili po celotni Gorenjski in v Ljubljani. Tudi pomoč novinarjev ob vsem tem seveda ni zanemarljiva. Publiko po nekih ocenah tvorijo sami študenti poletne akademije, domačini, tukajšnji turisti ter ljubitelji tovrstne glasbe iz Ljubljane, Kranja... Mislim, da imamo v veliki meri stalno publiko.« Na katerih točkah bi veljalo vleči vzporednice stare, baročne glasbe s sedanjim časom? Klemen Ramovš med nastopom zlične, letos je arugace, kot je bilo lani.prihodnje leto bo verjetno spet malo drugače, kot je letos... Pa vse to ne zaradi neke mode, ampak se vsako leto določeni program pokaže kot trenutno nekako najboljši. Razrede v poletni akademiji ustanavljajo na podlagi interesa, pri profesorjih pa stremimo za čimkvali-tetnejšimi pedagogi. Vendar pa jih ne moremo plačati po njihovih siceršnjih cenah, tako da gre tukaj tudi za določene prijateljske vezi. Glede festivala mislim, da je prav, da profesorji posameznih razredov priredijo tudi koncerte. Tu gre namreč za ljudi, ki niso samo pedagogi, pač pa imajo Obiskujemo gorenjske muzeje KRANJSK0G0RCI ŽIVIJO Z LIZNJEKOVO - DOMAČIJO i w rje* ?oW Sle W bafl' a j« ietiJ' na-pri" i še č iJi not ik tijekova hiša v središču ^»njske Gore je bila nekdaj , gata gruntarska domačija, ne-*er Časa g°stilna- Stavbo so % ulliv druSi P°lovici 17- stole-W ^e spodnja »hiša« še je L^a- Zidana kamra poleg nje °ila zgrajena šele v 18. stole- jjj^; Liznjekova domačija je v ce-tl Podkletena, v pritličju zida-i • z leseno hišo, z zidano črno » "injo, kamro, široko vežo in s le 1,103 to ter »vezeno« kamro ter LSeni štiblom nad vhodom. Do 0rjca 19. stoletja je ostala do-a*a nespremenjena. 2njekovo domačijo obisku- I Jo številni tuji turisti, ki se po-ž ' budijo v Kranjski Gori in si Wa?imanjem ogledujejo staro Q,°ečko arhitekturo, ki danila jeseniška jo je kulturna skupnost. Prizadeva si, da bi v naslednjih letih poleg hiše primerno obnovila veliko gospodarsko poslopje, ki nosi letnico 1796 in bi tako Liznjekova hiša res postala dragocen kulturni objekt, priča ljudskega stavbarstva v preteklih stoletjih. »Liznjekova hiša je odprta vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne in od 17. do 19. ure po-poldne,«pravi Nada Šalamon iz Kranjske gore, ki skrbi za hišo in številne turiste ljubeznivo vodi po njenih prostorih. »Vstopnina za otroke je 600 dinarjev in za odrasle 1.200 dinarjev. Vsi obiskovalci si dolgo in z zanimanjem ogledujejo prostore, vse do podstrešja. Tu je stalna razstava domačih gorenjskih skrinj, na voljo pa so tudi originalni spomeniki s slovenskimi narodnimi ornamenti, ki jih v prostem času izdelujem sama. Zdi pa se mi zelo pohvalno, da predvsem Kranjskogorci živijo z Liznjekovo hišo in so nanjo ponosni, saj se ne zgodi tako redko, ko kar sami prinesejo v muzej etnografski predmet, ki so ga našli na domačem podstrešju in se jim zdi škoda, da bi ga zavrgli.« Žal v Liznjekovi hiši ni naprodaj razglednic ali značk, le emblem hiše in nekaj primerkov bogate ilustrirane in zanimive knjige Zakladi Slovenije. Še dobro, da je za izvirno ponudbo slovenskih narodnih ornamen-tov poskrbela vsaj Nada Šalamon, ki turistom predstavlja staro Liznjekovo domačijo sredi Kranjske Gore. D. Sedej profil nekega širokega aktivnega glasbenika.« Kakšno je v vašem primeru »zakulisno «dogajanje v smislu priprave prireditve? »V vsakem primeru gre za čisti entuziazem, aniaUM/.cm, pri društvu namreč nimamo nobenega profesionalca. Vse skupaj vodimo ljudje, ki si denar za vsakdanje življenje zaslužimo drugje, to prireditev pa vsi pripravljamo prostovoljno. Konkretno gre za ožje delo članov izvršnega odbora našega društva, kar pomeni devet ljudi. Osnovno programsko konstrukcijo pripravljamo za leto dni vnaprej, tako imamo za prihodnje leto že zelo konkretne načrte, ki bi v jeseni morali priti do končnih podatkov. Finančno so letos prireditev podprli Kulturna skupnost Slovenije in Radovljice, kulturno-informacijski center ZRN iz Zagreba, Glasbena šola in Delavska univerza iz Radovljice, za koncerte na Bledu pa prispeva določeno subvencijo HTP Bled. Ob tem so pri koncertih pomemben faktor tudi vstopnice, za akademijo pa šolnine. « Kakšen je na osnovi preteklih izkušenj odziv obiskovalcev festivala? »O samem odzivu je težko govoriti, čeprav mislim, da določeni podatki obstojajo. Ljudje na koncerte prihajajo, zanje vedo. Iz programa: Jutri, v sredo 17. avgusta, bo imel ob 20. uri v radovljiški cerkvi orgelski koncert Milko Bizjak, uro kasneje pa se bo na blejskem gradu pričel nastop Michaela Steinkiiler-ja (violončelo, viola da gam-ba), Lucy Hallman Russell (čembalo) in Marcy Tcan P611y (viola de gamba). V četrtek, 18. avgusta, bo v radovljiški graščini ob 20. uri nastopil Klemen Ramovš s kljunasto flavto, uro kasneje pa bo na blejskem gradu koncert Gallus consort (Dinu Slama, glas, Irena Pahor, viola da gamba in Miloš Pahor, prečna flavta). Naše razmišljanje BLEJSKE KRIŽANKE V teh dneh so vrstice na kulturni strani Gorenjskega glasa glede na aktualnost več ali manj posvečene glasbenim aktivnostim v radovljiški občini, tako je samo po sebi umevno, da tudi pričujoči okvirček postavimo v ta kontekst. V soboto, 13. avgusta, se je na dvorišču nedavno odprte modne hiše Pristava na Mlinem dogodil koncert The Boston University Alumni Concert Band-a, ki se sicer mudi na krajši štirinajstdnevni jugoslovanski turneji. V bistvu je šlo za svečano otvoritev odprtega dvoriščnega dela prenovljen iz dvornih garaž, kjer so dobile prostor številne prodajalne. S sobotnim dogodkom je blejsko Turistično društvo, konkretno Marko Potočnik pokazal tudi na drugotni (prvotni) pomen adaptiranih prostorov. Dokajšen dvoriščni prostor se namreč dobesedno ponuja v uporabo različnim kulturnim dogodkom. Če gre ravno za »blejske Križanke v malem « ne vemo, vsekakor pa je omenjena primerjava vsaj zelo simpatična in že skozi svoje poimenovanje daje različnim potencialnim organizatorjem obilo novih možnosti. Toliko bolj velja uperiti prst v pričujoči prostor, kajti ob iznajdljivosti in smelosti prirediteljev bi Gorenjska vsekakor v poletnem času na tem kraju lahko pridobila svojstveno kulturno dogajanje. Različne prireditve se ponujajo skoraj same od sebe - koncerti različnih glasbenih zvrsti, likovne kolonije, priložnostne razstave, video projekti,... Bodo »blejske Križanke «našle svoje mesto v poletni kulturni gorenjski ponudbi? V. B. td^ekova domačija v KraujMu gori je odprta vsak dan dopoldne in poldne. - Foto: D. Sedej Nonet mladi zadružniki - Štirinajst let že prepevajo fantje y Nonetu mladi zadružniki. Njihov program sestavljajo največ narodne pesmi, nastopajo pa na različnih prireditvah po Gorenjskem, posebno pa v škofjeloški občini. Vodja noneta je Franc Potočnik. I%snetek je z nastopa na prireditvi Dan oglarjev. Slika: V. Stanovnik »Nekje v drugi polovici tega stoletja, po drugi svetovni vojni je v svetu stara glasba pridobila na svoji aktualnosti. Ne vem zakaj, mogoče tudi zaradi socialnih faktorjev - živimo v zelo nemirnem času, ljudje si želijo zavetja, pobega v nek drug čas, čas 17. - 18. stoletja, ko so bili, mimogrede rečeno, določeni glasbeniki izredno visoko produktivni... Ta glasba je, rečeno mogoče malo bolj arhaično, tako plemenita, da se ne bo nikoli spustila na nižji nivo, ampak se ji mora človek približati, jo hoteti, kar zahteva neko vsaj pasivno aktiv- nost- * Vine Bešter KULTURNI KOLEDAR KRANJ V mali galeriji Prešernove hiše je odprta prodajna razstava likovnih del članov likovnega društva Kranj - Likovno poletje 88, posebno razstavo slik in plastik pa ima Izidor Jalovec.V gornjih prostorih Prešernove hiše razstavljata slikarska in kiparska dela Zlata in Jože Volarič,v kletnih prostorih pa se z izborom slik predstavlja Andrej Pibernik. V kava baru Kavka v starem delu mesta razstavlja akademski slikar Boni Čeh. RADOVLJICA-V galeriji Kamen na Linhartovem trgu je odprta prodajna razstava likovnih del Staneta Žerka. V Šivčevi hiši je odprta razstava O barvarski in nekaterih tradicionalnih obrteh v radovljiški okolici. BLED -V Festivalni dvorani je odprta razstava del akademskega slikarja Vladimirja Potočnika. V razstavišču LIP so na ogled dela akademskega kiparja Staneta Kolmana . ŠKOFJA LOKA -V Groharjevi galeriji je odprta razstava slik akademskega slikarja Bogoslava Kalaša. V galeriji loškega gradu je odprta razstava del članov likovnih skupin iz Škofje Loke, Iskre Železnikov in Žirov. Stalne zbirke loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 17. ure. VRBA-Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro. DOSLOVCE -Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan, od 10.30 do 13. ure. ob nedeljah od 12. do 16. ure, ob sobotah je zaprto. TRŽIČ -Tržiški muzej je odprt od torka do petka, med 10. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro, ob ponedeljkih je zaprt. KAMNIK -V razstavišču Veronika je na ogled razstava Podobe sveta Lojzeta Kalinška. JESENICE-V galeriji Kosove graščine si še vedno lahko ogledate razstavo 150 miniaturnih zibelk Staneta Zugwitza z Jesenic. V razstavnem salonu Dolik pa so na ogled fotografije Janeza Ju-vana. SORICA-Groharjeva spominska zbirka in etnološka razstava sta odprti vsako nedeljo od 15. do 18. ure. Ostale dneve je mogoče dobiti ključ pri Petru Drolu (gostilna) ali pri Kačarju, Zg. Sorica 7. LJUBLJANA-V okviru 36. poletnega festivala bo danes, v torek, 16. avgusta, ob 20. uri v Viteški dvorani nastop teatra Boleslav Polivka iz ČSSR (Brodolomec-sodobna pantomima). SABIRA HAJDEREVIC NASTOPA" Kranjv avgusta - Mezzosopranistka prof. Sabira Hajderovič iz Kranja ima letošnje poletje bolj malo počitnic. Posebno močno je angažirana v avgustu. Tako je 2. avgusta v okviru Rogaškega glasbenega poletja '88 ob spremljavi organista Milka Škofica v cerkvi v Rogaški Slatini pela dela sakralne glasbe. Z reško opero je 4. avgusta pela v puljski katedrali v Mozartovem Requiemu; z istim delom je 5. avgusta nastopila v Opatiji in 6. avgusta v Osorju. Med drugim pa bo 26. avgusta imela v Piranu spet samostojni koncert sakralne glasbe ob spremljavi organista Milka Bizjaka. D. D. Stare obrti v Šivčevi hiši ŽIVINSKE ZVONCE IZVAŽALI V ITALIJO, GRČIJO, ANGLIJO... Radovljica, 12. avgusta - Obrtno združenje Radovljica in Muzej sta v Šivčevi hiši na Linhartovem trgu v Radovljici pripravila ob 20-letnici združenja in v počastitev občinskega praznika prikaz nekaterih tradicionalnih obrti radovljiškega okoliša - barvarstva, zvončarstva, kovaštva, piparstva in ostalih. Razstava bo odprta do 31. avgusta in sicer vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Kot je v »vodnik « po razstavi zapisala Ida Gnilšak iz Muzeja, so v Radovljici že okrog leta 1880 delovale tri barvarne, med njimi pa je bila ena v lasti Alojza Wagnerja. Pri njem so barvali platno, volneno blago in triko, pretežno z barvami, ki so jih kupovali pri švicarskih potnikih. Danes barvarsko obrt nadaljuje le še Marija Wa-gner, ki je tudi sicer eden zadnjih barvarjev na Slovenskem. V prvih letih 19. stoletja je Ignac Sartori odprl v Radovljici kovaško obrt, ki pa jo je potem nadaljeval Ivan (Johan). V njegovi delavnici so delali okenske kovinske mreže, razne vrste okovij, ogra-ie in podobno.... Že Vodnikova Velika pratika iz leta 1795 prvič omenja izdelovanje fajf, ki so jih na paši rezljali gorjuški pastirji, v zimskem času pa so se s tem ukvarjali tudi mali kmetje, hlapci in celo rudarji. Fajfe so izdelovali iz hrušovega, pušpa-novega in javorjevega lesa. Od vseh oblik je najbolj poznana gorjuška cedra. Po prvi svetovni vojni je ta obrt skoraj zamrla, ohranila se je le pri dveh hišah, po drugi svetovni vojni oziroma do danes pa samo še pri švebu, kjer jih izdeluje Alojz Lotrič, od leta 1978 dalje kot mojster domače obrti. Za kmečko okolje Bleda (Višelnica, Mevkuž, Podhom) je bilo nekdaj značilno izdelovanje živinskih zvoncev. Kako razvita je bila ta obrt, pove že to, da so jih pred drugo svetovno vojno izvažali v Italijo, Grčijo, Anglijo in Turčijo. Do danes se je ohranila le še pri Janovih v Višelnici, kjer sta še dva zvončarja. Ljubno je bilo nekdaj znano predvsem po lončarski obrti in tudi po tem, da je bila to ena obrtniško najbolj razvitih vasi na Gorenjskem, saj je bilo pred drugo svetovno vojno v kraju kar 40 obrtnikov, od tega 22 čevljarjev, trije pa so izdelovali mikalnike volne. Med obema vojnama so jih tod naredili tudi po pet tisoč na leto, zdaj pa jih delajo le še zato, da bi se obrtniška tradicija ohranila. Pri Ambrožičevih, na primer, poznajo izdelovanje krtač za mika-nje volne že dobrih sto let. C. Zaplotnik GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI. REPORTAŽA Torek, 16. avgusta 198 V jasli prihaja nova generacija Prvi korak med ljudi je poln strahu in negotovosti Še ne enoleten mora otrok iz varnega materinega naročja v jasli. Toplino in pozornost, ki je bila doslej le zanj, mora deliti z ducatom vrstnikov. Strah ga je tujega okolja, novih obrazov, vsiljenega dnevnega režima, toda okoliščine neizprosno terjajo, da se privadi. Ob otrokovih stiskah tudi starše obvladujeta strah in nezaupanje. Kako v jaslih pomagajo enim in drugim v začetni stiski, govori Ana Hudobivnik, vzgojiteljica v Janini, ki ima veliko zaslug, da so generacije malčkov vzljubile življenje v vrtcu. Že junija povabijo v jasli starše, da jim pokažejo prostore, povedo o navadah in izkušnjah pri sprejemanju novih otrok. Psihologinja jim svetuje, kako naj že doma pripravijo otroke na prihod v skupino, da bi laže preneseli prve dni življenja v kolektivu. Na govorilni uri se starši s tovarišico pogovore o otroku, njegovih navadah pri hranjenju, spanju, negi. kakšne prehrambene navade prinaša dete od doma. Navadno se še oklepa stekleničke, česar mu tu tudi ne branimo, saj mu je žlica sprva še veliko breme in prehod na »odraslej-ši« način hranjenja mora biti postopen. V prehrani otroci čutijo veliko spremembo, nanjo se odzovejo z drisko, kar od nas terja skrbnejšo nego, vključno z dieto.« Jasli pa niso le varstvo, hrana in nega, kot so zmotno prepričani nekateri starši. Tu se odvijajo tudi prve vzgojne dejavnosti, od glasbe, gibanja, ritmike, likovnih poskusov do umske vzgoje. Otrok se najprej pasivno, nato pa vse aktivneje odziva na ta prizadevanja. Jok, ki je prvi mesec obvladoval igralnice, kmalu zamenjata smeh in radoživost. »Prve dni privajanja se otroci malo igrajo, strah jih je na primer tobogana,« pripoveduje Ana Hudobivnik. »Tudi starše je strah in nezaupljivi so do življenja v jaslih. Vabimo jih, »Da otrok ne bi bil prve dni v ničemer prikrajšan, sme prinesti v jasli najljubšo igračo, dudko, stekleničko ali ninico, da mu je laže,« pripoveduje Ana Hudobivnik, prej petnajst let medicinska sestra, zdaj pa že desetletje vzgojiteljica v vrtcu in jaslih. »Da bi se otrok laže privadil našemu dnevnemu redu, staršem že prej svetujejo, naj doma privajajo otroka. Ko pride v jasni, se malček zlagoma privaja novemu življenju. Sprva je v maloštevilni skupni le uro, Otroci so v jaslih veliko na prostem, celo v slabem vremenu in pozimi, odkar ima Janina pokrito teraso. V posteljicah so le tedaj, ko je urat za spanje. Tudi sami niso nikoli, vzgojiteljica ali varujii-nja ves čas skrbita, da so varni. Prostor, v katerem so otroci, je primerno ogret, dovolj vlažen in stalno zračen. Včasih se slišijo očitki, da imamo v jaslih prepih, vendar tovarišice zagotavljamo, da ni tako. Zračimo skozi vrata, odprta na teraso, izhodna pa zapiramo. Zgolj skozi majhna nadsvetlobna okna ne pride dovolj zraka, da bi odgnal bakterije, pa tudi vlaženje tako ni zadostno. dve. Mati je lahko z njim v sobi, vendar jo spodbujamo, da se igra z vsemi otroki in mu tako približa igro z vrstniki. Tudi za mater je izkušnja težka, a stisniti mora zobe in pomagati, da se otrok prilagodi. Mati otroka prve dni v jaslih tudi hrani, mi pa opazujemo, naj nas pogosteje obiščejo, da bi bolje spoznali naš življenjski utrip. Tudi otrokom so dobrodošli, saj se malčki dobro počutijo v živahni mešani skupini skupaj z odraslimi. Tako se ne bodo bali novih obrazov. Dvakrat letno imamo s starši tudi govorilne ure, ko se pogovorimo o otrokovem napredku, zdravju, navadah, odzivnosti, sodelovanju, odnosu do vrstnikov in vzgojiteljic. Želimo si še več stikov, vsakodnevni pogovori »med vrati« niso dovolj. Radi bi, da več sprašujejo, da se iskreno pogovorijo z nami o otroku, to bo koristilo nam in malčkom, vzgoja bo uspešnejša.« Ana Hudobivnik dodaja, da se po delu z otroki ne bi več vrnila v zdravstvo. Prijeten občutek navdaja vzgojitelja, ko mu otrok pred očmi napreduje. Več ko otroku daješ, več ti vrača in to zadovoljstvo je vzgojiteljici neprecenljivo. D. Z. Žlebir Prijetna zunanjost marsikaj skriva — Pogled na Dom v Tamarju je enkraten, vendar lepa zunanjost marsikaj skriva. Notranjost propada. Stavba ni izolirana in klet je že poplavila voda. 89 ležišč, skupnih in po sobah, tudi ni pretirano uglednih, sanitarije so pod kritiko, streha pušča, povsod pa so vidni sledovi vlage. Ne samo nas, tudi mnoge planince to bode v oči, saj Tamar obiskujejo številni domači in tuji planinci in alpinisti. Cesta do doma je prevozna, z Rateč ali Planice tudi peš ni daleč, iz Tamarja pa vodijo številne bolj pa tudi manj zahtevne planinske ture. Ko smo Vinka Lovrenčiča in Borisa Hrvatina, ki te dni skrbita zaradi odsotnosti oskrbnika za dom, vprašali, zakaj se ne lotijo obnove, sta povedala, da je Dom v lasti Planinskega društva Medvode, ki je dalo dom v najem in terja vedno višjo najemnino, na opozorila, da je poslopje treba obnoviti, pa se kaj prida ne zmenijo. Sami smo želeli kaj popraviti, pa nam društvo tega ni pustilo, češ saj je dom naš, sta dejala. Obljubljajo, da bodo kaj naredili, pa ostaja le pri besedah. — J. Košnjek, slika: F. Perdan uredniitvo tel. 21360 Gorenjsko traktorsko tekmovanje Brazde znanja in spretnosti Spodnje Duplje, 13. avgusta - Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske in Društvo kmetijski inženirjev in tehnikov Gorenjske sta v soboto priredila na polju nakelske kmetijske zadruge v Spodnjih Dupljah letošnje gorenjsko traktorsko tekmovanje, Udeležba je bila skromna, saj je sodelovalo vsega 24 zadružnikov in zadružnic ter poklicnih traktoristov predvsem s spodnjega konca Gorenjske. kranjska Sloga, SIP iz Šempetra in Pottingerjeva tovarna Lands-berg iz Zvezne republike Nemčije pa delo z dvo- in tribrazdnimi plugi. Predstavniki Pottingerja so tudi obljubili, da bodo opremili gorenjsko ekipo, ki bo sode- 4 Ciril Jugovic Andreja Pavlin Slavko Hren »To je odraz splošnih razmer v kmetijstvu,« je dejal vodja tekmovanja Gorazd Kokalj iz Živi-norejsko-veterinskega zavoda. Bolj so bili zadovoljni člani komisije, k je ocenjevala teoretično znanje tekmovalcev, njihove spretnosti pri vožnji s traktorsko prikolico in pravilnost ora- nja. Čeprav je zemlja zaradi že precej dolgotrajne suše trda, jim je šlo delo dobro od rok. Organizatorja sta popestrila tekmovanje še s praktičnim prikazom delovanja nekaterih kmetijskih strojev oz. traktorskih priključkov. Agromehanika iz Hrastja je predstavila škropilnike, Jože Rozman lovala na republiškem prvenstvu v Krškem. In kdo so bili najboljši? Pri mladih zadružnikih je zmagal Ciril Jugovic (KZ Škof j a Loka) pred Markom Jenkom (TZO Cerklje), Jankom Jegličem (TZO Naklo) ter Matejem in Janezom Križnarjem (TZO Sloga Kranj), pri mladih zadružnicah, kjer S* nastopili le dve tekmovalki, r bila Andreja Pavlin (TZO Slog« uspešnejša od Brigite (KZ Škofja Loka). V ekipnej tekmovanju je bila najbolj*' cerkljanska zadruga (Pfaffi Jenko), druga je bila TZO NaP (Jeglič, Oblak) in tretja kraitf ska Sloga (Matej in Janez K? žnar). Med poklicnimi trakto^ sti, kjer je bila udeležba z$ skromna, je v konkurenci te*' movalcev, ki so orali z dvobraz**' nimi plugi, zmagal Slavko Hre" pred Viktorjem Breznikom (oW KŽK Gorenjske), v konkurent tribrazdnih pa Jože Rozm*" pred Antonom Aljančičem (oW TZO Tržič) in Karlom TrillerjeJ» (KZ Skofja Loka). Ekipno je bij« med »dvobrazdnimi« prva O," zadnja) dvojica Hren-Breznik $ KŽK-jevega tozda Kmetijstvo, med »tribrazdnimi« pa TZO TT žič (Aljančič, Rozman) pred K* Škofja'Loka (Triller, Logondei) C. Zaplotn* Delo kranjskogorskih planincev Po obnovi koč razgibanje članstva Kranjska gora, 11. avgusta - Osemdesetletnico organiziranega društvenega dela so kranjskogorski planinci dočakali z vidnimi uspehi, saj so doslej prenovili vse tri svoje postojanke. V prihodnosti si bodo prizadevali predvsem za oživitev izletništva in druge telesnokultur-ne dejavnosti. Planinsko društvo Kranjska Gora se je zadnji čas nekoliko pomladilo, saj so prvotno šteli osnovanje podružnice SPD za kranjskogorski sodni okraj v letu 1903 kot ustanovno leto društva. Sedaj so se odločili, da za ta mejnik postavijo pet let poznejšo preselitev sedeža podružnice z Jesenic v Kranjsko goro. Tako letos praznujejo 80-letnico društva. Naj bo že kakorkoli, planinstvo ima gotovo trdno tradicijo v tem kraju ob vznožju Julijcev. Zato planinci ob turističnih delavcih sestavljajo eno najmočnejših društev, ki povezuje prek 300 članov. Posebno zanimivo je, da so med njimi celo tujci in naši državljani z začasnim prebivališčem v Kranjski Gori. Najbolj ponosni pa so, da se jim je pridružila tudi naša najboljša smučarka, Mateja Svet s svojimi starši. Za društveno delo v preteklosti je značilo, da se je delilo v gospodarsko in telesnokulturno dejavnost. Zlasti zadnja leta je bila gospodarska aktivnost obsežnejša, saj so imeli planinci nemalo dela z prenovo treh postojank. Najzahtevnejše je bilo rušenje Koče na Gozdu in postavitev nove postojanke v letih 1984 - 1986. Potlej so se lotili temeljite prenove Koče v Krnici, ki je dobila novo kuhinjo, posodobljen dnevni prostor in lepšo zunanjo podobo. Lani in letos so prenovili tudi kuhinjo v Mihovem domu na Vršiču in uredili okolico. Tako so kranjskogorski planinci dočakali 80-letni jubilej društva, kot naglasa njegov predsednik Andrej Žemva, z vidnimi uspehi, za katere imajo poleg njih zasluge številni domačini in tamkajšnje delovne organizacije. Obenem ocenjuje, da je bilo delo dobro tudi v društvenih Koča v Krnici, ena od treh postojank PD Kranjska gora, je priljU' bijena med planinci in turisti odborih in odsekih. Odbor za izlete je organiziral vsaj dve ali tri skupne ture v gore na leto, odbor za delo s šolsko mladino je vodil osnovnošolce na lažje izlete in jih ob tem vzgajal za planinstvo, propagandni odsek je skrbel tudi za . izobraževanje prek predavanj, markacisti pa so vzdrževali Hantovo pot na Prisank in pot čez Kriško steno. Ob planincih so bili dejavni alpinisti, ki se povezujejo v jeseniški alpinistični odsek, pa člani kranjskogorske postaje Gorske, reševalne službe, ki pohite k** pogosto na pomoč v gore. Kranjskogorski planinci prt' čakujejo, da pomeni sklenjen8 prenova postojank razmah d& javnosti zlasti za razgibanje članstva. Tako nameravajo raZ' širiti organizirano planinsko iz' letništvo in se več posvetiti del11 z mladimi, ki bodo prenašali pla' ninsko tradicijo na prihodnje rC dove. Stojan Saj« Ovčarski bal na Jezerskem Predstavili del ljudskega izročila Z ovčarstvom so se na Jezerskem začeli ukvarjati že v 16. stoletju, ko je bilo tu 73 malih kmetij, ki so jih imenovali hube. Ovca je bila tista žival, ki so jo naši predniki gojili v največjem številu vse do 19. stoletja, ko ovčereja začne nazadovati na račun vse hitrejšega razvoja govedoreje. Ovčarstvo je Slovencem pustilo tudi del ljudskega izročila, ki so ga v želji, da ne bi prešel v pozabe , poskušali obuditi v nedeljo, ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Na tradicionalnem Ovčarskem balu, ki ga je organiziralo tamkajšno turistično društvo, so prikazali vrsto planšar-skih šeg in navad in pripravili značilno pastirsko hrano, kot je na primer maslinek. Pastirji so ovce, ki so jih spomladi okoli sv. Petra gnali v planine, pripeljali nazaj, saj prihaja čas, ko je trava zelena le še na sončnih in mokrih tleh, zrak pa ostaja vse bolj čist. Ovce so strigli navadno trikrat na leto. V lesenem koritu so jih oprali, posušili, in nato s posebnimi škarjami ostrigli. Pozimi so dekleta in žene predle, fantje pa so predicam delali družbo. Pravijo, da je preja prinesla posebno toplino v hišo. Ovčjo volno so predelovali v sukno in uporabljali za pletenje nogavic, rokavic in jopic. Zanimive so tudi prigode pastirjev. Delo in gospodarjenje na planinah je pomenilo zlasti skrb za ovce in zgodilo se je, da je kakšno ovco pičila kača. Dober pastir je vzel tri kamne, jih položil nad ovco in pomolil. Potem je kamne vrnil na kraj, od koder jih je vzel. Učinek se je pokazal le, če si seveda verjel v vso stvar. Če pastir ni vedel, kaj je z ovco narobe, je vrgel devet kosov oglja \fpisker z vodo. Če je oglje potonilo, je pomenilo, da je ovca uročena. Sicer pa stari pastirji oziroma planšarji pravijo, da so avgusta, ko pridejo nazaj v dolino, vedno žalostni, saj ne vedo, ali bodo še kdaj odšli v planine. Mladi pa se seveda veselijo življenja v dolini. Tako so nas torej na Jezerskem spomnili na našo slovensko preteklost. Med ljudsko dediščino tedanjega časa pa prav gotovo ne moremo šteti ne K1?a, stih »štantov« ne čevapčičev. P°' grešala sem tudi pravo ljudsko pesem, ki je ne morejo nadome stiti nikakršne narodno-zabavne »oberkrajnarske« viže. Petra Škofij Foto: Gorazd Sini*, 12^'16- avgusta 1988 7. stran (MmmssissaLAS Ur Socialni kruh in kontrarevolucionarni duh Zdaj, ko so bruhnile na dan astronomske cene kruha, nam je jugoslovanski tisk, ki nikakor noče biti več podložniško spravljiv in ki se celo v najbolj bogaboječih izdajah posreči gorko pičiti našo moralistično ideologijo in sleči njene marksistične fraze, posredoval v zanimivo branje dolg spisek privilegijev, ki si jih zasluži naša vladajoča elita. Od posebnih trgovinic, kjer lahko kaj malega kupijo skoraj zastonj, do jaht, vikendov, brezplačnih stanovanj in celo garderobe: a ne le politbirokrati z vrha, ampak tudi ves nepogrešljivi aparatček, vsi spremljajoči slavilci slavnih, na tisoče komolčarjev in bogomolcev, ki so pri skledi. Kruh in privilegiji? Razlika je v tem, da zaradi kruha lahko stavkate, kriminalno prilaščanje družbenega imetja pa je tabu. Moralne družbene odgovornosti ni, menjave oblastne elite še manj, kajti zanjo ne velja noben mandat - je od vekomaj. Nič ne pomaga, če penite do stropa in primerjate kilo kruha, ki ga ne morete kupiti, z našim funkcionarjem, ki šviga mimo vas v marcedesu in se mu še sanja ne, kaj je ekonomska stanarina! Ko bo prišla jesen, vam bo tako načrtno ma-skiral življensko stvarnost, da boste zadovoljni s pol kilo kruha na teden! On ve, da domala pol stoletja dirigirane politizacije družbenega življenja ni brez posledic in da se bo jeseni pol Jugoslavije rade volje spet šlo histerično prekričevanje in spiritiziranje ter tekmovalo v izdelovanju domoljubnih bud-nic. Moj sosed Franček Banček, borec in antikrist, kot upokojenec že zdaj vzdrži s pol kile kruha na teden in ga zato naši otroci, ki bodo jeseni lačni in bosi hodili okoli, osebno ne »tan-girajo« tako boleče. Vzdrhti pa ob slehernih političnih iniciativah, ki nam jih v teh kontrarevolucionarnih časih ne manjka. Medtem ko je vse do zdaj živahno besedičil o unitarističnih prijemih in patološko oholih voditeljih, je bil oni dan ves prestrašen. — Franček, septembra bo v Beogradu velikanski miting za odpravo kontrarevolucije na Kosovu. Pojdeš? Daj mi mir! Imam slovenske kontrarevolucije čez glavo. —.Saj v Sloveniji ni kontrarevolucije! Tc* ti misliš. Kontrarevolucionarna oznaka za Slovenijo ni več noben hec, kajti srbski narod res verjame, da je pri nas vojna. — Daj no! Vsak pameten ve, da gre za idiotsko, panično psihozo kvazi-revolucionarjev, ki jim je vsaka protiutež, ki bi jim zamajala stolček, kontrarevolucija. Poslušaj in verjemi, da sem slišal iz prve roke. Naša planinska zveza sprejema telefonska vprašanja naših dobrih planinskih prijateljev iz vse Jugoslavije, ki boječe sprašujejo, če je v Sloveniji sploh varno. Sprašujejo,če jim bomo v planinah sploh hoteli postreči, če ne bodo govorili slovensko..? Če jim ne bomo razbili registrskih tablic, jih pretepli..? Nič se ne smej, kajti letos jih prav zato k nam v planine sploh ni, čeprav smo iskreno prijateljevali leta in leta. — Nemogoče! Je mogoče in strah me je, zanje in zase. Kaj si moreš zamisliti nekaj tako podlega in neciviliziranega kot je demagoško prepričevanje naroda, da smo Slovenci šovinisti zato, ker ljudem, ki ne razumejo slovensko govorimo v slovenščini.. Da jih žalimo, ker ne govorimo srbsko ali hrvaško.. Groza me je vseh posledic, hujskanja tistih, ki mislijo, da so sicer vsi jeziki v -■utn.,I::vli: rn^hc?r?vn'; 'e eden ie še bolj enakopraven... >renjci smo pa res varčni! Se pri Ustavljanju skladovnic drv zna-"•o izkoristiti razne opore, tudi Prometne znake, če stoje na pralni mestu. No, a taka varčnost z,*a biti škodljiva, posebno če drva zastirajo pogled voznikom na vaški ulici ob prihodu na glavno ce-*to! Za katero vas in katero cesto naj tokrat zamolčim. Če pa •noje bodice ne bodo zadosti za °dstranitev drv, bom pač moral na tomoč poklicati še koga večjega in Močnejšega od mene. TRGOVSKA NEMORALA! Nekako pred slabim letom dni smo v tej rubriki poskušali prikazati mizerno stanje prodajaln s ploščami na Gorenjskem. Vse skupaj je bilo zapisano s pobožno željo, da bi se mogoče vsaj kateri izmed "glasbenih poslovodij" premislil in vpeljal času primerno poslovanje. Kakšna naivnost! Kdaj ste bili zadnjič v trgovini, kjer imajo na policah tudi plošče, kasete? V kolikšni meri so prodajalci resnično poznali tisto kar njihova trgovina ponuja v nakup? Koliko... - vprašanja si sledijo v dolgi vrsti, odgovori, ki bi morali vsaj deloma prehajati v trdilno obliko pa so seveda povsem drugačni. Pravzaprav bi lahko mirno prepisali ugotovitve, ki smo jih v zvezi s. tem navajali preteklo leto, ker so spremembe na tem področju malenkostne. Resnejši kupci plošč in kaset tako še vedno odnašajo svoj denar ljubljanskim trgovcem, ki pač veliko bolje vedo, kako se tem rečem streže. Pa si vseeno dovolimo in z vsaj nekaj imeni spodbudimo h kvalitetnim spremembam na tem področju - Nama, Elektrotehna, Merkur? Prav z veseljem bi odstopili sicer skromno odmerjen časopisni stolpič "strganih strun" eni izmed zgoraj omenjenih trgovskih podjetij, ki bi se lotili resnih sprememb na področju, ki mu danes namenjamo svojo papirnato pozornost. Bo kaj boljše, ko bo gospodarska kriza še hujša in borba za kupca večja? Nagradna igra BR Zvezda sprašuje Ljubitelji zabavne glasbe dobro poznate pevca Staneta Vidmarja, Zvezdo Mimo pevskega se zdaj poskuša tudi na gostinskem in trgovskem področju Prav s slednjega je tudi naše (oziroma njegovo) nagradno vprašanje Takole se glasi Kakšen je naslov trgovine, ki jo je pred dobrima dvema mesecema v Kranju odprl Stane Vidmar? Napišite pravilen odgovor na dopisnico in jo pošljite na naslov Gorenjski glas, Moša Pijadejeva 1, Kranj (za nagradno igro), mi pa bomo med pravilnimi odgovori izžrebali tri Nagrade zanje bodo najnovejša kaseta Staneta Vidmarja Vso srečo pri ugibanju! V. B. KUPON Ime in priimek .,, Naslov................. Odgovor.'............ DOLGO, VROČE Počitek na mestnih ulicah, z nogami na klopi... Na radovljiškem kopališču. Foto: F. Perdan MILAN BAVEC »Kaj je judo. V Evropi ga ima večina za fizični šport, Japonci pa ga jemljejo kot celovito vzgojo človeka. Zlorabe znanja ne sme biti in to terja zrelega, zavestnega človeka. Če se je kakšen tak pojavil v klubu, je bil hitro izločen. Sicer pa je v judu kot pri vseh ostalih športih pomembno znanje, še posebej pa mora biti judoist potrpežljiv. Leta in leta traja, da nekaj zna. Je pa vsestranski šport. Obremenjeno je celo telo. Pomembni sta taktika, zbranost. Je moški šport, vendar ne grob. Oprema je nenevarna, judoisti so bosi, zboljšali so se materiali, tako za obleko kot za blazino. Seveda pa mora biti telo utrjeno,« razmišlja o judu Milan Bavec iz Kranja, nekdanji odlični kranjski judoist, sedaj pa je direktor tozda Orodjarna v Iskri Kiber-netiki. Po zaključku tekmovalne kariere se je za nekaj let iztrgal judu, pa so ga zvabili nazaj in danes jo predsednik Judo kluba Triglav Kranj. »V prvo zvezno ligo verjetno ne bomo mogli, ker so Olimpiji ukinili kazen. Ostali bomo v republiški ligi, kjer je naš cilj prvo mesto in nato uvrstitev v prvo ligo. Soočeni smo z menjavo generacije, vendar je za njimi precej mladih. Organiziramo začetne tečaje, sekciji pa imamo na Žagarjevi in Prešernovi osnovni šoli. Urejujemo svojo telovadnico za trening in mislim, da bomo imeli kar dobre pogoje za delo, prek celega dneva in ne le zvečer. Čeprav imamo 6,7 trenerjev, jih je še premalo. Samo prva ekipa trenira petkrat tedensko, potem pa so še ostale, tečaji. Na blazini bi se pogosteje radi srečali tudi veterani,« pripoveduje Milan Bavec, ki se je začel ukvarjati z judom leta 1959, tri leta po osnovanju kluba, za kar imata največ zaslug inžg. Mlakar in inž. Bratko-vič. Takrat je bil klub že močan in je v državi marsikaj pomenil. »S prijatelji smo šli na začetni tečaj, naredili izpit in jaz sem bil med tistimi, ki smo v klubu ostali. Spominjam se, da so takrat nastopali Mito Trefalt, Franc Šifkovič, Borut Kobi, Stane Stare, Pavšič, Hostnlk, Miha Molan, ki je bil tudi trener, Stane Kavčič itd. Zelo močni smo bili, posebno v letih 1961 do 1963, ko smo bili republiški, pa tudi državni prvaki. Sam sem bil v težki kategoriji, za katero je bilo v Kranju vedno dovolj judoistov. Najprej je bil Stare, nato jaz, potem pa Zaplotnik. Bil sem državni in republiški prvaka, imam zeleni pas, bil sem v kadetski državni reprezentanci, pa tudi v člansko sem bil izbran, vendar je šel vedno nekdo drug, kar je sploh jugoslovanska posebnost.« J. Košnjek PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNO SIMONA PIRC Se vam je že kdaj zgodilo, da ste pozabili doma denarnico in prišli v trgovino, gostilno ali kam drugam brez ficka v žepu? Vam je kazalo kaj drugega kot obrniti se in vrniti domov? Nič, razen če niste srečali prijatelja, znanca, ki vam zaupa pa vam posodi denar... J.B. z Bleda si je s hčerko zaželela ogledati razstavo cvetja v L!;::.': 2 Š£ n" vhodu, ko ie hotela plačati vstopnino ugotovila da je brez denarnice. Kaj zdaj? Saj ima čeke, toda znesek za dve vstopnici je premajhen za en ček. Stopila je v bližnjo gostilno, h Kernu, pa poprosila gostilničarja, če ji hoče vnovčiti ček za naj.nižjo vrednost, 5.000 dinarjev. Nič ni hotel slišati za to in ženska je obstala vsa obupana. Je mar res vso to dolgo pot 7. Bleda v Cerklje naredila zastonj? Pa še otrok je razočaran. Nikogar ni poznala da bi se obrnila nanj. Res ji ni kazalo drugega kot da se vrne domov, ko pristopi k njej deklic, natakarica v gostilni in ji ponudi svojih 5.000 dinarjev. Bo že enkrat vrnila, saj se ji prav nič ne mudi. Žena z Bleda je bila presenečena, verjeti ni mogla, da je kje še lahko tako prijazen, dober človek. Pa še tako mlad povrhu! Poiskali smo to natakarico Si- mono Pire v Cerkljah na Gorenjskem. »Obupana se mi je zdela, pa se mi je zasmilila. Zakaj bi še enkrat tako daleč hodila. Petsto jurjev pa danes tako ni nič, pa sem ji ponudila. Že čez nekaj dni sem dobila po pošti denar. Še enkrat toliko!« Iz Zasavja, točneje Hrastnika je doma Simona, ta prijazen, prijeten deklic. Od februarja je natakarica v Cerkljah, pa si je že ustvarila svoje mnenje o Gorenjcih. »Škrti niso tako kot se govori, odprti pa so še bolj, kot mi Štajerci, pa tudi agresivni. Prijazni in neprijazni so pa tako ljudje, bodisi na Štajerskem ali pa na Gorenjskem.« D. Dolenc Ivlale gorenjske vasi Dobro Polje Piše: D. Dolenc *a živinorejo so se odločili Oobro Polje šteje danes 30 hiš, »duš« smo pa našte-1 97. Če smo kakšnega izpustili, se opravičujem. Se pa že po zunanjosti hiš in po številnih novih zadevni nekaterih gradnjah vidi, da so tod doma pridni, pri Judje. Več kot polovica hiš je novih, pri ne v arjnčnekova Francka se je specializirala za ^rejo telet. Po trinajst štirinajst na leto jih vz l poto F. Perdan jih vzredi. kmetijah že stojijo veliki, moderni hlevi. Zadnji ga je gradil Majdlen, zdaj pa imajo za gradnjo že vse pripravljeno pri Pužman. Tudi Dobro Polje se je specializiralo za rejo živine. Trenutno jo imajo največ pri Marinčnek, kar 27 glav je v hlevu. Vzre-ji telet se posveča gospodinja Francka Baloh. Vsako leto jih vzredi deset in več. Samo letos ima 7 pr-vesnic v hlevu. Dosti dela zahtevajo teleta, veliko čistoče, pozornosti, pravilno prehrano. Vsako jutro ji vzamejo vsaj tri ure. Paziti mora, da teliček ne dobi preveč mleka, prvi teden sme sesati le na en sesek, drugi pa na dva, sicer je mimogrede bolezen tu. A če že pride do kakšne driske pri teletih, Francka kar sama vse uredi; prava tabletka in ruski čaj, pa je spet zdrav in ni treba iskati veterinarja. Večje kmetije so v Dobrem Polju pri Spanšč, pri Pužman, pri Majdlen, Brkove, Fehtar, Marinčnek in pri Anžk, po dve, tri glave v hlevu pa imajo pri Tacelnu, pri Radič, Bohinc, Debevc. Fehtar in Pužman oddajata mleko, ostali pa ga imajo le za doma in morda za sosede. Konja imajo le pri Pod-lipniku. Posebno veselje ima z njima Podlipnikov Jože. Celo zapravljivčka si je kupil. Prva na najvišjih »stolčkih« Dva obrtnika ima Dobro Polje: mizarja in elektronika. Z elektroniko se ukvarja Janez Frantar, Šivicev Jože je mizarski mojster. Pri slednjem smo se ustavili. Pravkar dela opremo za nek tržiški lokal. Mizarstvo je pri hiši že dolgoletna tradicija. Oče Franjo Šivic je imel mizarstvo že pred vojno / Ljubljani, po vojni pa je nadaljeval v Dobrem polju. Daleč poznan je. Eno največjih njegovih del je bila tudi oprema Sava centra v Beogradu. Glavni oder za predsedstvo je njegovo delo. Takrat, ko sta s sinom Jožetom montirala v Beo- Mizarska mojstra oče Franjo in sin Jože Šivic: »Prva je kvaliteta« — Foto: D. Dolenc gradu, so ju našli beogradski novinarji in pisali o mojstrih, »ocu i sinu«. In kadar danes gledajo po televiziji prenos s kakšne pomembne seje, si 'poti-hem mislita: »Tamle gor na teh stolčkih sva pa midva sedela prej, kot vi vsi skupaj...« Sin Joža ubira očetove stopinje: prva je kvaliteta. Če se te držiš, ne boš nikoli propadel. Tri leta je odkar je oče spregel in on prevzel, a dela mu nikoli ne manjka. Dobrega mojstra vedno najdejo, pa če je še bolj skrit. In še nekaj izdelujejo tu: hokejske palice, kajti vneti hokejisti so tu doma. Jože ga je igral, zdaj pa že njegov 9-letni sin Mitja igra za Jesenice. Prva vrsta za duhovnike Družabno življenje je bilo včasih bolj živahno v vasi, pravijo. Pri Mujdk n so se najraje zbirali, ker je bil oče silno družaben. Rad je videl, da so mladi prihajali k hiši, sam jih je učil plesat. Enkraten spomin imajo domačini na Majdlenovega ata, ki je ob svojem godu, na sv. Antona, kar sam potico spekel, krofe ocvrl. Na igre so pa na Brezje hodili, gospodje in nune so imeli »čez« igralske skupine. V samostanski dvorani so igrali. Kako so dobropoljski otroci prosili za dva dinarja, da so smeli iti gledat. Otroci spredaj so morali poklekniti, da so zadnji videli. Prva vrsta je bila seveda za duhovnike rezervirana. Odlične igralce so imeli; Albin Šivic, Anica Janša, Tončkovi iz Dolenj pri Brezjah, Jurgeletova Angela z Brezij, Loj zovi Gabrijela in Anica, pa brata Ivan in Ciril Škofic, pa Novakova Milica iz Mošenj... Flaki so zažgali streho Vojna tudi Dobremu Polju ni prizanesla. Vso vojno se ni nič posebno hudega zgodilo, zadnje dni vojne, pravzaprav že v svobodi pa je v vasi gorelo. Štirje nemški transporti so stali na progi od Otoč do Globokega. Nemci se niso hoteli vdati in so s flaki streljali na rob, kjer so slutili partizansko vojsko. Naboje pa je neslo čez, na dobropoljske strehe. Takrat je pogorel Janžekov pod, Španščev hlev, Brkovčleva hiša in hlev ter Majdlenov hlev. Ljudje so bili silno prestrašeni. Mislili so, da je že konec, pa je bilo najhuje. Ne le, da je gorelo, še Vlasovci so se usuli z Brezij. Partizani so prišli po Marinčnekovi Vido in Minko in po Anžkovo Tinco, da so šle reševat ranjence. Na Posavec v gostilno so jih znosili, kjer je bila v gornjih prostorih zasilna bolnišnica. 11. maja 1945 je to bilo. Šele potem je po cesti prišel prvi avto, na kapah pa so se pokazale rdeče zvezde... / ureja DARINKA SEDI '(&®S8mm@!QLA& 8. STRAN SPREHOD PO GORENJSKEM SEJMU Torek, 16. avgusta 198* BRSKALI SMO PO NAJVEČJI TRGOVINI Bančni posli na sejmu - Če ste se odločili za obisk Gorenjskega sejma, naj vas ne skrbi, da boste morali v banko v mesto in potem z denarjem na sejem. Vse bančne posle pri nakupovanju na sejmu lahko tokrat opravite v poslovalnici Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske na sejmu v večnamenski dvorani. Poslovalnica je odprta v petek, soboto in v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Med sejmom bosta v poslovalnici Ljubljanske banke delala Danica Ču-fer in Miran Križaj. rii JELOVICA Na Gorenjskem sejmu v Kranju od 12. do 21. avgusta 1988 JELOVICA ŠKOFJA LOKA se predstavlja. Poleg standardnega programa stavbnega pohištva in montažnih hiš, tudi z novimi izdelki: masivna vhodna vrata dvokrilna vhodna vrata izboljšano polkno z gibljivimi lamelami element za zasteklitev balkonov, lož, pokritih teras... zložljiva vrtna garnitura notranje montažne predelne stene,vse informacije in prospekte dobite na Gorenjskem sejmu in v naši prodajalni v Škofji Loki MERKUR Na Gorenjskem sejmu v Kranju MERKUR razstavlja In prodaja izdelke bele tehnike, barvne televizorje, EMO posodo v garniturah, električno ročno orodje ISKRA in BLACK & DECKER, varilne aparate VARSTROJ, šivalne stroje BAGAT, stisklanice in mline za sadje, električne pastirje in polnilce za akumulatorje, baterijske svetilke, sekire JEKLO - RUŠE, kosilnice za travo, betonske mešalce in samokolnice, gradbeni, izolacijski in vodoinstalacijski material, peči in radiatorje za centralno ogrevanje, solarno tehniko. Ob gotovinskem nakupu blaga nad 50.000 din vam odobrijo 15% SEJEMSKEGA POPUSTA. Izkoritite možnost nakupa na 6 mesečno brezobrestno posojilo. ' ' Konsignacijska prodaja je zastopana z ALPINA motornimi žagami, ALKO električnimi in motornimi kosilnicami za travo, BELZER in SANDVIK ročnim orodjem, REMS ročnim in strojnim orodjem za vrezovanje navojev, KLOCK-NER oljnimi gorilci in izdelki zabavne elektronike. Na razstavnem prostoru MERKUR je vsak dan demonstracija ^električnega ročnega orodja ISKRA in BLACK & DECKER. V sredo, 17. avgusta, bo mi sejmu DAN MERKURJA in SIPO REXA. • * VTOmurha Novo v Avtomurki - Murka iz Lesc je tokrat na sejmu pripravila različna presenečenja. Eno takšnih je tudi avto Renault 21 TL s 139jkki^)inim motorjem (49 KW). Avto je zanimiv tudi zaradi cene, saj je 35.871.000, prometrHaiJBpfhf to ceno pa znaša 36,5 odstotka. Povejmo še, da je pri nakupu tega avtomobila zelo l^atel^iobavni rok. Vse informacije dobite v poslovalnici Avtomurka v Lescah (telefon 74-860) in na Gorenjskem sejmu v Kranju. Letos se prvič na Gorenjskem sejmu predstavlja tudi Alpetour - DO Mestni hoteli. Na zabaviščnem prostoru imajo da paviljona (hotel Creina in hotel Transturist). Nudijo poslovna kosila, malice, kot posebnost pa školjke, odojka, specialitete na žaru, makovo in orehovo potico, prekmursko gibanico itd. Da o veliki izbiri pijač niti ne govorimo. Obiščite jih in sami se prepričajte. ' Foto: F. Perdan SPREHOD PO GORENJSKEM SEJMU 9. STRAN i'- S«J©ll<^GLAS Zanimiva ponudba po znižanih cenah - Najrazličnejših popustov in sejemskih ugodnosti tokrat resnično ni malo. Tako je tudi v razstavnem prostoru Oblačila Novost v hali A. Cene njihovih izdelkov ženske konfekcije bi lahko označili kar za razprodaj ne. Imajo veliko izbiro poletnih kril, bluz, oblek in halj v vseh velikostih. Cene pa so znižali od 40 do 60 odstotkov. Obiščite Oblačila Novost Tržič v hali A na Gorenjskem sejmu, saj poletje še traja. Priložnost, da obogatite knjižnico - Obiskovalcem sejemskih prireditev v Kranju se Kmečki glas tudi tokrat ni izneveril. V razstavnem paviljonu v večnamenski dvoranice tokrat predstavlja z bogato založbeno dejavnostjo in novostmi iz strokovne lifft-ature.:Tu indijo tudi knjige Vrtnarjenje pod folijo in steklom, Sladkovodni akvarij, Sadje v*naši prehrani, Zelenjavne, mo-čnate in mlečne jedi. Svetujemo vam, da obiščete paviljon Kmečk^aF f lasa, kjer var%bo novosti in ostalo strokovno literaturo predstavila in vam hkrati tudi svetovala Nives Križttar. Gorenje vabi Gorenjce Vsak dan, v četrtek pa sploh !■■■ I mm i « m i l -IS! 5!* & «111 £w> W/, yw »Na Gorenjski sejem smo tokrat prišli, da obiskovalcem, predvsem pa potrošnikom z Gorenjske, predstavimo naš proizvodni program,« je povedal Zdenko Pleše, vodja razvoja in pospeševanje maloprodaje, ko smo se v hali A ustavili v paviljonu Gorenja Velenja. »Gorenje ima sicer že kar precej prodajno razstavnih centrov v Sloveniji in tudi v drugih republikah, le na Gorenjskem ga nimamo Salo smo za celovito predstavitev tudi izkoristili letošnji Gorenjski sejem.« Njihova predstavitev z ugodnostmi pri nakupu je tokrat zares zanimiva in pestra. Predstavljajo se z varilnimi aparati, malimi gospodinjskimi aparati, celotnim izborom in proizvodnim programom bele tehnike, z akustičnim in TV oziroma video programom. Če morda opremljate kopalnico, boste v paviljonu našli bogat izbor kopalniškega pohištva in grelnikov Tiki. Od kuhinjske opreme pa naj vas opozorim na kuhinjsko pohištvo in še posebej na kuhinjske nape. Kar pa zadeva njihov televizijski proizvodni program, sta posebnost mali prenosni televizijski sprejemnik in barvni televizor s tako imenovanim polnim ekranom, izdelan po najsodobnejši tehnologiji. Vse našteto in še več lahko takoj kupite v paviljonu Gorenja v hali A. Pred nakupom vam bodo seveda tudi strokovno svetovali. Zaradi tega pa njihovi izdelki niso nič dražji. Nasprotno, Gorenje ima na sejmu za svoje izdelke zelo ugodne pogoje in popuste. Posebnost nastopa Gorenja na letošnjem Gorenjskem sejmu pa čaka obiskovalce v četrtek, 18. avgusta, zvečer. V večernem programu bo nastopal ansambel GU-GU, Gorenje pa bo takrat poskrbel za presenečenje z lepimi nagradami iz njihovega proizvodnega programa. Ne pozabite torej na Gorenje, še posebno v četrtek, ko boste med srečnimi izžrebanci sejemskih vstopnic tega dne morda prav vi. Ves gradbeni material od temeljev do strehe: opečnejCementne, keramične, lesene izdelke itd., ugodno nabavite pri LESNINI, KRANJ - PrimskovO'SObiŠčite nas, pri nakupu vam bo pomagal naš svetovalec. Vse materiale vam nudimo po ugodnih kreditnih pogojih. Obiščite nas na sejmu v Kranju od 12. do 21. avgusta 88. Naša trgovina v Kranju na Primsko- vem pa je odprta vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949. agrotehnika - gruda AGROTEHNIKA - GRUDA na sejmu v Kranju - priporoča obisk v njihovem paviljonu. Nudi traktorje TORPEDO, IMT, ZETOR, TOMO VINKOVIČ. Motorne žage, gozdarske stroje in orodje. Vse vrste kmetijskih naprav. Vse priključke za traktorje, ki se izdelujejo v Jugoslaviji. Drobno kmetijsko mehanizacijo, orodje za vrtičkarje in sadjarje. Rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in avtomobile ZASTAVA. Vse vrste gum, klinasta jermena, ležaje, akumulatorje, avtolake, servisno orodje. Obiščite jih in se prepričajte o njihovi ugodni ponudbi. Celovit nastop Metalke - Blagovnica Metalka je že lep čas na Gorenjskem sejmu stalen gost. Njihov nastop je tokrat zares zanimiv in vsestranski. Imajo vso kmetijsko opremo, orodju, mehanizacijo, vse za dom in gospodinjstvo, kuhinjsko pohištvo, opremo, svetila. Še posebno zanimive pa so njihove sejemske ugodnosti. Za svetila imajo 20 odstotkov popusta, za gospodnij-ske potrebščine, električna orodja, traktorje in kmetijsko mehanizacijo 10 odstotkov in za kuhinjsko pohištvo Gorenje 15 odstotkov. Kuhinje, posode, svetila in orodje lahko kupite tudi na posojilo. Če pa boste kupili za najmanj 2,5 milijona dinarjev, boste dobili tudi darilno kartico, s katero boste pri nakupih v Metalki imeli do konca leta 5-od lotni popust. In še nekaj: prevoz do 30 kilometrov je brezplačen. Izolirkin proizvodni program - V večnamenski dvorani Gorenjskega sejma boste našli tudi razstavni prostor Izolirke. Zakaj jo posebej omenjamo v našem sejemskem sprehodu? Predvsem zaradi predstavljenega proizvodnega programa. Tu se lahko dogovorite in kupite strešno lepenko, stiropor, bitumensko maso, mineralno volno, kombi plošče in marsikomu že znane bitumenske skodle. Če potrebujete oziroma iščete kaj od omenjenega, ne pozabite na Izolirko v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. @©JT^SSJJ©[^GLAS 10. STRAN SPREHOD PO GORENJSKEM SEJMU Torek, 16. avgusta 1| lorek, alDles industrija pohištva Železniki telefon: 064/67-121 66-155 Alples je prvič predstavil program AL lani novembra na Beograjskem sejmu. Sestavljivi program je že tedaj vzbudil pozornost in čeprav zanj na sejmu niso osvojili nagrade, je bilo zanimanje zanj zelo veliko. Prva serija predsob AL je bila na trgu takoj razprodana. ALPLES Industrija pohištva Železniki /ILPROGRAM PRVIČ NA GORENJSKEM Alples iz Železnikov, znan daleč naokrog po pohištvu Triglav in po sistemu Dom oreh, je tokrat spet presenetil. Na Gorenjskem sejmu se predstavlja z novim programom in sicer s predsobami AL. Program AL pa je šele uvod v celovit program. Kmalu bo na tržišču tudi AL program spalnic in nato še dnevnih sob. llI'i"Kiiiii^J pohištva Železniki telefon: 064/67-121 66-155 Posebnost sestavljivega programa AL je, da se precej razlikuje od podobnih tovrstnih sestavljivih programov jugoslovanskih proizvajalcev po obliki in izgledu. Osnovna zamisel načrtovalcev programa je bila, da bo primeren in dosegljiv vsakomur. Zaradi sistema sesta- vljanja je z njim moč opremiti vsako predsobo. Posebnost pa je tudi tako imenovana tehnologija oblačenja, ki daje videz masivnega pohištva. AL program malce sicer spominja na prejšnji program Dom oreh, vendar Dom v prostoru ni vzbujal vtisa masivnosti. » Osnovna značilnost programa AL je, da naj bi bil zaradi se-stavljivosti tudi dosegljiv za vsak žep. Če na primer na začetku pri opremljanju stanovanja ne bi zmogli stroškov za celotno opremo, ga je moč tudi kasneje poljubno dopolnjevati oziroma postopoma opremljati stanovanje. Sicer pa je trenutno na tržišču šele program predsob AL. Program za spalnice bomo najbrž že lahko predstavili na jesenskem sejmu stanovanjske opreme v Kranju, medtem ko bomo program za dnevne sobe pripravili do letošnjega Beograjskega sejma, ki bo novembra,« je povedal Ivan Lavtar,« ki je v Alplesu odgovoren za prodajo. Alples, ki je sicer redni gost na kranjskih sejemskih prireditvah, se tokrat v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma predstavlja samostojno. Nastopa z vsemi tremi pro- grami in sicer s pohištvom Triglav, s programom Dom oreh in prvič programom AL za predsobe. Če se boste odločili za nakup v Alplesu in izbrano pohištvo tudi takoj DOM OAKS CZ cz cz* TRIGLAV plačali, vam v Alplesu dajo pri "l9 kupu kar 25 odstotkov popusja c, pa se boste odločili za nakup s P* sojilom, ga boste lahko odrViača11 šestih mesecih brez obresti Ze ugodni pogoji, mar ne?! Svojevrstna Alplesova 9°se\-nost je tudi preusmeritev na nje tržišče, v izvoz. Po lettfšf"' majskih ukrepih so proizvodr.ijo K domače tržišče zmanjšali kar za, odstotkov, za toliko pa so poveč tudi izvoz. Ob obisku Gorenjskega sej'11' torej nikar ne pozabite v več^j menski dvorani obiskati raz prostor Alplesa Industrije. p°n., štva iz Železnikov. Sami se , r-jreP .j, čajte o novostih in poseb> po*1 programa AL za predsobe. S6*J da pa ima Alples na sejmu program Triglav in Dom oreT-ostaio kosovno pohištvo. \, SPREHOD PO GORENJSKEM SEJMU 11. STRAN GLAS M-KŽK TOZD AGROMEHANIKA, Kranj, Hrastje 52/a razstavlja in prodaja na sejmu v Kranju kmetijsko mehanizacijo: — program lastne proizvodnje: škropilnice, atomizerje, predsetvenike itd. Pri nakupu škropilne tehnike, vam samo do konca sejma nudijo 40% popust. — po tovarniški ceni lahko nabavite traktorje iz programa IMT, Beograd: IMT 539, IMT 542, IMT 560, IMT 577 z vsemi priključki — iz programa TOMO VINKOVIČ, Bjelovar, pa traktorje TV 420, TV 523, TV 732, in TV 1518-transport, z vsemi priključki. Izredno ugodno na sejmu: kratki dobavni roki, za traktorje TOMO VINKOVIČ 10% popust proizvajalca ali brezobrestni kredit. Že 18. leto pribajajb na Gorenjski sejem simpatični fantje Iz Droge Portorož, TOZD Riba Izola. Oglasite sc pri njih in postregli vam bodo s pečenimi sardelicami, osliči, skušami, lignji ali školjkami. Gotovo vam bo teknilo tudi domače hladno vino refošk ali malvazija, gt Foto: F. Perdan Kovinotehna blagovnica Fužfnar Jesenice tudi tokrat preseneča - Z roko v roki nastopa Kovi-notehna ne letošnjem Gorenjskem sejmu v Kranju in v Blagovnici na Jesenicah. Posebna priložnost za obiskovalce (graditelje) je izreden nakup radiatorjev s 6-odstotnim popustom, če jih plačate takoj in v denarju. Pri pralnih strojih, zamrzovalnih skrinjah, barvnih televizorjih in še čem je ta popust kar 15-odstoten. Pomislite: 15 odstotkov ceneje! Se priporoča Fužinar Jesenice. Domači zdravmK POPROVA META POMIRJA TUDI v v Z0LC Poprova meta je ljudsko zdravilno zelišče; na deželi jo najdemo skoraj v vsakem vrtu. Najbolje je uživati čaj poprove mete, čeprav ima olje poprove mete močnejši učinek. Vsekakor pa tudi čaj, tako kot olje, poživlja izločanje žolča, pomirja žolčne napade, ki so posledica napenjanja v želodcu ali drugih nepravilnosti v želodcu in črevesju. Ker spravi vse telo v ravnotežje odstrani vse živčne motnje, tudi živčno bitje srca, znatno pripomore, da se pomirijo ali celo popolnoma prenehajo vse hipohondrije, ki nastanejo zaradi krčev, bolečin in živčnega nemira (depresivnih stanj). To zdravilno moč je posebej poudarjal Kneipp. Za preliv vzamemo 1 do 1 1/2 čajne žličke listov (ali cveta-činih vršičkov) za 1 skodelico. Spiti smemo 3 do 4 skodelice na dna. Vedeti pa moramo, da vsakodnevno uživanje čaja iz poprove mete slabo vpliva na srce. Po 8 do 12 dneh prenehamo za 1 teden s čajem in nato spet nadaljujemo, če je potrebno. V tem primeru je koristno dodati noževo konico janeža na skodelico. Nasvet, ki ga večkrat lahko beremo, da morajo starejši ljudje, posebno starejše ženske, piti vsak dan čaj iz poprove mete, je nepravilno. Olje poprove mete (dobimo ga v lekarni) zaužijemo s po-žirkom vode ali na košČKU sladkorja 2 do 4 kapljice 3 do 4-krat na dan. Ni priporočljivo, da bi ga stalno jemali. Črevesne krče ali vnetja debelega črevesa hitro ublaži in pomiri klistir iz ka-miličnega čaja, kateremu smo dodali nekaj kapljic olja poprove mete. Ljudsko zdravilstvo daje poprovi meti še poseben poudarek: Zavrelek iz cveteče rastline je dobrodejen za obkladke na čelo pri glavobolu, če le-ta ni posledica vročine. Zavrelek pomaga zoper naglavne kraste pri otrocih. Poprovo meto namakajo pol ure v toplem vinu in pripravek pijejo, da bi pospešile porod. Kratek čas namakajo liste poprove mete v razredčenem vinskem kisu in pijejo, da se pomiri spahovanje in nelagodnost v želodcu ter zoper gliste. Zrezane liste poprove mete skuhajo z ječmenovo moko in vodo ali vino v gosto kašo ter polagajo na čire, da bi se zacelili. Iz zdrobljenih listov poprove mete, kisa in kislega testa pripravljajo obkladke, katere polagajo na predel želodca zoper bruhanje, davljenje in boleče spahovanje. Pa še to: Rastline porežemo pri tleh ter potrgamo zdravo listje; v ljudskem zdravilstvu uporabljajo tudi cveteče poganjke. Delamo v sončni pripeki in popoldanskih urah. Največ olja v listih in cvetovih je prav pred polnim razcvetanjem. Ne nabiramo od rose, dežja in megle vlažnih rastlin, ker imajo malo olja in pri sušenju porjavijo. POSKUSIMO ŠE ME ZELENA SOLATA Z GORGONZOLO Kdo je tvoj gospodar, tvoje želje ali ti sam? Indijski pregovor TA MESEC NA VRTU V krajih, kjer niso zime preveč hude, lahko proti koncu avgusta raztrgamo močne grmiče poprove mete. Skoraj vsaka tri leta moramo obnoviti nasad poprove mete, sicer se zemlja preveč izčrpa in ne dobimo zadovoljivega pridelka. Kdor si mora priskrbeti nove sadike, naj izbira samo med sortami, ki se odlikujejo po močnem in prijetnem vonju. Ena izmed najboljših je 'Polvmentha'. Poleg tega naj izvirajo sadike iz zdravega nasada, ki ni okužen z metino rjo. Poprova meta naredi odeblje-ne podzemske poganjke, te uporabimo za razmnoževanje z delitvijo in raztrgavanjem. Posamezen del, ki ga bomo uporabili za razmnoževanje, naj ne bo premajhen da se bo nov nasad hitro razrastel. Vsaka nova rastlina naj ima nakazanih vsaj 3 do 5 pogajvjkov. Na vrtno gredo sadimo meto v treh vrstah, rastline pa po 20 cm narazen. Na tekoči meter gred potrebujemo 15 sadik. Saditi ne smemo pregloboko, takoj nato pa dobro zalijemo. Vlažna tla so za poprovo meto primernejša kot preveč suha. Vedno pa naj bo dovolj založena z organskimi snovmi. Svežega hlevskega gnoja meta ne prenaša, zato mora biti zemljišče v stari moči. Uporabljamo pa lahko zares dobro preperel star hlevski gnoj in šoto. Uspeva sicer tudi na sončni legi, vendar ji je ljubši topel prostorček v pol-senci. Zaradi tega jo lahko sadimo med redke grmiče jagodičev-ja, ali na grede, ki jih obsije sonce samo dopoldne ali samo popoldne. Konec avgusta zadnjič porežemo vršičke žajblja. To je že drugi pridelek, saj smo prvič rezali žajbelj že konec junija. Poganjke hitro posušimo v senci in osmukan listni drobir spravimo v posodah, ki se dobro zapirajo. Tudi timijan porežemo še enkrat proti koncu avgusta; mladi poganjki bodo pred zimo še do-voj dorasli. Grmičke timijana porežemo kakšnih 6 cm nad tlemi. Porezane vršičke zvežemo v zračne šopke in jih podobno kot majaron in baziliko posušimo, omanemo in drobir spravimo. V dobro zaprtih posodah se zelo dolgo ohrani aromatičnost materine dušice. Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavo solate, 2 ne prezrela paradižnika, pol kozarca olja, 2 žlici kisa, 200 g gorgonzole, pol kozarca kisle smetane, 1 žlico vinjaka, sol, poper. Solato očistimo, operemo in narežemo. Paradižniku odstranimo seme in ga narežemo na kolobarje. Solimo, popramo, zabelimo z oljem in kisom in po-tresemo z nadrobljeno gorgonzolo. Solato prelijemo še s kislo smetano, ki smo ji primešali vi-nja. Vse previdno, a temeljito premešamo in do uporabe postavimo v hladilnik. Moda Tisti, ki so obiskali otvoritev Modne hiše Pristave na Bledu, so imeli kaj videti. Na bogati modni reviji so se predstavile vse naše tekstilne, trikotažerske in usnjarske tovarne, ki hoda imele svoje prodajalne v tej Modni hiši. In če bo res, kar obetajo, bomo Gorenjke lahko prav tu videle, kaj je tisto najbolj modno za nas, oh vsaki letni dobi. Na sliki: izredno uspešna kolekcija Rašice za prihodnjo jesen in zimo. - Foto: F. Perdan SALON POHIŠTVA KRANJ Ugodni pogoji nakupa: novo pohištvo bi kupili, pa nimate korajže.ker je predrago. Ne imajte - pridite v LESNINO Kranj in pohištvo, ki si ga želite, boste lahko kupili po zelo ugodnih pogojih. Lesnina vam 0u-di 3 in 6 mesečno obročno odplačevanje z minimalno 12% tetno obrestno mero. Za gotovinsko plačilo pa vam iz Bresto-Vega programa nudimo sedežne garniture z 20%-nim popustom . Zelo ugodno lahko kupite regal Ultra, ki ga Lesnina razprodaja kot opuščen program. Enkratno priložnost lahko koristite pri nakupu strojenih govejih kož. Talne obloge, iti-^°n, tople pode, lahko dobite na 6 mesečni kredit brez obresti. Nudimo tudi domačo in uvoženo pluto za oblogo sten, tal in l2olacijo. Iz konsignacijske prodaje pa nudimo pomivalne in Pralne stroje »CANDY«. Torej veliko je stvari, ki vam jih nudi VESNINA v Kranju, zato jih obiščite - splačalo se bo, saj na-*UP v Lesnini ne prinaša samo sprememb v stanovanju, am-Pak tudi prihranek pri denarju. ^elefoni: salon poništva na Primskovem 24-554, salon kuhinjskega pohištva Titov trg 21-485 salon pohištva na Jesenicah 81-179 Lesnina na Gorenjskem sejmu 22-240 °BlŠČITE NAS TUDI NA SEJMU V KRANJU Posebna ponudba trgovske DO Kokra Kranj na Gorenjskem sejmu: volnene odeje MTT Majšperk samo 32.000 din. Ostali prodajni program: pohištvo, bela tehnika, obutev. UGODNE CENE - UGODNI POGOJI NAKUPA GLAS 12. STRAN O končani poletni plavalni sezoni govori trener PK Radovljica Ciril Globočnik Prvič imajo tudi absolutnega prvaka Radovljica, 12. avgusta - Plavalci in plavalni delavci Radovljice slavijo petinpetdesetletnico organiziranega plavanja v Radovljici. Vsa ta leta so dosegali obilo dobrih uspehov, takšna je tudi letošnja poletna sezona, ki se je zaključila. Polona Rob je prva Rado-vljičanka, ki je na absolutnem državnem prvenstvu dosegla prvo mesto in s tem prvi državni naslov za Radovljico. Uspehi so dobri, dosegli so skoraj vse tisto, kar so načrtovali. Potrebno bo še veliko dela, da bodo dosegli vrh jugoslovanskega plavanja. Za to skrbi tudi poklicni trener Ciril Globočnik. »Plavalni klub Radovljica praznuje petinpetdesetletnico organiziranega plavanja. Pred petinpetdesetimi leti so začeli tekmovati. Plavanje se je širilo in tekmovalke in tekmovalci Radovljice so bilisvedno bolj v ospredju jugoslovanskega in slovenskega plavanja. Sam že sedmo leto poklicno treniram plavalce in plavalke Radovljice, ki so v posamični konkurenci pod samim vrhom. Imamo okoli sedemdeset plavalk in plavalcev v vseh kategorijah med posamezniki. Za dobre ekipne rezultate smo prešibki. To se pozna. V zimski in poletni sezoni so izstopali posamezniki. Ekipno pa smo preslabi, ker imamo premalo fantov. Prav tu bo treba še veliko storiti. Tudi pogoji za zimsko vadbo so v Radovljici zelo slabi. Voziti se moramo v Železnike, Kranj, na Bled. To hkrati suši našo klubsko blagajno, ti prevozi pa seveda dodatno obremenjujejo vse tekmovalke in tekmovalce. V vseh kategorijah imamo v zimski in poletni sezoni državne in republiške prvake vsaj v eni plavalni disciplini med posamezniki. Tudi rezultati so vzpodbudni. Polona Rob, reprezentantka in udeleženka evropskega mladinskega prvenstva in mladinske balkanijade, je v tej poletni sezoni pokazala največ. Prvič v zgodovini plavanja v Radovljici je osvojila državni absolutni naslov na 200 m delfin. Poleg tega ima Polona še dva državna naslova med mladinkami in kar ji pomeni največ, dve tretji mesti na balkanijadi v Obrenovcu. Saša Robič je bila dvakratna prvakinja na državnem prvenstvu za st. pionirje. Oba naslova je osvojila na 100 in 200 m hrbtno in bila peta na mladinski balkanijadi na 200 m hrbtno. Na mladinskem državnem prvenstvu je bila dvakrat tretja. Staša Melink je bila tretja na zimskem državnem prvenstvu za mladinke na 200 m prsno. Je absolutna republiška prvakinja na 100 in 200 m prsno. Miha Potočnik je bil tretji na zimskem prvenstvu na 400 m mešano, Nina Sekovanič ima v svojih rokah še dve prvi mesti na zimskem državnem prvenstvu za ml. pionirje A in bila dvakrat druga na poletnem prvenstvu na 100 in 200 m prsno. Nataša Kejžar se je odlikovala med ml. pionirkami A. Bila je tretja na državnem prvenstvu v kategoriji na 400 in 800 m kravi. Jana Demšar ima tretje mesto na prvenstvu SFRJ na 100 m prsno. Urša Prapiotnik, Monika Kavčič, Alenka Kejžar so poleg omenjenih na republiških prvenstvih posegale po medaljah. Napredek je viden že po usvojenih prvih, drugih in tretjih mestih na vseh zimskih in poletnih prvenstvih. Vidni pa so tudi mednarodni uspehi. Zahvala vsem, predvsem KS Radovljica, ki upravlja poletni bazen, DO organizacijam za zimsko vadbo in bazene, hotelu Parku in Golfu na Bledu in seveda Zeleznikarju ter Grajskemu dvoru v Radovljici. « D. Humor Človek lahko veliko zdrži Miro in Edo sta res jeklena Kranj, 12. avgusta - V 12 urah in eni minuti sta Miro Dolinšek in Edo Gregorič prekolesarila iz Ljubljane do Pokljuke, se povzpela na Triglav in se vrnila v Ljubljano. Marsikdo ne verjame, vendar je res. Ko sta Miro Dolinšek in Edo Gregorič, oba iz Kranja, po športni plati člana Športnega društva Jakob Štucin Hrastje Prebačevo, oba skupaj sta stara 100 let, napovedala, da kanita v 12 urah priko-lesariti do Pokljuke, se povzpeti na Triglav in se vrniti v Ljubljano, se je marsikomu zdela namera neuresničljiva, čeprav sta Miro in Edo vsestranska športnika. Edo je že zmagal na triatlonu jeklenih. Miro je zmogel Vassa tek in še karsikaj sta že dosegla 52- in 48-let-na športnika. Najmanj 16 ur bosta potrebovala, je menila večina. Pa sta jih Miro in Edo presenetila. Startala sta pred televizijsko hišo v Ljubljani in do Pokljuke po stari cesti kolesarila 3 ure in 27 minut, v treh urah in 16 minutah osvojila vrh Triglava, bila v dveh urah in 20 minutah nazaj na Pokljuki in v dveh urah in 31 minutah spet v Ljubljani. Podvig sta torej zmogla v 12 urah in eni minuti. »To je bila za naju doslej ena najdaljših vzdržljivostnih prc -kušenj, «pripovedujeta. »Zmogla sva jo, kar kaže, da sva dobro ,. pravljena. Seveda sama, brez pomoči spremljevalcev na vsej poti, ne bi uspela. Prekolesariti je treba 154 kilometrov in premagati 1040 metrov višinske razlike, ter preteči 30 kilometrov s 1544 metri višinske razlike. Spremljala sta naju Stane Stare in Janko Fister, ki sta imela pri roki dovolj osvežila in okrepčila, zanesljivo pa bosta skušala potolči najin rekord in je bil najin poskus zanju koristna šola. Pot sva zmogla brez problemov in po vrnitvi v Ljubljano smo vsi, ki smo imeli kaj zraven, popili zaboj piva. Med potjo sva zaužila čaj, kavo, juho, rozine in banane. « J. Košnjek Druga zvezna vaterpolska liga - zahod Triglav nadigral vodilnega Kranj, 11. avgusta - Druga ZVL-zahod Triglav : Primorje 12:11 (4:1, 3:3, 3:3, 2:4), poletni bazen, gledalcev 700, sodnika Cuk (Split), Rebec (Koper) Triglav: Naglic, B. Hajdinjak, Brinovec, Sirk, Troppan, Jam-brovič 2, Jerman 1, R. Hajdinjak, Marinič 5, Štirn, Richter 1, Stro-majer 3, Homovec. Primorje: Babic, Novak, Vukelič 3, Meden 3, Erceg, Lovrinov, Dapčič 1, Vujinovič, Vujasinovič, Peculin 4, Antunovič, Barač, Pe-trič. . Le enajst sekund je bilo še do konca četrte četrtine in izid Triglav : Primorje je bil 11:11. V napadu so bili Triglavčani. Storjen je bil grob prekršek nad igralcem Triglava. Sodnik Rebec je bil odločen in izključil je gostujočega igralca. Tako so imeli domačini igralca več. Kaj hitro so organizirali napad, ki se je z golom Mari-nića končal v mreži gostov in zmaga je bila Triglavova. Tako so v borbi za eno od treh mest zabeležili dve novi in pomembni točki. In še eno zadovoljstvo so dosegli. V domačem bazenu so premagali Primorje, vodilnega prvoligaša na lestvici v letošnji sezoni. V tem prvenstvu so mu zadali drugi poraz. Prvega je Primorje doživel doma s tekmecem Burinom. Sama tekma je pokazala trd boj za točke. Vseeno so domačini igrali bolj zrelo od gostov z Reke. Že v prvi četrtini so povedli s tremi goli razlike, v drugi pa so dosegli že štiri gole prednosti, a kmalu so popustili in Rečanom dovolili, da so jih ujeli in v četrti četrtini celo povedli z 11:10. Tudi tokrat je pri Triglavu izvrstno delovala obramba, saj so prestregli kar dvanajst žog Primorja, ti pa le dva njihova napada. V predtekmi so pionirji Triglava izgubili proti Primorju z 12:6. D. Humer Torek, 16. avgusta 1$ Vreme gospodarilo na zadnjem svetovnem prvenstvu v padalstvu na Švedskem Bomo račune poravnali na Bledu Lesce, 12. avgusta - Tako razmišljajo leski padalci, člani državne reprezentance, ki so se razočarani vrnili s Švedske, z 19. svetovnega padalskega prvenstva. Vreme je bilo katastrofalno in skupinskih skokov na cilj, kjer se je našim nasmihala izvrstna uvrstitev, niso speljali do konca. Bodo švedski računi poravnani leta 1990 na Bledu, kjer bo 20. jubilejno svetovno prvenstvo v padalstvu. O tem in o pripravah ter poteku zadnjega svetovnega prvenstva v Nvkopingu na Švedskem pripoveduje vodja naše reprezentance in upravnik Alpskega letalskega centra iz Lesc Franc PRIMOŽIČ. »Prvenstvo je trajalo od 27. julija do 7. avgusta in je veljalo za člane in članice ter mladince in mladinke, med katere sodijo pa-dalke in padalci mlajši o*d 23 let. Tekmovali smo v Nvkopingu na Švedskem, v 100 kilometrov od Stockholma oddaljenem mestu ob obali Baltika. Program je obsegal likovne skoke in posamične ter skupinske skoke na cilj z višine 1100 metrov. Naša odprava je štela 14 ljudi: leski padal-cRoman Božič, Dušan Intihar, Padalstvo na olimpijadi Na svetovnem prvenstvu je mednarodna padalska organizacija po sklepu Mednarodnega olimpijskega komiteja ponovno pozvala sodelujoče reprezentance, naj po enega padalca, po možnosti državnega prvaka, pošljejo v Seul, kjer bo padalstvo prvič predstavljeno kot kandidat za redni olimpijski šport. Jugoslovanov v Seulu ne bo! Zakaj? Letalska zveza Jugoslo-vije sploh ni reagirala ali vsaj pozvala klube, da bi skušali v svoji režiji financirati potovanje enega padalca v Seul. Če bi bilo drugače, bi verjetno ALC sam skušal zbrati denar za enega udeleženca. Bogdan Jug, Branko Mirt in Darko Svetina so bili v moški ekipi, Irena Avbelj in Mira Gr-čič, članici leškega centra ter Helia Balaša iz Subotice in Smi-ljana Simič iz Paračina so bile v nepopolni ženski ekipi, s padalci je bil trener Drago Bunčič in mednarodni sodnik Srečlo Med-ven, Leon Mesaric kot zastopnik organizacijskega komiteja 20. svetovnega prvenstva leta 1990 na Bledu ter jaz kot vodja ekipe. • Žensko moštvo ni bilo popolno, sploh pa, kot smo obveščeni, je glavno breme priprav in udeležbe na prvenstvu ležalo na plečih Alpskega letalskega centra iz Lesc in ne na Letalski zvezi Jugoslavije po logiki, saj je šlo za državno in ne za klubsko, lesko reprezentanco. »Ženska ekipa je bila nepopolna. Letalska zveza Jugoslavije ni dala niti dinarja in dogovorili smo se, da bo za člane reprezentance plačal matični klub. Ker Zagrebčani niso zagotovili denarja, je peta članica Gordana Kovačič ostala doma. Prispevek za člana je bil 4,9 milijona dinarjev. Naš center je kril stroške udeležbe 11 ljudi. Za Simičevo in Balaševo sta plačala matična kluba, Mesaric pa je potoval na stroške organizacijskega komiteja prihodnjega prvenstva. Osrednja zveza je spet zaspala. Le za ene skupne priprave reprezentance je zagotovila letalo in gorivo od JLA, vse ostalo smo naredili mi. Niti prijavila nas ni, niti uradno potrdila, da na prvenstvo gremo. Pomagala nam je Yugotoursova poslovalnica na Švedskem s 60-odstotnim popustom pri letalskih vozovnicah, pa številni gorenjski in slovenski kolektivi, katerim smo za pomoč hvaležni. « • Naša reprezentanca na Švedsko ni odšla brez želja po uspehu, vrača pa se razočarana, z neporavnanimi računi. »Zadnja štiri leta, če upoštevamo tudi tekmovanja v para V Lescah za pokal Staneta Perca Lesce, 15. avgusta - V soboto, 20. avgusta, bo na nogometnem igrišču v Lescah tradicionalni turnir za pokal Staneta Perca. Na turnirju bodo sodelovale ekipe iz Doba, Radomelj, Umaga in iz Lesc. Polfinalne tekme se bodo začele ob 9. uri, tekma za tretje mesto bo ob 16.uri, finalna tekma pa ob pol šestih. Vabljeni. lisiiliili Peter trenira - Moč, kilometri, tehnika, znova in znova, brez daljše prekinitve je pravilo teka na smučeh. Peter Klofutar, član Tekaškega smučarskega kluba iz Kranj- ske Gore, ki je danes star 17 let (čestitamo!) in je dijak 4. letnika Strojne tehniške šole na Jesenicah, spoštuje to pravilo. Zadnje leto je tekmovalec med starejšimi mladinci, je pa tudi član juniorske državne reprezentance. »Le na morju sem počival, sicer pa redno vadim, tudi dvakrat dnevno. Počivam v nedeljo. Trening je dolg od dveh do dveh ur in pol. Tečem z rolkami, tudi na Vršič ali pa samo s palicami, da uigravam funkcijo rok. Treninge mi sestavlja in načrtuje Jure Žerjav, sicer pa sta moja trenerja tudi Andrej Robič in Marko Gracer, « je v torek povedal Peter Klofutar, ki je z rolkami, že pošteno oznojen, požiral kilometre proti Planici. Povedal je, da imajo člani selekcij vsakih šest tednov testiranja in da bo jeseni odšel tudi na trening na Dachstein v Avstriji. (J. Košnjek) - Slika: F. Perdan Mladi zmagujejo stene Tržič, 8. avgusta - V času, ko se je znani tržiški alpinist Filip Bence z jugoslovansko odpravo boril za osvojitev drugega najvišjega vrha na svetu K 2, Iztok Tomazin in Jože Rozman pa se pripravljata na nov naskok na himalajsko pogorje v okviru slovenske odprave, so nekateri mlajši, obetavni tržiški alpinisti uspešno plezali v domačih stenah. Tako sta 4. julija Janez in Klemen Primožič plezala v Beli peči, kjer sta se uspešno spoprijela z Božično smerjo, ki je visoka 130 metrov in ocenjena s 6 A 2. 23. julija sta se ista alpinista odpravila v Triglavsko pogorje, kjer sta preplezala Bavarsko smer s Cimer-janovim izstopom, kar predstavlja 800 metrov stene. Ocena pa je IV/II-III. 31. julija letos pa so se Janez in Klemen Primožič, Janko Meglic in Klemen Premrl podali po Tomaževem stebru v Grintovcu ter tako zmogli 350 metrov visoko steno z oceno V. 7. avgusta so Jože Rozman, Janko Meglic, Klemen Premrl in Janez Primožič preplezali znano Debelakovo varianto Ašenbrenerja v severni steni Travnika. Cela stena je visoka 800 metrov, ocenjena pa je z VI A 1. Seveda so to vzponi le nekaterih mlajših tržiških alpinistov, o drugih pa bomo podatke skušali zbrati za enega od prihodnjih sestavkov. J. Kikel Končno: nova padala Naši padalci imajo največji problem s padali, čeprav smo ena redkih držav, ki padala sama izdeluje. Na Švedskem so tekmovali še s Kluzovimi padali izpred štirih let, ki imajo slabše lastnosti od padal konkurentov. Za skoke na cilj so predvsem »prehitra «. Vendar se Leščanom obetajo boljši časi. V skladišču imajo že nova ameriška padala Parafoil, s katerimi skače večina reprezentanc, tudi vzhodnih. ALC jih je kupil s pomočjo združenega dela. Eno stane okrog 2000 dolarjev. Leščani bodo z njimi začeli vaditi po tej sezoni. skiju, smo osvojili na svetovnih prvenstvih eno bronasto, tri srebrne in dve zlati kolajni. Tudi tokrat smo šli posebej v skupinskih skokih na cilj na prvenstvo s precejšnjimi upi, saj je bila reprezentanca dobro pripravljena. Vedeli pa smo, da vsaj 12 ali pa celo 15 reprezentanc lahko poseže po eni od kolajn. Vreme je vse postavilo na glavo. Prvenstvo ni bilo speljano do konca. Deževalo je in vse dneve prvenstva je pihal veter, večinoma več kot je dovoljeno. Pri skokih na cilj lahko vleče s sedmimi metri na sekundo, pri likovnih skokih pa z devetimi. Tekmovanje je bilo prekinjeno, od zgodnjih jutranjih do kasnih večernih ur smo pa letališču nervozno čakali boljše vreme, ki ga ni bilo in prvenstvo je bilo 7. avgusta, delno zaključeno. Dobili smo svetovnega prvaka v likovnih skokih, kjer so bile speljane tri serije, čeprav je pihal močan veter s hitrostjo 12 metrov na sekundo, zaključen je bil minimalni ženski program, kjer je bilo opravljenih le šest od desetih serij skokov na cilj, moško tekmovanje v skupinskih skokih na cilj pa je bilo prekinjeno po dveh serijah od obveznih desetih. Za nas je bilo to neugodno, saj smo v dveh serijah zgrešili cilj samo za dva centimetra in bili med najboljšimi z izjemnimi mož- nostmi za končni uspeh. Liko' skoki so naša slabša točka, v< dar smo napredovali saj ,ie Bogdan Jug 28., odlično pa je čela Avbljeva, ki je bila " mladinkami celo v igri za ko no, vendar se ji je tretji skok radi mladosti, neizkušenosti treme ponesrečil, kljub temu je osvojila dobro 16. mesto. • • Pretirano nezadovoljen 1° le ne kaže biti. »To ne, saj se takšne stvfl športu pogosto dogajajo. Ven' je med fanti le razočaranje za di tega, ker so dve leti gaf služili in prrosjačili za denar, odpovedali marsičemu, pa se zanje slabo končalo. Na Bi*" bomo morali čez dve leti pofl. nati račune. Okrepiti bo tre tudi žensko moštvo, tako, da mo popolni. Do konca letosfl sezone ješe tekmovanje v rožu, kjer so bili Leščani s? najboljši, potem pa se udeležili še močnega tekm°v, nja v Celovcu, kjer smo zmagovali. « J. Košnf ti Ki, Strožja merila Še na zadnjem svetovne*" prvenstvu v padalstvu 1 imel ciljni disk pri skokih 1* cilj polmer 2,5 metra, na M tošnjem pa le 15 centimetrov' Bolj oddaljenih dotikov spl°" niso upoštevali, ampak so tomatsko prištevali 16 to# (vsak centimeter je namr# točka). Ničla ima premer s* mo 5 centimetrov in odlof prvi dotik. Ker se razdajj? merijo elektronsko, sodnijj| nadzirajo le dotik. Ce je v# padalcev na koncu izenace* nih, se ničla zmanjša ob $ datnih skokih na 3 centirflf tre, žirija pa odloča, ali se jf treba dotakniti ciljnega m ska z levo ali desno nogo. prvenstva v Lescah čez dvl leti bodo te elektronske nf. prave še bolj izpopol njene ? | bodo sproti zaznavale tudi trostt vetra ter s sireno op zarjale, kdaj je veter prem0. AE jet U ki 2. lol 3. 4. 5. Pc P< P< P< Pc P< P, d; k, le P P' 5< V spomin ureja JOŽE KOSNTEK Stane Brezar (1928-1988) Prvo avgustovsko soboto so se na pO' kopališču v Zgornji Besnici svojci, pri' jatelji, znanci, sodelavci in soigralci za vedno poslovili od Staneta Brezarja. Stane, najstarejši od treh bratov, je umrl po kratki, a hudi bolezni, 4. avgU' sta, v 60. letu starosti. Trideset let p° osvoboditvi, od leta 1945 do leta 1975, je bil eden najboljših in najbolj znanih kranjskih nogometašev in kasneje nogometnih trenerjev. Stane se je rodil v napredni in na' rodno zavedni družini. Kot petnajstle; tni fante je sodeloval v znani kranjski pionirski in mladinski skupini, ki je okupatorju zagodla marsikatero grenko, avgusta leta 1944 pa je bil tudi v skupini, ki je izvedla znano diverzantsko akcijo v sedanji stavbi Prešernovega gledališča in tedanjem postopju Doma nacistične stranke. Akcija je uspela in dom je bil razstreljen. Po osvoboditvi se je Stane, nato pa še njegova dva brata, pridružil fizkulturnemu gibanju, predvsem nogometu, ki seje takrat razvijal pod več imeni: Storžič, Udarnik in nato KorO" tan. Pokazal je, da je nogometni talent. Tudi oče, umrl je leta 1984, je bil nogometni navdušenec, zato ni čudno, da so bil1 takšni tudi sinovi. Družina Brezar je bila pojem kranjskeg3 nogometa in težko bi našli družino, ki bi tako srčno živela za določen šport. Stane je do sezone 1951/1952 uspešno igral za člansko moštvo Korotana iz Kranja, ki je takrat zelo uspešno nastopa' lo v slovenski nogometni ligi. V letu 1953 - 1955 je kot pr^1 kranjski nogometaš nastopal za Odred iz Ljubljane, člana i jugoslovanske nogometne lige. Po vrnitvi v Kranj je do leta 1962 še igral za Triglav, torej nad 17 let skupaj. Brezarjev Stane je ostal zvest nogometu. Ze leta 1955 }e opravil tečaj in izpit za nogometnega inštruktorja, leta 196' pa je postal izprašani nogometni trener. Treniral je moštvi Triglava in nazadnje, do leta 1975, Save iz Kranja, pa Svobod0 iz Ljubljane. . Zasluženo je bil vzornik mladim. Nogomet je znal igrra^ na tako svojstven in učinkovit način. Kdo ne pozna njegovi^ značilnih volejev, golov, borbenosti napadalca. Stane Breza' je bil prav tako ustanovni član organizacije nogometnih trenerjev na Gorenjskem, deloval je v sedanjem Društvu nog0/ metnih trenerjev v Kranju in mu ostal zvest do prerane srnrt^ Hvala Stane za vse kar si nam dal kot nogometaš, treneš in človek. Ostal nam boš v spominu, ne bomo pozabili tvojeg dela, tvojega značilnega nasmeška, odnosa do dela in tovar .....____uJi gjIS[ek, 16. avgusta 1988 Kompas hotel RIBNO ?ŠIU-- >or' sP vas vabi na FESTIVAL SLADOLEDOV od 12. do 21. avgusta V sodelovanju z Ljubljanskimi mlekarnami vam bomo Pripravili sladolede, kupe, casate, špagete ter razne kombinacije sladoledov s sadjem ali prelivom. Cenjene goste obveščamo, da bomo od septembra dalje ponovno pripravili družinsko kosilo ob sobotah in nedeljah. Vabi vas kolektiv hotela Kompas v Ribnem Telefon (064) 78-661. Kidričeva 54 ^220 ŠKOFJA LOKA ?BC Pomurka, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podaje n.sol.o. Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: }• VODJA MESNICE ki samopostrežbi Podlubnik v Škofji lo- 1 MESARJA - SEKACA v samopostrežbi Podlubnik v Škofji •oki 3- PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE v Železnini Medvode 4- VEC PRODAJALCEV ZA DELO V ~~ samopostrežbi Gorazdova 10 »T samopostrežbi Celovška 147 samopostrežbi Trg komandanta Staneta 5, Ljubljana. 5- TOČAJA v hotelu Jelen v Kranju. Pogoji za opravljanje teh del so naslednji: Pod točko 1: končana poklicna šola za mesarja in dve leti prakse Pod točko 2: končana šola za mesarja Pod točko 3: končana šola za prodajalce tehnične stroke Pod točko 4: končana šola za prodajalce živilske stroke Pod točko 5: končana gostinska šola, smer natakar. poskusno delo za dela mesarja - vodja, mesarja - sekač, prodajalca tehnične stroke in prodajalca živilske stroke traja 90 koledarskih dni. Za dela točaja pa traja poskusno delo 60 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba Podjetja »LOKA«, Delovna skupnost skupnih služb, Kidričeva ^4, Škofja loka, osem dni po objavi oglasa. Industrija volnenih izdelkov Zapuže delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb SUKNO Za-Puže razpisuje prosta dela in naloge I VODENJE PLANSKO RAZVOJNEGA SEKTORJA Pogoji: VII. ali VI. stopnja izobrazbe tekstilne smeri 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ustrezne organizacijske sposobnosti ^ela se razpisujejo za dobo 4 let. Komisija za delovna razmerja pri SUKNO TOZD Tekstilna tovarna Zapuže objavlja naslednja prosta dela in naloge: **OSLOVODKINJE V MODNI HIŠI PRISTAVA NA BLEDU ^ogoji: dokončana šola za trgovinskega poslovodjo (V. st.) 1 leto delovnih izkušenj 3 mesečno poskusno delo Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pod tč. * Pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SUKNO Zapuže, Razpisna komisija pri DS,pod tč. 2 pa na naslov Komisija za DR Pri TOZD Zapuže, 64275 Begunje. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljenem postopku. MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA2 TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA Oglaša prosta dela in naloge ^ROMETNEGA TEHNIKA ALI AVTOTEHNIKA 2a notranjo kontrolo vozil v DE Avtopark Škofja Loka ^°sebni pogoji: 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, vozniški izpit B, C in E kategorije RUHARJA 9 Pripravo in prodajo obrokov v DE maloprodaja Kranj °sebni pogoji: 6 mesecev delovnih izkušenj Jv Shine prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: gPlosno kadrovski sektor M-KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v ' dneh po objavi. /obveštt^ 13. STRAN ®@I£ISSS£SiI£nGLAS ZA DOM, REKREACIJO, PA ŠE KAJ ... /V , /A/ Delovna organizacija SLOVENIJALES TRGOVINA na Gorenjskem sejmu v Kranju do 21. avgusta //// w informacije tel.: (064) 22683 agovnica Kranj na Gorenjskem sejmu v Kranju RAZPRODAJA KAMP OPREME ZELO UGODEN NAKUP ZAMRZOVALNIH SKRINJ LTH 2201 in 3001 Možnost nakupa na obroke! Obiščite nas! mu 12.-21. 8. 1988 38. mednarodni gorenjski sejem v KRANJU Obiščite Marles v prostoru št. 16, hala VND od 9. do 19. ure S 064/21-635. ^te?*'n,u.,^'%frl•. '«::::::::::::::::::: TOZD GOSTINSTVO KRANJ, msol.o. Cesta na Okroglo 3 64202 NAKLO TRGOVSKA IN GOSTINSKA DELOVNA ORGANIZACIJA ŽIVILA KRANJ, n.sol.o., TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n.sol.o., Naklo, Cesta ma Okroglo 3, objavlja prosta dela in naloge VEC NATAKARJEV in VEC KUHARJEV Če.ste po poklicu natakar oziroma kuhar, če vas veseli delo v gostinstvu in delo z ljudmi in je vaša želja kreativno gostinsko delo in zadovoljen domači in tuji gost, VAS VABIMO K SODELOVANJU Če ste pripravljeni strokovno in odgovorno opravljati delo v kuhinji oziroma strežbi, pošljite pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: DO ŽIVILA KRANJ, Cesta na Okroglo 3, 64202 NAKLO v 8 dneh od objave oglasa. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 15 dneh od opravljene izbire. Naš telefon: 064-47-122, posredujemo vam lahko podrobnejše informacije. Prosta dela in naloge objavljamo za območje KRANJA, PREDDVORA JEZERSKEGA in TRŽIČA Za mamico: prehrana in gospodinjstvo Za Petro in Tomaža: modni svet Za atija: svet gradnje Za strica Martina: naselje montažnih hišic Za gospodično Helgo: Za Andreja: ureditev stanovanja kmetijski stroji in in bivanja ogled živine Za vso družino: zabavni park Nad 1000 razstavljakev iz 20 dežel. Srečanje ob vinu in pivu! Sejmišče dnevno odprto od 9. do 18. ure. Od 18. ure dalje brezplačen vstop v zabavni park! CELOVŠKI SEJEM SXf od 13.-21. avgusta 88 W JELOVICA Kidričeva 58, p.p. 114 64220 ŠKOFJA LOKA Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard PONOVNO objavlja prosta dela in naloge: IZVAJANJE KNJIGOVODSTVA KUPCEV I Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in nad 24 mesecev delovnih izkušenj ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in nad 48 mesecev delovnih izkušenj. Za objavljena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v roku 8 dni od objave, na naslov: Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, Kadrovska služba, Škofja Loka. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave. ©§M£mD£ffEHGLAS 14. STRAN Socialistična republika Slovenija * OBČINA JESENICE Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve Komisija za delovna razmerja upravnih organov občine Jesenice objavlja v Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Jesenice naslednja prosta dela in naloge: REFERENT ZA URBANIZEM in REFERENT ZA SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ Pogoji za sprejem so: — končana višja šola gradbene usmeritve — 1 leto delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo sklenil razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Občina Jesenice, kadrovska služba. MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE msol.o. KRANJ JLA 2,64000 KRANJ Mercator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, TOZD Tovarna olja »Oljarica« Britof razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobila zmanke LADA 1300 S, letnik 1983, prevoženih 90.000 km 2.500.000 din Javna dražba bo dne 26.8.1988 ob 12. uri na sedežu TOZD Tovarna olja »Oljarica« Britof v Britofu 27. Ogled na kraju javne dražbe. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini 10% izklicne cene. Predpisni prometni davek je dolžan plačati kupec. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe položiti ceno, plačati prometni davek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Informacije - telefon št.: 35-221. ELEKTRO GORENJSKA DO ZA DISTIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n.sub.o. KRANJ, Cesta JLA 6, TOZD ELEKTRO SAVA, KRANJ n.sub.o. KRANJ, Stara cesta 3 Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja dela in naloge 1. OPRAVLJANJE STIKALNICARSKIH DEL v HE SAVICA -Bohinjska Bistrica Pogoji: el. tehnik za jaki tok V. stopnje 2 leti delovnih izkušenj zaželen strokovni izpit za upravljalca energetskih naprav Z delavcem bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ, v.sub.o., Stara cesta 3, Kranj v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. bled TO Lesna predelava Podnart Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KOTLOVNIČAR - ČUVAJ Pogoji: III. stopnja zahtevnosti dela lesne ali kovinske smeri in o p.p. tečaj za naziv gasilcev izpit za upravljalca nizkotlačnih kotlov Kandidat bo sprejet v DR za nedoločen čas,za nadomeščanje delavcev v času letnih dopustov in bolniške odsotnosti. Prijavijo se lahko kandidati z najmanj III. stopnjo zahtevnosti dela, ki so si potrebna znanja in izkušnje pripravljeni pridobiti z izobraževanjem ob delu. 2. VEČ DELAVCEV ZA DELO V PREDELAVI LESA (5) pogoji: III. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri Kandidati naj pošljejo prijave do 23.8.1988 na naslov: LIP Bled, TO lesna predelava Podnart, Podnart 33, 64244 Podnart. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po končani objavi. DNEVI NAKITA V VELEBLAGOVNICI GLOBUS od 17.8. — 19.8. od 9. in od 15. - 19. ure 12. ure ČAKA VAS PRESENEČENJE © metalka METALKA TOZD Podjetje precizne mehanike TEHTNICA n.sol.o. Na plavžu 79 64228 Železniki 1. Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati naslednje. Da imajo: visoko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri, z najmanj 3 leta prakse na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi —višjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri s 5 let prakse na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 2. komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge: a) VODJA MARKETINGA Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pogoji: višja izobrazba strojne ali ekonomske smeri z najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. b) VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Pogoji: višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 3 leta prakse na odgovornih delih s področja splošne službe. Srednješolska izobrazba ekonomske ali upravnoadministrativne smeri in 5 let prakse na odgovornih delih s področja splošne službe. Izbrani kandidati bodo imenovani za mandatno dobo 4 (štirih) let. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15. dneh po objavi na naslov: DO Metalka, TOZD TEHTNICA - Železniki, Na plavžu 79, 64228 7 lezniki. Z oznako — pod 1: za razpisno komisijo — pod 2: za odbor za delovna razmerja. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka. emona ljubljana SOZD EMONA LJUBLJANA EMONA GLOBTOUR 61000 LJUBLJANA Šmartinska 130 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v POSLOVALNICI BLED: ŠALTERSKO-TURISTIČNI REFERENT OE/IT Pogoji: končana V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri aktivno znanje dveh tujih jezikov najmanj 9 mesecev delovnih izkušenj v turizmu poskusno delo 2 meseca OBRAČUNSKI REFERENT OE/IT Pogoji: končana V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri do 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih zaželjeno znanje strojepisja poskusno delo 2 meseca Za navedena dela bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prosimo vas, da pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljete v osmih dneh po objavi na naslov: EMONA GLOBTOUR, Kadrovska služba, 61000 LJUBLJANA, Šmartinska 130/X. m TEKSTILINDUS BHEAMJ Gorenjesavska c. 12 64000 KRANJ Objavlja prosto delo oz. nalogo za določen čas v INFORMATIVNO PRODAJNEM CENTRU KRANJ PRODAJANJE TKANIN IN BLAGAJNIŠKA DEIA V IPC Pogoji: prodajalec tekstila dve leti delovnih izkušenj pri prodajanju tekstila poznavanje predpisov o poslovanju z gotovino dvoizmensko delo dvomesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Torek, 16. avgusta 1' orek, MAU OGLASI tel.:27-960 terta JlAlfe APARATI STROJI Prodam hidravlični volan za traktor Ze tor. Ul. 4. oktobra 29, Cerklje 12233 Nov vrtalni STROJ do 16 mm in dva knakerja, prodam. Praše 34, tel.: 40-002_12239 Prodam SORTIRNIK za krompri. H rastje 46, Kranj_12242 RAČUNALNIK COMMODORE 128, z vso opremo uporabnimi programi in li-teraturo, prodam. Tel.: 26-644 12245 Prodam EPPLE 900. Strahinj 38, Naklo _12271 Zelo ugodno prodam nov MIZARSKI STROJ Mio standart z mlinom. Naslov v oglasnem oddelku 12277 Črno-beli TV, star 4 leta, prodam za 25 SM. Tel: 69-923_12291 Prenosni črno-beli TV in pisalni STROJ unis, prodam. Golniška 15, Ko-krica 12296 Prodam 35 m2 OPAŽA Tel.: 66-858._ Javorjeve plohe, suhe 5 cm, dol prodam. Golniška 15, Kokrica___ Po ugodni ceni prodam belo Mlj' 12 Zg. Brnik 85 i; RAZNO PRODAM Prodam 6 kosov betonskih cevi 1x1 m in 10 m mešanih DRV za W vo. Ciril Miklavčič, Ljubljanska 5, »J ja Loka ___J* Prodam dirkalno KOLO personal j 77-705__"j Prodam šotor z dvema splanicafjj predprostorom ter dva jogija in NJO-letnik 18311. T«l.: 82-321 Prodam moška kolesa Senior 5 stav, navadno kolo. Zaplotnik, PrisJ 34, Tržič Prodam rabljeno sedežno garni" otroško posteljico in hojico, kaset« Grunding, Party center 1000 z dV zvočnikoma 60 W. Grajska 7, Bled Prodam 3 tone OVSA. Vidmar, Pip* va 36, Šenčur Ugodno prodam BOBNE AMATI drej Vreček, Smledniška c. 112, M tel : 39-102 GRADBENI MATERIAL JADRALNO 70-227 DESKO prodam. Hi SI 2 si ti Prodam športni VOZIČEK chicco, 1 drorumen, otroško posteljico z \° 26 kvad. m plastificirane PLUTE-portu-galske, prodam za 1,8 Mio. Tel : 50-550 _12204 1000 kovinskih vijakov za kombi plošče in troja notranja furnirana vrata, ugodno prodam. Tel: 57-556 12211 Ugodno prodam suhe hrastove PLO-HE. Tel.: 40-502, od 15. ure dalje 12215 Prodam 80 kvad. m DESK za pobjon. Tel.: 39-692_12222 Ugodno prodam 100 kvad. m plošč za oblaganje hiše rehlit ali izolacijo tal. Dolenc Franc, Kuraltova 4, Šenčur _12232 Prodam nova vhodna vrata Lip Bled za 32 SM. Černivec 7, Brezje, popoldan _12237 Ugodno prodam sončne grelnike IMP SSE 87/2. Poljanska 29, Škofja Loka _12238 Prodam LENDAPOR, betonsko železo, steklene prizme, vogalnike, izotekt, ibitol Tel.: 60-948_12256 Prodam strešno opeko špičak ter salo-nitke, rabljeno. Tel: 69-070 12261 Prodam nova vhodna vrata 10 odstotkov ceneje. Rant, Suha 32, Škofja Loka_12264 Prodam suhe smrekove DESKE 3 kub m in PLOHE 1,5 kub m. Tel.: 62-666 _12272 Ugodno prodam dva OKNA 60 x 80, eno 80 x 90 in kolobar armaturnega ŽELEZA fi 8 in fi 6. Torkar. Lom 18, Tržič_12284 Prodam smrekov opaž I. vrste, 60 kvad. m in nerjavečo pločevino, dim. 0,5x1000x2000 mm. Tel: 81-105 12288 postelji in otroški avtosedež chicco^ 3, *et. ' jem novejši model. Tel.: 74-068 PRIKOLICO raztegljivo za osebni «m:6{ prodam. Golniška 15, Kokrica _J* " Prodam moško dirkalno kolo PersOj 1*"— Tel.: 35 352 Prodam voz za traktor, železna strukcija, nostilnost 1,5 t. Mirko !163, Škofja Loka, tel 61-107 11945 .9odno prodam Z 101. letnik 1977, režiran do 1. avgusta 1989. Tel.: ^40, od 17. ure dalje i^dam Z 750 LE ^5. Tel: 62-904 12025 letnik november 12203 >[pdam BT 50. Tel.: 42-396 12206 lPj-F JGL, letnik 1982, prodam, cena •i Mio. Tel • 81-023 19508 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta STANISLAVA DEJAKA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep obred, pevcem in sosedom za izkazano pomoč. Žalujoči: žena Marija, hči Dunja in vnuk Sašo Jio.Tel.: 81-023 kose kolesa, " 85-235, popoldan 12208 gume 165/13. 12210 vr°dam Z 101, letnik 1976, po delih, je j. yOznem stanju, neregistriran. Cena ^...dogovoru. Stanislav Jančič, C. 4. Nllia 21, Bistrica Tržič 12213 barve, le-—m Marija *V>vec, Notranje gorice 83 12214 feKCEDES^ 200 D, origina 1981, 89.000 km, prodam ?°