256. številka. Ljubljana, v sredo H. novembra. XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan et«»#er, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za   . jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta :i gld. 30 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 ki\ Z;i po}itj;wijt» na dom r;»^un;i s.> po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za cef.ri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina /.nafta. Za oznanila plačuje se od č.et.iristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledali5ka itolbfc*. U pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
Ljubljanskim volilcem!
Nikoli Se, odkar se jo pričelo konštituci-jonalno življenje, ž njim pa volilno gibanje in obestranska agitacija, nijsmo šli tako brez skrbi na volišče, kakor jutršnji dan, kajti naši politični nasprotniki, demoralizovani po naših dosedanjih sijajnih zmagah, izprevideli so, da se zaman stavijo v bran, in vrgli so svoje puške v koruzo ter ubežali z volilnega bojišča v varno in mirno zavetje pasivnega upora.
Ker tedaj nij nobenega proti-kandidata, je uže danes izid jutršnje volitve matematično gotov, in izvoljen bode naš kandidat jedno-glasno.
To pa še nij vse. Treba je tudi, da dobi naš kandidat veliko glasov. Čim večja je ude-ležitev, tem sijajneja je volitev, tem sijajneje dokazana je politična zavednost in disciplina dotienih volilcev, ki s svojo mnogobrojno udeležbo počaste svojega kandidata. Gotovi izid volitve naj ne bode nikomur povod, ostati doma, ampak vsak volilec naj pride gotovo in skrbi ob jednem, da tudi njegovi prijatelji in znanci gotovo gredo na volišče. Pokazati treba jutri našo volilno silo, pokazati z mnogobrojno udeležbo, da je velika večina bele Ljubljane naša in da se je od zadnje volitve še pomnožila.
Vsak volilec, ki bode oddal jutri svoj volilni list, izjavil bode s tem činom, da je zaveden in odločen narodnjak; kogar pa ne bode, o tem se bode reklo, da nij „ne krop, ne voda", da ga lahko upogne vsaka lahna sapica.
In ker je jutršnja volitev iz navedenih uzrokov eminentne važnosti, ker je tako rekoč „revue" naših volilnih bojevnikov, za tega delj smo si v svesti, da bode vsakdo vestno izpolnil svojo meščansko pravico in narodno dolžnost,  da  se bode tudi jutri pokazala tista
LISTEK.
Sokrat in Diotima.
(.Epizoda Iz dijaSkega življenja.) I.
Sam«') to znam, samo to vem, Da pred obličje njej ne smem,
In da nij mosta vrh zemlje, Kjer bi pozabil to gorje.
Komaj so potihnili glasovi te prekrasne pesni Preširnove, obsuli so uže prostovoljci raznih družin narodnostij slovenske pevce Fran Josipove kasarne, poizvedujoč, kaj da je li vsebina pesui, kdo je zložil, kdo je vglasbil.
Odgovorilo se jim je primerno.
Tedaj pa se je vnela kaj živahna razprava o vzornej nesebičnej ljubezni, je li dandanes še mogoča, ali ne V
Oglasi se Slovenec, matematik, imenujmo ga Petruško; previdno si zapali svojo dolgo pipo, zlekne
izredna disciplina, zaradi katere slove volilci ljubljanski in katera tako navdu^evalno upliva na vse volitve po vseh slovenskih pokrajinah. Pri dite tedaj vsi na volišče, združite vse glasove v jeden glas, da bo dem O jutri našega kandidata gospoda Petr a G ras seli i-j a pozdravili kot soglasno izvoljenega državnega poslanca, in da bode iz vseh kraj e v nase mile domov ine donel nam radostni klic:
Živeli volilci ljubljanski!
Anarhisti na Francoskem.
—o. Iz dežele, kjer imel bi prebivati srečen in zavidanja našega vreden narod, prihajajo zadnje dni tužni glasovi. Na francoske) zendji jeli BO bujno poganjati anarhizma strupeni vršiči in če poj de tako dalje, kmalu bode padal tudi sad, še strupe-nej.ši sad anarhije na zahodu Evrope. Iludeči ra-dikalei francoski pritirali so svoja razdirajoča, iti razjedajoča načela do najskrajnejše doslednosti m tako, nehvaležni ti sinovi, utrli pot v doslej cvetočo domovino najgroznejšim njenim sovražnikom. Anarhizem, socijalizem in nihilizem, ki so konecno jedno in isto, ti ušatorili so se v fraucoskej republiki in sedaj stoterimi rokami delajo, da privalijo težko krizo in ogromno nesrečo na francoski narod in nje-g >vo ponosno domovino. Kadar govorili smo o ni-hilizmu, anarhizmu in socijalizmu, o strašnih teh prikaznih, vsikdar gledali smo na rusko zemljo ter takoj bili pripravljeni povedati, od kod da izvirajo in zakaj se rodijo. Rusija, dejali smo, je absolutistično vla-dana država, pritisek naredi upor, akcija dela reakcijo in narobe. Zahodne evropske države mislile so, da smejo biti brez skrbi, in da-si so tu pa tam časih tudi po svojih telesih začutile mrzel pot soci-jalistične propagande, vender so upale, da so dobro zagrajene in zavarovane pred grozo nihilizma in anarhije nevarnim naukom. Vedno pisali so nam in pravili, da proti ra/dirajočim nihilističnim nameram je
se po trdej, vojaškej postelji in potegni v$i po dvakrat ali trikrat iz svoje dolge cevi prične tako-le:
„Gospoda moja; oziraje se na dandanašnji previdni in praktični svet, sme se o ljubezni govoriti, rekel bi, le iz narodno-ekonomičnega stališča: vse dela in se bori za žive in mrtve za ljubi vsakdanji kruhek, in da mu tega ne zmanjka, pripraviti si je treba zaklada, iz katerega polagoma zajemamo; večna skrb pa naj ti bo, napolniti ga, ne da bi bil uže prazen, kajti dna ne smeš nikdar ogledati, sicer preneha redno naše kretanje in nehanje: življenja reka se zajezi, slednjič osmradi, in pred seboj zi jamo na ostudno strašansko močvirje: tugo in revščino!
Reprodukcije, ali Cigaletove ponovljivosti nam je tedaj povsodi potreba, kakor kupcu, tako obrtniku iu uradniku; kakor v javnem življenji-, tako tudi v družini!
Človek, 30 let star, samostojen, neodvisen ogledi si ženstvo; ne glej pa na njeno lepoto, ampak tehtaj le poštenost, pohlevno vedenje; učenosti nij v poštev jemati;  se ve da pri vsem tetn mora
najboljši lek, najboljši oklep svoboda, utemeljena in podprta od parlamentarnega vladanja. Ali danes vidimo z lastnimi očmi. da nij tako, da je v istini in v življenji drugače! Pn d ozidjem države stojijo ta hip divji vojaki, kopiucCi razrušiti državo z mečem in strupom, dinaniitom in smodnikom, ali ta država nij, tla bi uživala premalo svobode in konstitueijo-naliziiia, nij, ki bi po svojej vladi vezala in gazila svoje narode, nego ta država je največa svobodna država v Evropi, republika francoska, Na prvi pogled se nam je čuditi tej prikazni, a tudi samo na prvi pogled. Republika ima lepe lastnosti, ob jednem pa tudi pogreške svoje. Z železno močjo in krvavo voljo seže despotizem v vsako revolucijsko gibanje ter umeje zatreti vsak obup in vsak svobodomiseln pojav; kjer se to despotu več ne posreči, tam je sila krivice uže do vrha prikipela. Ali na zastavo republike zapisana je zlata svoboda, ki dovoljuje vsakemu tako govoriti in učiti, kakor misli sam. Zvesta svojim svobodnostnim načelom in napravam republika ne more podložnih s/ojih kaznovati s cenzuro in konfiskacijo, kakor država, v ka-terej ne prebiva toliko in take politične svobode. Nazori, ki sedaj prevevajo in vladajo državo francosko, borili so se dokaj dolgo sami za svojo veljavo, za tega delj sedaj pač ne morejo zaudati sami sebi in popustiti dragocene darove svobode, govorniške iu zborovalne. Pod Francijo gorijo tla uže od nekdaj sem, zatorej nij čudo, da so se vnele tudi teorije anarhistične v mladej republiki. Ali bati se je, da se kužni ta plevel ne razvije Se bolj, zlasti ker ga je doslej nekaznovano gojilo razvajeno javno mnenje. Najhujši socijalist je pa nedolžen do-ktriner v primeri z anarhistom, kateri o urejenej človeškej družbi, o državi sploh ničesar vedeti noče, čegar gaslo je: anarhija, divjaštvo! Tako življenje brez države, torej brez zakonov, pripraviti si hočejo s tem, da razdero* in porušijo vse, malo in veliko. Nihče več ne sme se čutiti varnega in v zavetji pravice, nihče več nijma nobene oblasti, vsakdo pa
ti prihodnja žena donesti nekoliko denarja v hišo, kajti krvavo ga bodeŠ rabil pri origoji otrok, kateri so tudi strašno potrebni; ž njimi pridobimo si Se le tako silno zaželjene neumrjočnosti, le ta sploh kaj velja; inače ne, — ker sicer nastane zopet ista stagi.lici j a . . .
Nij še izgovoril, ko se večina mladih in strast nih poslušalcev vspne kvišku ter drvi proti mirno naprej kadečemu govorniku, da hi ga s hrupom vsak po svoje prepričal, da lazi PetruSka čisto na krivem potu, da ima vsakdo svoje boljše, nasprotno mneoje; prikipela bi bila ta živahnost do prave židovske, da nij vstopil tedaj civilist, stud. juris Vitko M. v sobo hote obiskati svojih vojaških rojakov in pobahati se nekoliko s svojo akademično in meščansko svobodo.
No o tej se denes nij prepiralo, marveč dali so mu kos svežega priljubljenega komisa in solnico; Z druge strani mu uže podaje kolega hudo natlačeno lulo komisnega tobaka.
Na kratko se ga je poučilo o denašnjej za-dači in mladeneč se hitro razvname za to zanimljivo
pravico storiti ali opustiti, karkoli se mu ljubi. Zato pa občinstvo begajo z bombami in atentati, pogubno valovje pobere potem množico v svoje vrtince, in red in država sta pokopana! Umeti je torej anarhistov tako počenjanje, s katerim jim mora dozoreti anarhije sad. Ali vprašanje veliko pa nastane: Kaj potem V Kadar je porušeno in razvaljeno vse, kadar sede na prestol popolna tnarhija: Kaj pa potem? Na to ne ve odgovora nijeden oznanovalcev tega novega nauka, niti Krnil Gautier, niti bridka Louise Michel!
Ali za vlado francosko napočili so sedaj časi velike zadrege, resni časi. Palačo predsednika republike čuvati morajo vojaci, a čuvati morajo tudi tamnice, v katerih zaprti so UŽe mnogi vročekrvni rudečkarji, ki jih pa hoče razburjeno ljudstvo imeti na dan, svoje prijatelje! V tem pa se nalezljiva bolezen oprijemlje nehvaležnega ali zapeljanega prebivalstva bolj in bolj, širše in širše. Ali obilni uepri-jatelji repubhke in francoskega naroda vesele se živo poginelj*, ki po teh dogodk h preti svobodnej Franciji. Osobito pa je to po volji pijavki Nemčiji, da mogočne) in z dobrim spominom obdarjenej sosedi lastni njeni otrcci izpivajo krv in sok življenja. Pa tudi drugi razni dvori in diplomatje gojili nijso posebnega zaupanja do mlade republike, in po sedanjih znameujih bode zaupanje to težko se oživelo in okrepilo. Vlada francoska ima prav, ako vse svoje moči pokliče v boj zoper to bolno, za repu biiko nečastno in ponižujoče gibanje, da se čim preje obustavi in zavre, česar je iskreno želeti tudi nam Slovanom, ki imamo v zdravej in mogočuej Francoskej tudi mogočno naravno zavezrrco.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 8 novembra.
Vrhovni dvornik knez II o h e n 1 o h e podal se je v Inomost, da pripravi oudukaj, kar je potrebuo za noiovanje c carjev o. Presvitli cesar nastopil bo pot najbrže v sredi tega meseca.
V vojskinem  odseku avsitriJ«Kili delegacij razvila je fakcijozna opozicija svoj nemško-nacijoualni prapor  pri   debati  o vojskinej reformi tud;  proti vojski,  a  imela  je  pri tem jako malo sreče. Najimenitnejši govornik opozicije bil je general kavalerije knez Lieehtenstein. Iz atrokovnja-škega stališča'je sicer moral pritrditi,  da tak pre ustroj vojske močno pospešuje nje gibčnost, in vender je dejal da ga  mora pobijati  iz političnih ozirov; vojskina organizacija  spada  v  področje Najvišjega gospodarja vojske.   Legacijski svetnik pl. Piener je pa izustil besede, nad kojimi so se skandalizovali celo njegovi pristaši,  da  namreč nova organizacija vojske zopet odkruši jeden kos od stare Avstrije! Sturm dal je dušek svojemu strahu, da bi anal postati novi teritorialni sistem nevaren jednoti vojskinej, ko bi  utegnili vzplamteti v  njej narodnostni boji. Zopet drugi matador opozicije, Bareuther, pa je besede Sturmove imenoval naravnost licemer-stvo ter je baš nasprotno zahteval za Pemsko ločenje v vojaško-upravnem smislu na podlagi narodnosti). — Vojni minister odgovoril jim je na kratko, da pri organizaciji vojskinej ne more biti merodajno ni
strankarstvo ni narodnost, temveč jedino le ozir na gibčnost in urnost vojske. — Opozicija pa naj si zapomni ta trenotek, ko je tako očitno zahtevala upeljavo narodnostnih ozirov v avstrijsko vojsko; morebiti pridejo še časi, ko se jej bode zopet zlju-bilo natolcev&ti Slovane, da nameravajo kaj tacega!
Namesto odstopi vsega državnega poslanca štajerskega barona Walterskirchena izvoljen je rudarski vodja Sprung z 232 glasovi; njegov protikandidat Solder ujel je 3 glase; baron Walterskirchen dobil je bil pri zadnji svojej izvolitvi 342 glasov. Udeležitev tedaj nij bila posebno živahna, kar priča o nebrižnosti voli'cev nasproti prepirom političnih njihovih vodij. — Na Gališkem izvoljen je izmej veleposestva avtonomist dr. Nikola pl. Gri-g o r c z e a.
Zoričev predlog o p r e u s.t r o j e n j i področja trgov in deželnih občin lirva<«ki sabor nij
vzprejel, potem ko je baron Zivkovič izjavil, da se upravna reforma ne dotika dosedanje organizacije občin ter da spada olajšanje občin glede izterjevanja davkov v področje skupnega zakonodajstva in upraviteljstva. Pač pa se je vladi naročilo, da mora še letos z vkupno vlado stopiti v dogovor, kako bi sena obrežji Save ležeče vasi ubranile p o v o d n j i.
ViianJ^ <lrzave.
Francoski časniki izražajo se precej ostro o izjavi Granvillevi, da naj bi odslej Anglija sama imela nadzorstvo v Egiptu. «République Française" pravi, da kaže tako hladnokrvno stavljeni nasvet, malo rečeno, veliko drznost; odslej da je odveč, nadaljevati obravnave. Anglija zahteva, da naj bi Francija popolnem odstopila od svojih pravic do Egipta ; na takem stališču da se ne da ra/govarjati dalje. — „Justice" piše, da neče z Gambetovci vred kričati : mi moramo imeti svoj delež!, ampak da samo opomina Gladstona na njega obljubo, da ima vojna le namen pobiti upor in ustanoviti prejšnji red v Egiptu. — Finančni minister potrdil je v budgetnem komisijonu, da se je budgetno ravnotežje doseglo brez posebnega kredita, ker znašajo predobitki državnega zaklada 259 milijonov frankov.
V aiiK-lcMltcj Bpodojej zbornici odgovoril je Gladston na vprašanje  IJourke-jevo  in  dejal: mej vojskimi operacijami smatralo se je vojaštvo Arabi jevo ko vojsko vodeča armada ; ko pa se je potlačil upor,   stopil je  khédive  zopet v svoje munieipalne pravice, kajti Angležka nij prišla v deželo ko osvo jiteljica, in torej se mora z ujetniki ravnati po egipt skih zakonih.
Dopisi.
Tš* \otfraniitliega G. novembra. [Izv. dop.] (Naša loterija in naša slavnost!) Z napetimi živci in s prav težkim srcem čakali smo 3. septembra 1. t.; v ta dan postavili smo našo slavnost in loterijo v prid „ Narodnemu Domu". A ker nij smo mogli po tednih in tednih od finančne oblasti pri forsirati za časa dovoljenja za loterijo, preložili smo s tehtnimi razlogi vse v leto 1883., ko itak Slove nija obhaja svečano 600 letnico združenja s habsburško vladarsko hišo.
No, zakaj smo čakali omenjeni dan težkim srcem, posebno potem ko je Trst nepričakovano vnovič preložil blagoslovljenje zastave, katero je ozirorn na ljubljanska narodna društva za jez le osem dn: za nami stalo in  kar nijsmo mogli za
časa nij besedo nij pismom sebi, sosedom in obče narodnej stvari ugodnejše raztegniti V (Sapienti sat!) Vedeli smo, da prilomi pri ugodnem vremenu 3. septembra cela povodenj očitanj, svetov in to in to nad odbor. In 3. septembra pride. Oh kako nebeško lepi dan se porodi! letošnje leto nij imelo jednacega! In toča se je vsula z besedo in tinto na odbor. Pri obširnih narodnih podjetjih treba je odločnega črteža, dosti časa in dela: svojo narodno čast in svoje slovensko ime ne smemo metati kakor „žogow okrog sebe.
Poprej ko smo llsali črtež, ko smo nosili materij al za svoj namen skup, ko smo zidali, krili itd., se nij nihče hotel oglasiti z modrimi nasveti, kar smo prosili in želeli. A ko je dom dovršen do pod strehe: temu nijso vrata po volji, temu okna preozka, temu pregosta, in Bog vedi, kaj vse.
Kratki faktum je: odbor je dva mesca pred 3. sep.embrom prosil dovoljenja za loterijo in mej tem vse preskrbel za izvrševanje, — a „majeure force" zavila nam je, a ne ustavila naše delo. Kje, kako in zakaj, to vse za zdaj ohranimo za zgodovino našega narodnega gibanja ! Pri nastalih razmerah bi bil le naš sovražnik zagovarjal prenaglo delo in dvomljiv vspeh! —
Po Trstu, kamor je naše Notranjsko poslalo vrlo lepo število, počivali smo neko';ko, ničesar se nij culo o nas!
A zadnjo soboto imeli smo zopet živahno sejo; posvetovalo in sklepalo seje: kaj početi vprihodnjič, posebe: kako dobiti, ker je sedanja loterija dovoljena le za leto 1882., podaljšanja tega dovoljenja. Loterija je v principu dovoljena — ona je tesno zvezana z veselico; veselica se je morala preložiti, naravno mora za njo tudi loterija! — Zatorej je po-voljno rešitev tega vprašanja prevzel nek g. odbornik, mož, ki bode stvar gotovo pograbil pri pravem kraji.
Res, da je drugo leto tudi velika ljubljansk" loterija za, „Narodni Dom" ! Ali naša se ne moie s to niti primerjati. Ljubljanska je obče avstrijsko-slovanska in ta le ponižna — krajevna, da molčimo o več druzih razlikah. Jaz trdim, da bode naša po teh krajih ljubljansko celo pospeševala. — Če človek pomisli na lednej strani nizko ceno naših sreček, le 10 novčičev — in na drugej strani lepo število, reci sto — dobitkov, ki so vsaj osem sto forintov vredni pri niti 2000 lozib, nij to navadna loterija, nego jako reelna: vdobiti kaj koristnega je zelo verjetno! — In da je mogoče koristiti matici „Narod-nega Doma" in v primeri i rodoljubnim igralcem, zahvaliti se moramo le zavednim in vnetim Notranj-cera, ki so čez noč brez posebnega šuma in hruma darovali toliko in tako krasnih in primernih dobitkov. Živina, pohištvo, orodje, stroji, usnje, platno, vino, pivo, knjige in še marsikaj je tukaj-le; niti sanja1, nij odbor o takšnjem hitrem in praktičnem patriotizmu! — In tudi druga bremena so brez vkupnih stroškov razven tiskovin, davka pa godbe, razdeljena na požrtvovalnih narodnih ramenah.
Za zdaj živeli vsi od našega Hrena do vzgledne slovenske Lavrenčičeve matere! —
vprašanje; s komičnim priklonom proti Petruški se obrnivši, prične tako-le:
„Da zanikaš, suhoparen matematik in modro-slovec, uzorne in nesebične ljubezni, je popolnoma umevno. — Ali ogniti se ne da izrekom slavnih pesnikov vseh narodov, kateri so se navdušeno potezah za ta večno zelen, duhteči božji cvet, da božjo cvetico, — nij se ti treba tako porogljivo smijati, — Homer, na pr. občuduje s svojimi starci nesrečno ali ljubezni vredno Heleno, Virgil svojo Dido, Goethe svojo Gretchen in Schiller svojo Theklo in Lavro; da, naš Preširen je celo zložil cel sonetni venec v čast svojej Juliji Primičevi, —"
„E kaj, pesniki so lažnjivci, pravi nekdo, mislim da Platon," jezno zarenči matematik.
»Sklicuješ se li na modroslovce, dobro, evo ti! Ne uči Ii uže Empedoklej iz Agrigenta, da se atomi ali enoviti delki oddaljajo po nenavadn i sili, tako zvanem vsoto;, slovenski: sovraštvo; spojajo pa se iu združujejo zopet po čarovnej moči, zvanej yikix, slovenski: ljubezen, tedaj uže v atomih vlada ljubezen, kaj bi li ne v strastnem človeškem srci!"
„No, kar se tvojega dokaza tiče,  znači ta le nekako vzajemnost mej atomi;  učenjaki imenujejo jo atrakcijo ali privlačnost, nasprotno vsljcoc (sovraštvo) pa repulzijo, slovenski: odbojnost.   Te razmere pa še čisto nič ne nasprotujejo mojej teoriji o vrednosti  ali  nevrednosti tvoje vzvišeno ljubezni; ! sicer  pa mislim, da je bil ta modroslovec prva in 'zadnja priča,  na katero se sklicuješ,"   — odreže ] se samosvestno in nekako zaničljivo Petruška, po-jtegne iz svoje pipe, ter šepne bližnjemu tovarišu: ; „Aha, sapo zaprli!"
Ne oziraje se na ta zbadljivi ugovor ognjeno nadaljuje Vitko: „Oho Petruška, nijsmo še pri kraji, ! ne, evo koj druzega! — V Platonovem prekrasnem | dialogu o ljubezni, imenovanem tu;j-o<7iov, obed, pri-poznava Sokrat sam, da ga je nevednega v tej reči poučila blaga in duhovita žena Diotima. Sicer res dandanes učenjaki trdijo, da je Diotima le pla-tonični Sokrat, kar pa nama ne zaleže.
Ne motim se, ali v 28. poglavji mislim, se nahaja oni nama važni pogovor, kateri se blizu tako-le glasi:
„Kdor se misli resno z ljubeznijo pečati," — mislim, da ustrezam gospodi.
Vsi prikimajo in v vidno znamenje zadovob-nosti pihajo gosti dim v navdušenega govornika.
„Kdor se je odločil resnobno pečati se z ljubeznijo, — poučuje gospa Diotima Sokrata, — mora se uže v zgodnji mladosti vaditi, — ne pa, kakor si prej govoričil tridesetleten mož, — pohajati mora za lepimi bitji; razumljivo pa je, da po pravi poti hode, samo jedno teh bitij ljubi, in to z lepimi govori napaja; kadar se pa bo na naravni način zavedel in se uveril, da se jednači lepota jednega telesa onej vsacega druzega, bi bil kaj nespameten, ko bi hrepeneč po vzoru ej lepoti, ne hotel pri-pozuati, da je lepo**1 stalna in ista v vseh telesih ; nespameten, ako bi prepričan po tem razlogu ne ljubil vsako lepo telesa; ponehal bo potem hrepeneti burno in strastno le po jednem bitji, smatrajoč to kot malenkostno; marveč bo pozneje veliko više občudoval duševno lepoto mimo telesne!" — Tako se izraža Diotima, ali če raji hočeš, plato-nični Sokrat. Če ta mučenik, ta božji poslanec tako
Kakor znano, pritiejali smo prihodnje leto na-Sej .-davnosti tudi GOOletnico, dobro vedoč, da to ne more begati krone vseh teh slavnostij v Ljubljani. Prvič moramo ostati za dosti vsaksebi, in drugič v Ljubljano bode mogoče spraviti le bližnje in od dalječ le boljše ljudi. Naša slavnost bode dobro godila in ugodno up li vala na maso po Notranjskej in tudi na naše sosede po Primorskem. Se ve da bomo i sedaj prišli s prošnjami k našim veljakom, k našim pevcem, vrlemu Sokolu in sploh narodnim društvom, da nas i drugo leto rodoljubno podpro za čast in ime slovensko! Čujte o tem nekaj! Le tos pomladi, ko se je porodila misel za naš program, šli smo najprej k narodnim društvom prosit pomoči in podpore, in še le potem določili smo čas pa kraj dejanja. Imeli smo vedno pred očmi izrek, sero venientibus ossa. Mej tem so programi in veselice kot mavrohi lezli na dan in povsod se je napiujalo rodoljubje naših narodnih društev skoraj do nemo-gočno-Jti, kajti ultra posse nemo teuetur! In nam, ki smo bih prvi, ostajale so nazadnje skoraj kosti. Gospoda! od narodnih društev, Sokola in pevcev, ne moremo tudi na vsak hip preveč zahtevati in apelirati na njihovo domoljubje, kajti to je nezdravo. Razdeliti je treba vse m uravnati po vrsti, po razmerah in močeh in ostati pri tem vselej „mož beseda!"
Za prihodnje leto vemo uže sedaj, da je v Ljubljani velika vseslovenska narodna veselica, potem OOOletuiea (ali vse ob jednemV) in naša notranjska. Naj se torej drugod po Slovenskem na to ozira in ravna posebe, ker od povsod kliče vse Sokola pa pevce na pomoč.
Delajmo povsod po načrtih v sporazumljenji in ne krkujmo razkosani svojih skromnih močij!
Konečno hočem dodati, da tudi druge točke našega programa ne počivajo, kajti dosedaj se misli na ustanovitev šesterih bralnih društev okrog nas in posojilnica notraujska prične svoj posel z novim letom.
kranjski rod gotovo ve, komu vredno  čast skazati!
Po načrtu sporeda zbrala so se vsa društva pred Čitalnico. Nad 80 bakljadonoscev, spredai godb* metliška, stopa po mestu v taktu : „Naprej zastave Slave'. Možnarji so gromeli in na stotine občinstva b lo je navzočnega. Pred stanovanjem obče-spoštovanega odhodnika ustavi se sprevod. Ko dojde okr. glavar VVeiglein, zadoni mu „živiou. Ognje-gasko društvo stori npočastH in po končani godbi pričela se je zabava v dvoran* gostilne grajske.
Izmej napitnic omenjam ono g. župana ŠuŠter-šiča g. Weigleinu; g. dež. poslanec Navratil napil je ministru Taaffeju; župan Vrtni g. dež. predsedniku Winklerju. Napitnice so se vršile dru«o za drugo in pozno v jutro smo se še le razšli. Mnogo je bilo navzočnih odličnih gostov is Metlike, mej temi g. župan Zaloktr, ki je tudi izvrstno govoril; iz SemiČa, iz Dobita itd.
S to slovesno odhodnico pokazal je lielokranjee, kako visoko ceni moža, uradnika, ki mu ne zavira narodnega razvoja; vrlim Kamiiičauom pa čestitamo iz dna srca, da dobe tako izvrstnega moža. Konečno omenjam še, da so se vrstile vse napitnice v mili slovenščini.
I/. Celja 7. novembra. 11zv. dop ] Poslano v Vašem cenjenem listu s 5. t. m. c. kr. šolskemu nadzorniku A m broži ču smo čitali in se le čudimo, da se v tej stvari nič ne stori, akoravno je čast učiteljskega stanu tako močno angažirana. Nerazumljivo je sploh, da je Ambrožič še šolski nadzornik. Ta gospod je pri vsem svojem nadzorovanji menda le „ProvisionsreisenderJ, kajti povsod, osobito pa tam, kjer je kak ljudstvu neprijazen učitelj, veli Ambrožič učitelju, naj naroča vse učne pripomočke od „Pichlers YVittwe" na Dunaj i. Taka naročila dohajajo potem s poštnim povzetjem na načelnika kraj-nega šolskega sveta, ki o vsem tem nič ne ve in si navadno premišlja, predno reši pošiljutev. Pri teh pošiljatvah |e se ve da „viel deutsch", kakor ,.deutsche Wandtibel", „Geschichtstabellen" itd. Ne
Se ve, da je za take reči treba časa, da se i kateri načelniki krajnih šolskih svetov so uže dovolj ne da to iztresti iz rokava ali izviti s trte. Ne samo, j pametni, da ne rešavajo tacih stvari, tako n. pr. vrli da se nij  Rini  sezidal v jednem  dnevu,  niti naša načelnik na gorenji Ponkvi. tudi v Kalobji in v Gri-
nem redu in treba bode resno preudariti, kako bi se ustavila in preprečila za bodoČni»>t.
— (Razpisana je služba) c. kr. okrajnega glavarja v Kranjskej v VII. razredu, eventu-velno služba vladnega tajnika v VIII., in služba okrajnega komisarja v IX. razredu. Prošnje do 23. t m.
— (Za steklino) umrla je sinoči ob 1 ,11. zvečer 50 let stara Zajec Marijana od Sv. Jakoba pri Savi h. št. G, oženjena ter mati več otrokom. Dne 11. avgusta t. 1. uže ugriznil jo je bil stekel pes v levo roko in še le pretečeni ponedeljek ob V«3. zjutraj prikazala so se prva znamenia te strašne bolezni, ki je po dvadnevnih neizrekljivih mukah storila konec njenemu življenju.
— (Obesil se je) 31. p. D. v občinskej ječi na Vrhniki nekov Matija Kugovšek, 45letni berač, doma iz Zaplati. Itevežu se je uže dlje časa mešalo v glavi; vedno je blodil, da ima kositi otavo t)a do Božiča. Imeli so ga na sumu, da je odnesel nekovo suknjo; v občinskej pisarni nij znal več povedati svojega imena, tedaj so ga priprli, da bi se konstatovalo, odkod in kdo daje. A uže drugo jutro našli so ga v zaporu obešenega ob konopec v na pol klečečem položaji.
— (Iz Mokronoga) piše se nam 7. t. m. da se je po prizadevali ji gosp. župana Franc Pence vsled prostovoljnih darov raznih dobrotnikov nabralo nad 500 gl. za novo brizgaln.co, ki se je uže davno tudi iz Ljubljane pripeljala. A sedaj ko imamo brizgalnico, pa vse spi. Odbor požarne hrambo se ne gane, niti volitve ne razpiše, da nijmamo ni stotnika ni drugih poveljnikov. Tudi bi nekoliko vaj nič ne škodovalo, da bi se gasilci nekoliko izurili.
— (Akad. društvo „S 1 o v en ij aw na D u-naji) napravi v soboto 11. nov. t. 1. svoj občni /bor. Dnevni red : 1. Potrdi se zapisnik. 2. Poročila od borova. Poročilo revizorjev. 4. Volitve. 5 Slučajnosti. Locale: Suhmevkars Restauration 1. Canova-gasse 4. Silbersal . Parterre. Začetek točno ob Va 8 uri zvečer. — K obilnej udeležbi vabi uljudno
odbor.
„lilatua Vas" nij postala čez noč! —
D o r a n.
Iz Črnomlja 5. novembra. [Izv. dopis.| Črnointljsko meščanstvo, duhovuištvo, uradništvo in učiteljstvo, potem narodna Čitalnica, prostovoljni ognjegasci in poddiužnica Itudečega Križa priredila so dne 4. novembra t. 1. ob 7 uri zvečer, odhajajočemu velecenjenemu c. kr. okr. glavarju gospodu Henriku Weigleinu slovesno odhodnico. Spored je bil tale: 1. Baklada z godbo in petjem. 2. Nagovor Črnomeljskega župana na velečastitega gospoda odhodnika. 3. Zabava v salonu gostilue „h gradu".
Ne bodem našteval zaslug moža, kateri si je v dobi štirih let pridobil celega belokranjskega rodu simpatije; povem nuj le, da je njegova delavnost, nepristranost in miroljubnost uzor uradnika. Belo-
prepriČalno govori o ljubezni, jo hočeš zanikati ti, črviček, barbar, surovee!"
Ves razburjen in upehan sede Vitko na jedino leseno klop, katero je naš oddelek prostovoljski premogel.
Petruška pa ustaue mirno s postelje, strese iz pipe pepel, ter si opaše bridki meč, pripravljaj e se na odhod.
^Priznavam," prične počasno, ^priznavam onega visocega ali le teoretičnega mišljenja v navedenem govoru, ali pomisli vender, — tu si jame na lahko svojo brado puliti — pomisli, ljubi, dragi moj, uzorno zaljubljeni Vitko ! Platon je uže star modroslovec, da silno star. liačunimo gospoda!
Kakor naš zabavni kolega trdi, rojen je bil Platon 21. majnika 429. 1. pred Kristom, za časa strašne kuge v Atenah; sedaj pa smo dospeli do 1877. 1. po Kristu ; primerimo tedaj: devet in sedem je šestuajst, — od tod slišalo se ga je le še mr mrati, — čez trenotek nam oznani svoj vspeh a povzdignepim glasom : „Tvoj modroslovec bi bil sedaj uže 2306 let in še nekaj dnij star: tedaj — ne menimo se več o tem!" (Konec prih.)
žab baje nij šlo povsem gladko. Koliko odstotkov dobiva g. Ambrožič od Pichler's Witt\ve, mi nij še znano, kadar izvem, gotovo poročam. Nad učitelji, ki imajo slovenske tednice, osorno zarenči, da so to le demonstracije, sploh bi lehko napisal cele strani o tem šulvereinskem bitji, kateremu je prvi smoter ponemčevanje, drugo stoprav nadzorovanje. Sploh so pri nas razmere nezdrave. Znan mi je kraj ni šolski svet, ki je protestiral, da se mu na jedenkrat v prvi razred usiluje nemški jezik, pa nij opravil ničesa.
Domače stvari.
— (Gospode volilce) opozarjamo, da naj se, ako bi bil kdo izmej njih izgubil legitimacijo, oglasi za njo jutri zjutraj pri kateremkoli narodnem volilnem odborniku ali pa na magistratu.
— (Dramatičnega društva šola) začela je jako veselo. Pri prvej uri bilo je navzočnih 12 gospic in gospodov, včeraj pa uže 20, mej njimi sedem gospic, ki hočejo posvetiti svoje zmožnosti slovimskej Taliji. Vidno je iz tega, da je ta šola potrebna, ker je zanimanje za dramatiko vedno večje in dosti nadarjenega in ukaželjnega naraščaja. Gosp. Anton Trstenjak, ki je prevzel pouk v tej šoli, pridobil si bode za dramatiko slovensko velike zasluge.
— (Odbor „Slovenskega društva" v Mariboru) sklenil je v 5. dan t. m. resolucijo: Slovenci v Štajerskej ne smatrajo tako imenovane cesar Jožefove slavnosti kot dinastično svečanost, ampak kot prikrit „Parteitag" in kot zlorabo spomina cesarja Jožefa za demonstracijo proti obsto-ječej c. kr. vladi, obžalovaje, da se je mladež c. kr. gimnazije zaviekla v to politično svečanost, z zadoščenjem pa pozdravljajo, da c. kr. oblasti in narodnjaki iz Celja in okolice nijso šli blizu.
— („Iz službenih ozirov") prestavil je deželni šolski svet štajerski tudi g. Kelca, učitelja pri sv. Barbari v Halozah, znanega slovenskega rodoljuba.   Taka prestavljanja so sedaj uže na dnev-
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Dunaj 8. novembra. Pri včerajšnjem poskuševalnem streljanji pri l<'eli.\dorfu razletel se je petnajst centimeterski moziiar, čegar cev je bila, tako se zagotovlja iz najboljšega vira, iz ulitega železa, ne pa, kakor poroča neki dunajski list, iz jeklenega brona. Pri tem bil je po razletelih koscih moŽnarja ubit stotnik Ma-toušek, nadčastnik Kučera pa težko ranjen. Sicer nihče ranjen.
Dunaj 8. novembra. Včeraj zvečer bila je v Kaiserstrasse v okraji Neubau povodom razpuščenja čevljarske zadruge zopet demonstracija ljudstva. Ker policija nij mogla nič opraviti in je po agitatorjih naščuvana množica hotela šiloma oprostiti zasežene kolovodje, so vojaki morali napraviti red po ulicah.
Budimpešta 8. novembra. Prihodnja plenarna seja državnih delegacij odivdjena je v petek. V njej pride posvetovanje ordinarij vojaških potrebščin. Jutri seja budgetnega odseka. Na dnevnem redu: Iiudget vnanjih zadev, bud-get finančnega ministerstva in najvišjega računskega dvora.
ftazne vesti.
* (Premoga bo zmanjkalo.) V Newcastle izhaja časopis „Daly Chronicle", v katerem dokazuje znan strokovnjak, da bode v dvajsetih, najpozneje pa v tridesetih letih v najboljših rudnikih Nortbumberlanda zmanjkalo premoga, ako se bode v današnje) razmeri kopal še naprej. Trgovine s premogom bode tedaj tudi konec.
Poslano«
Nekje na Slovenskem je trg, v tistem trgu slovenska ljudska šola. Ko pride dotični šolski nadzornik nadzorovat, vpraša ga mej drugim učitelj, je-li vse jed no v katerem jeziku se spisuje šolski* kroniki« — aliv slovenskem (kar je naravno), ali v nemškem (kar je zastarelo) V No, in veste, kaj je odgovoril na to nadzor-
nik, slovenske matere sin, slovenskemu učitelju slovenske šole anno 1882?! — »Ako mi spišete šolsko kroniko v slovenskem jeziku, ne morem je adju stir ati". To bi pomenilo: ne morem jeodobriti, potrditi a nij veljavna
Vprašam: Ima-li šolski nadzornik tako oblast, da učitelju ilovenske ljudske šole takorekoč prepoved h.|€' s p i so vati kroniko v »doveimkem Jeziku * -
Uljudno prosim strokovnjake v tej stvari, da mi blagovolijo v „S!ovenskemu Narodu" na to moje „poslanou odgovoriti, PravicoljmV
Loterij ne «recke 4. novembra. NaDunaji:   17,     39,     89,     29, 18. V Gradci:     04,     74,     39,     16, 60.
7. novembra.
Pri sionu: Taufiar 7, Dunaja. — Planer iz Siskii. — Pessl z Dunaja. —
Pri Mulici: Schwarz z Dunaja. — Einstein iz Mo-nakova. —
Pri  iiVNtrlJMkeui  ceaariji: Frank z Dunaja.
Meteorologičiio poročilo.
(I?«ro{»;lo<l čc>v* pretepeni teden.) Barometer: Stanje barometrovo je bilo v prete-čenem tednu precej visoko, in sploh za 3-33 mm. višjo, kot srednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 73H63 mm. in je bilo samo v ponedeljek nadnormalno. Z ozirom na tedenske normale je bilo stanje v ponedeljek, tkrek in pe tek podnormalno, druge dni pa nadnormalno. Najvišjo srednje stanje, za 325 mm. nad normalom, je imela sobota; najnižje, za 5*99 mm. pod normalom, ponedeljek; razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 9'24 mm. Najvišje stanje sploh, za 4 41 mm. nad normalom, je imel barometer v soboto zjutraj; najnižje, za 939 mm. pod normalom, v ponedeljek zjutraj; razloček mej maksimora in minimum sploh je tedaj znašal 1390 umi. Največji razloček v stanji jednega dne, za 547 mm., jo imel ponedeljek; najmanjši, za 03G mm., petek.
Therinometer:   Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala -\- 75° C, to je za 0*6° C. nad normalom, in je bila kot sploh, tako tudi z ozirom na tedenske normale v ponedeljek, torek, četrtek in nedeljo nadnormalna, druge  dni  pa  podnorinahia.   Najvišje srednje stanje, za 2"1° C nad tedenskim normalom, jo imel termometer v ponedeljek;  najnižje,  za 2*1° C. pod tedenskim normalom, vi sredo; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj  znašal 42° C.  Najvišje stanje sploh, za 6*1° C. > nad normalom, je  imel therinometer v četrtek,  oziroma v j nedeljo opoludne; najnižje, za 7*6° C. pod normalom, v če-' trtek zjutraj; razloček mej  maksimom in minimom sploh jo tedaj znašal 130° C. Največji razloček v  Btanji jednega dne, za 13GU C, je imel četrtek; najmanjši, za 1'8° C, ponedeljek.
Vetrovi pretočenega tedna so bili precej večinoma slabotni, sploh tudi malo spremenljivi. Največkrat, llkrat, je bilo „brezvetrije", po 3krat „vzhod" in „zahod", po 'Jkrat pa Jugozahod" in ,,burja".
Nebo je bilo večinoma, 13krat, „popolnoma jasno", po 4krat pa „deloma jasno", oziroma „popolnoma oblačno".
Vreme. Pretočenega tedna jo bilo v primeri z vremenom cele Arste prejšnjih tednov zelo ugodno; imeli smo jeden sam deževni dan, namreč ponedeljek, (drugo tedne po 4—5); palo je za 9'80 mm. mokrimi._
ZD-uli^sosI^sl borza
dne 8. novembra.
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . •
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodno banko.......
Kreditne akcije...... .
London.......... .
Napol. ...........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke......
4% državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke [z 1. 18G4 .        100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . ,
Ogrska zlata ronta 6°/0......
4°/
„ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reu. srečke 5°/0 • . 100 gld. Zemlj. obfi. avstr. 4*/t°/a z'ttt' zaBt. listi . Pnor. oblig Elizabeline zapad. železnico Ptior. oblij;. Ferdinandovo sov. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfov« srečke..... 10 „
Akcije anglo-avatr. banke .   .    120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . .
77 gld. 05		
77	n	55
95	*	30
92	n	10
836	n	—
309	ji	10
119	n	25
9		47
5	n	66
58	n	45
119	rt	—
171		75
95	n	40
119	rt	50
87		20
86	n	15
104	n	—
115		75
118		75
97	*	80
174	n n	25
18	n	75
1-26	n	75
233	*	50
ki.
Zahvala.
V dolžnost si Štejem, da na tem mestu za svoje zdravje in življenje očitno hvalo izrečem častitemu gospodu
dr. Roberta i*rottln»k-u, rudarskemu zdravniku v Trbovljah. Starca čez 60 let napadle so me bile vranične in jeterne bolezni, in nij bilo upati več zdravja; sedaj pa sem zopet trden in zdrav, za kar hvalim Boga in zgoraj imenovanega gospoda.
(711)
Ivan Lojj-eir,
radarski predstojnik v pokoji.
Troje novih krasnotiskov!
Miiller-jev Theater-Album, "£ŽTJE 5ss"^ss
a 1 gld. 5o kr., z mnogimi portreti.
Voigt-ov Sängethiere in Wort mil Bili, kih k90 kr.
Theodor Körner-jeva dela, tsnsfrs *!Ä
a 30 kr.
Prvi vezki so na ogled.   Naročila sprejema (711—2) J. «¿ionr.ii,   V rjllblttllli.
Resna ženitbena ponudba. Mož, 28 let star, vrhi postave, uradnik z jako leno
vrle postave, uradnik z jako lepo premoženjem okolo 10.000 gld,
Mož, 28 let star, plačo, lastno hišo in
išče pre
lepo in mlado, pa blagočutno in olikano. — Za" tajnost "mož beseda! — Ponudbe s fotografijo naj se pošljejo skoraj na ekspedicijo oglasov: llaasenstein & Vogler na Dunaji pod šifro T. A. ttO-IS. (707—2)
:e za ženo zarad pomanjkanja poznanstva na ta dan danes ecej navadni način Slovenko s primernim premoženjem, i
si.v . i.
G-ospod
Zadnji čas!
Marinirana jegulja, škotski slanik, ruske sardine, caviar, maroni, italijanski lešniki, znojmske kumare, pravi Jamaica-rum, Savinjski, Ementhalski in Predarlski sir
se dobi pri (704—2)
Gustavu Treo-tu,
Ljubljana, Preširnov trg št. 1.
\ n I i rrli<> um n n pripravil riccoii, lekar „pri .111111 II« IIMMHI, angem« v Ljubljani, na Dunaj-skej cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kosti-bolju, hromo t i delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenici 40 kr.
Mazilo zoper ozeblino,
eoli. lukar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajske) cesti. To je najbolje zdravilo zoper ozeblino. Cena 80 kr. (697—2)
(illIlli-Rnilhmiti    "pHvnojSi kot vsak v prodaji UUIIII l>OIHHH!b, m mihajajoči bonbon, rabi se Z najboljšim vspehom pri kašlji, liripavosti in kataral-nosti dihalnih organov.   V škatljicah a 10 kr.
TRŽAŠKA rmstavina LOTERIJA. Srečkanje 5Januvarja.
1. glavni dobitek gotovih 50.000 gld.
2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld.
3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld.
Nadalje
1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 5000 — 5 a gld. 3000 — 15 a gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj
| ioOO dobitkov iz 3iaL&ftO goldinarjev. I
Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh
prodajalnicah lozov.
Cona jednemu lozn SO lil-.
NaroČila s pridjunimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na
loterijski oddelek tržaške razstave
l*iitzzii <iiruii«le Nt. 2 v Trstu.
Kdor hoče lože razprodajati, obrne naj se takoj na predstoje&o
adreso.
Loži dobivajo se v l>giii»ijaul pri slav. kraiij»lu»f eikompt-ii«'j haiiKi. pri «J. C. K n« Uli j i in». . ivialiru in Jan,
Ev. lliičarjcvili naslednik ill. (712—1)
m
§
Bruseljske tovarniške družbe za klobuke *
r 1J n bij a n i, glcdalisčnc ulice št. ti.
Klobuki iz ldobs seine
najbolj vrste, najnovejšega izde*. v raznovrstni* bojah, trdi *
^^\^^V ^rs. ,^^V ,^^V .^^v .^^V .^^V .^^V
in mehki po 2 gld. 20 ki*.
(709—2)
*K*XKK*KKKKK*KK*KK**KK)t**K*
S XT?-i 1« 110^1 j OIIO 1. \^^7.
n
H
n
n
n
S
j^g liiisii-ovani ceniluiki gratis. (042—li)
KHK*XHH*HXK*U*XX*XK%* *XX$CKK
J. J. NAGLAS-ova
tovarna za pohištvo
Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor),
sprejema kompletne opravo za bulo, Mtauovitujn in hotele od najbolj priprt) s te do najfinejše izpeljavo po iiujiiižjilt filbriNkiu  eonuh z garancijo.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskurne",