izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ . letnik 22 , sir. 157-230 , ljubljana,november1978 ,udk528=863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Maj cen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodo- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobold Belec, Milem Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič - delegati celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Premrl lzhai a: 4 številke na I eto Naročnina: Letna kolektivna narocnina za prvi izvod je 600 din, za nadaljnje izvode 300 din, Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za čla­ ne Zveze geodetov plača v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljaj te na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska upravo SRS, Cankarjevo 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082, Prispevki naj bodo za- radi lektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 700 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije, Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24, 1.1975 je naše glasilo opravičeno teme! jnega davka od prometa proizvodov. 157 VSEBINA - Uredništvo bralcem - Uporaba rastrov v kartografiji in avtomatizacijo pri izdelavi in reprodukciji tematskih kart - predavanje prof. Heupel v Zagrebu (Branko Rojc) - Publikacijska karta občine Novo mesto (Vili Kos) - Visji studij kartografije na geodetskem oddelku FAGG v Ljubljani (Branko ~,je) - Prvo Jugoslovansko posvetovanje o komasaciji zemljišč (Jože Avbelj) - Nekaj misli o vegetacijski karti Jugoslavije za območje SR Slovenije ob izidu prvega lista karte (dr.lvo Puncer) - Kartografija in delegatsko informiranie (Jože Rotar) - Tovariški dan upokojenih geodetov (Jože Senčar) - Z ekskurzije diplomantov (Ana Kokalj, Branko Rojc) - Izgradnja registra teritorialnih enot SR Slovenije (Boris Bregant) - Fotointerpretacijski center /Andrej Bilc/ - Lokacijska problematika katastra zgradb (Boris Bregant) - Računalniška obdelava podatkov za kataster zgradb (Jerneja Frlan) - Register območji teritorialnih enot - nova geodetska evidenca v Sloveniji (Anton Lesar) - Prijateljstvo porojeno ob delu ne odpove (GZ SRS) - Iz upravne prakse (Stanko Pristovnik) - Visji izredni študij geodezije z usmeritvijo zemljiški kataster (geodetski oddelek FAGG) - Janezu Breskvarju - Žanetuv spomin (Jože Umek in Franc Jenič) - Ludviku Vončini v spomin - Francu Naraločniku v spomin (Anton Tiršek) - Stanku Bohincu v spomin (Emil Gostič) - Novi predpisi raziskave, knjige, publikacije - Razne novice in zanimivosti - Iz dela Zveze geodetov Slovenije in Zveze GIG Jugoslavije - Popravki - Izvlečki CONTENTS - Edi torial board to the readers - The use of screens in cartography and automation by map making and map reproduction (A report of prof. dr. Heupel in Zagreb) (Branko Rojc) - Publication map of community of Novo mesto (Vili Kos) - Higher study of cartography in FAGG - geodetic departement in Ljubljana (Branko Rojc) - First Yugoslavian seminar on land consolidation (Jože Avbelj) - The map of vegetation of Yugoslavia for the region of Slovenia - at the issue of the first map of the map series {Ivo Puncer) - Cartography and informing of del egates (Jože Rotar) - Meeting day of retired geodesists (Jože Senčar) - From the excursion of graduates (Ana Kokolj, Branko Rojc) - Organization of the territoriol areas register of SR Slovenia (Boris Bregant) - Photointerpretation centre (Andrej Bilc) - Location problems of cadastre of buildings ond constructions (Boris Bregont) - Dota handling far the codastre of buildings ond constructions (Jerneja Frlan) - Territorial areas register a new geodetic register in Slovenia (Anton Lesar) - The friendship bom at work does not refuse (GZ SRS) - Fram the administrative practice (Stanko Pristovnik) - Highe r irregular study of geodesy - land cadastre (geodetski oddelek FAGG) ln memoriam Janez Breskvar - Žane ( Jože Umek in Franc Jenič) In memoriam Ludvik Vončina ln memoriam Franc Naraločnik (Anto Tidek) In memoriam Stanko Bohinc (Emil Gostič) - New regulations, research, books, publications - News and curiosities - Fram the work of Association of Surveyors, Slovenia and Union of Geodetic Engineers and Surveyors of Yugoslavia - Errata - Abstracts 158 Stran 159 161 164 166 168 170 172 175 177 180 182 184 188 191 193 196 198 204 205 206 207 208 213 217 220 221 159 161 164 166 168 170 172 175 177 180 182 184 188 191 193 196 198 204 205 206 207 208 213 217 220 221 - Že dalj časa smo v uredniškem odboru razmišljali, kako bi naše glasilo vsebinsko popestrili, da bi v njem vsak nas bralec našel kaj zanimivega, kaj takega, kar mu bo koristilo pri delu, kar bo lahko uporabil . Mnenja smo bili, da je prav zemljiški kataster tisto področje dejavnosti( ki naj bi mu v gla- si I u posveti I i več prostora in več pozornosti . Glede na to, da so za vse, ki se ukvarjajo z zemljiškim katastrom, najbolj zanimive odločbe in pritožbe nanje, odločbe, s katerimi Geodetska uprava SR Slovenije na drugi stopnji odloča o pritožbi, kakor tudi sodbe Vrhovnega sodišča, ki rešujejo upravne spore, smo se odločili,da bomo odprli v našem glasilu novo rubriko v okviru samostojnih prispevkov z naslovom Iz uprav- ne prakse. V tej rubriki vas bomo seznanjali z vsemi sodbami Vrhovnega sodišča SR Slovenije o rešitvah sodnih sporov na odločbe iz druge stopnje, ki jih izdaja Geodetska uprava SR Slo- venije. Upamo, da vam bo rubrika Iz upravne prakse všeč in da boste občasno tudi v sodelovali v njej• Lahko bi v njej razpravljali in obravnavali tudi zadeve iz upravne prakse, v katerih ste si sa- mi pridobili nekaj izkušenj. Prav tako bi lahko to rubriko razširili na vprašanja in odgovore. S tem bi naredili rubriko še bolj zanimivo, istočasno pa koristno za vse, saj bi jo končno lahko tudi poimenovali rubrika Iz prakse za prakso. V upanju, da bo rubrika lepo napredovala, vljudno vabim k sodelovanju vse, ki se ukvarjajo z zemljiškim katastrom, in tudi tiste, ki bodo s svojimi prispevki pripomogli k še boljši vse- binski kvaliteti našega skupnega glasila. Za uredniški odbor glavni in odgovorni urednik Vladimir Kolman 159 Branko ROJC* UPORABA RASTROV V KARTOGRAFIJI IN AVTOMATIZACIJA PRI IZDELAVI IN REPRODUKCIJI TEMATSKIH KART (predavanje prof. Heupla Zagrebu) Na Geodetski fokul teti v Zagrebu je bilo 4 .septembra izredno zanimivo predavanje prof. Heupla in sicer o dveh temah: Sodobna uporaba rastrov v kartografiji in Uporaba avtomati- zacije pri izdelavi in reprodukciji tematskih kart. Zanimivi obisk in predavanji so rezultat dolgoletnega sodelovanja Geodetske fokul tete z In- štitutom za kartografijo in topografijo Univerze v Bonnu, katerega direktor je prof.dr. ing. Aloys Heupel. Rastri imajo v kartografiji in v celotni poligrafiji pomembno vlogo. Zato se ln- šti tut veliko ukvarja ravno z raziskavami na področju rastrske reprodukcije (vrsta diplom, dok- toratov in raziskovalnih del s praktičnimi rezultati). l . Vsebina prvega predavanja i e bila takale: 1.1. Problem izdelave originalov za tri- oz. štiribarvni tisk. Za izdelavo rastrskih originalov, predvsem za večbarvne tematske karte, je bila razvita 10- odstotna "kratka skala". Normalna pot do reprodukcijskih originalov pelje prek izdelave po- zitivnih mask za vse tri barve, za različne tonske vrednosti do sumiranja rastrov z bikromat- sko kopij o; postopek i e en. Prof. Heupel pa predlaga racionalnejši postopek: izdelavo negativnih mask in sumiranje rastrov s fotografskim postopkom. Pri tem bi po njegovi praksi prihranili BO-odstotkov materiala in ča-· so! Obvezni pa so seveda negativni rastri in mehanični naravnalni sistem l . 2. 1 zdelava rastrov veli ki h formatov Navadno izdelujejo kopirne rastre velikih formatov na podlagi distančnega (steklenega) rastra z reprodukcijsko kamero; veiikost pike variirajo z dolžino ekspozicije in razvijanja, materi- al pa je lith in line m. Pri reprokameri pa nastopi kot omejitveni faktor format, ki pri 60 cm x 60 cm. boljših aparatih ne presega Za izdelavo večjih kopirnih rastrov (100 cm x 100 cm) so v inštitutu razvili naslednji postopek: z gravuro na astralonu z avtomatičnim koordinatografom dobijo linijske rastre različnih gostot. Ti služijo za osnovo pri avi križnih in tudi točkastih rastrov izredne kvalitete (s kopisti- čnimi postopki): tonska vrednost tako izdelanega rastra no celi površini variira v mejah 2 % (merjeno z denzito- metrom). 1.3. Rastriranje topografske karte, ki služi kot temeljna karta za tematske prikaze. A-i ki asi čnem rastri ranj u si tuad je se izgublja del njo (moire) Prof. Heupel predi aga dve rešitvi problema. * 61000, Ljubljana, YU Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo dipl. ing .geod. Prispelo v objavo 1978-10-04. GV 22(1978) 3 dobimo pa tudi I inijsko rastrsko mot- 161 1 .3.1. Z avtoreverzalnim filmom na podlagi Herschlovega efekta dobi vsa klasično rastrirana situacija zelo fine konture. 1.3.2. Izdelati je treba nov raster, ki je rezultat sumiranja treh rastrov pod koti 30°. Rastriranje situacije s takim rastrom da zelo dober rezultat brez rastrskih motenj. 1.4. Rešitev problema rastrske motnje (moire) pri tri-oz. štiribarvnem tisku. Za kotiranje rastrov pri večbarvnem tisku obstajajo znane norme (npr. norme DIN: koti med rastri so 60° ). A-item je potrebnazelovelikanatančnost(l'), ki paje praktično težko do- segljiva in pomeni skoraj neizvedljivo nalogo. A-i večjem odstopanju kot l' se pri pretisih pojavi neprijetna rastrska motnja, katere posledica i e tudi sprememba barve. 1 .4 .1. Na inštitutu so iskali rešitev najprej v čimbolj natančnem kotiranju rastrov (mehanična rešitev). Rešitev pa ni zadela v bistvo problema, ko se pri tisku pojavijo veliko večje napake zaokreta kot pri samem rastriranj u. 1.4.2. ftavo rešitev so našli v novem sistemu rastrov z različno gostoto, ki jih postavijo pod razi ičnimi koti (Schmidt). Problem so rešili računsko z metodo optimiranja. Potrebna natančnost kotiranja je približno 100-krat (!) manjša (~ 1,5°) kot prej! Pri pretisih ne dobimo več značilne rozete, ampak majhen simetrični vzorec moire po celi po- vrši ni; s tem i e zagotovi i eno enakomerno podajanje barvnih tonov. 2. V drugem predavanju ie predavatelj podal tele misli: 2. 1. Zaradi specifičnih zahtev v tematski kartografiji mora teči razvoj novih postopkov izde- lave reprodukcijskih originalov po več tirih. Pri razvoju novih postopkov govorijo vsi samo o avtomatizaciji, zato s1 moramo seveda tudi prizadevati in raziskovati v tei smeri. Jasno pa je, da se tega cilja ne da doseči z enim samim korakom. Pri uvajanju opreme AOP v proces izdelave karte pride nujno do zmanjšanja natančnosti in no- vih zahtev v oblikovanju kart. Potrebna je celovita sistemska analiza vseh zakonitosti tehnič­ nih postopkov izdelave kart. Cilj bo mogoče doseči le z uvajanjem avtomatizacije v posamezne faze izdelave karte; obenem bo to nujno vodilo v standardizacijo kartografsko-reprodukcijskih postopkov. 2.1, l. Največji napredek pri avtomatizaciji izdelave kart je bil do sedaj dosežen pri izdelavi reprodukcijskih originalov, to je pri delih, pri katerih prevladuje ročno delo, in ne v tolikšni meri ustvarjalni napor. Dober primer za to je digitalizacija. Da bi dosegli čim večjo avtomatizacijo postopka digitalizacije, je treba nadomestiti dejavnost operaterja. Danes tak popolni sistem že obstaja: KARTOSCAN MBB ; pri tem gre za tako imenovano rastrsko digitalizacijo (skaner). 2. 1 . 2. Podobno i e tudi pri ostalih procesih avtomatizacije. Kartografija i e naši a odlično mož- nost avtomatizacije pri tekstilnih skanerjih (Scitex, Hell in drugi). Izhodna enota pri njih Le rastrski ploter, Tak sistem že imajo nekatere kartografske hiše v tujini (!-iallwag v Svici). Rezultat dobimo na film, ki je že reprodukcijski original. Sistem je izredno u- poraben pri izdelavi barvnih izvlečkov za tri- oz. štiribarvni tisk. 162 GV 22(1978) 3 2.1.3. FH nekaterih tematskih prikazih (predvsem statistični podatki) naletimo na problem po- stavljanja mej razi ičnih razredov. Te karte zahtevajo hitro reprodukcijo,: pri njih i e pogosto pomembnejša ekonomičnost in hitrost kot pa natančnost in estetika prikaza. A-i tem pa so nam v veliko pomoč sistemi za AOP. Rezultat takega izvrednotenja so na- vadno tako imenovane "printerske karte"; to so karte, ki se izdelajo s tiskalnikom, ki ga ima kot izhodno enoto skoraj vsak računalnik. Tak output lahko uporabimo direktno ali pa kot vmesni original karte, za katero dobimo reprodukcijske originale fotografsko, Pri tem se ponujajo različne možnosti, od enobarvne do večbarvne karte, (Primer: Com- puteratlas der Schweiz), Taka karta pa ima samo ozko (strokovno) področje uporabe in zaradi aktualnosti prikazanih informacij tudi hitro zastari, 2.2. Fredavatelj se je na koncu dotaknil še nekaterih problemov standardizacije, Standardiza- cija v reprodukcijski tehniki se začne s pripomočki (opremo) za lažje upravljanje instru- mentov, Tako se je tudi kartografija pridružila splošnim težnjam po racionalizaciji stro- jev. 2.2.1. Fredavatelj je navedel za primer digitalne komande pri reprodukcijski kameri, kjer se podatki snemanja izračunajo avtomatsko in prek servomotorjev prenesejo do objektiva in originala; izostritev poteka prav tako avtomatsko. 2.2.2. Drugi primer je uporaba računalnika pri denzltometriji v kombinaciji z digitalnim den- z i tometrom • 2.2.3. Elektronika pa lahko reprodukcijsko kamero celo nadomesti. Tako težnjo nakazuje prodor skanerjev na področje barvne separacije, ki se že uporablja, čeprav je cena ta- kega skanerskega sistema zaenkrat še izredno visoka (1 .000.000 DM). 2.2.4. Seveda pa rešitve vseh problemov niso samo v novih instrumentih. To nam kaže že prej opisani primer Schmidtove rešitve problema rastrske motnje (moire), ki pa na žalost kljub neizpodbitnim prednostim še ni naletel na odziv pri izdelovalcih rastrov in skanerjev. Tu bi bilo treba spremeniti stare standarde, 2.2.5. Standardizacija je uvedena tudi pri fotografski obdelavi filmskih materialov, Z avtomat- skim razvijanjem je mogoče standardizirati postopek regeneracije razvijal cev in samo raz- vijanje, Razviti pa so tudi že line filmi, katerih avtomatska obdelava ne zahteva dragega regene- riranja in se brez težav vklapljajo v celotno reprodukcijsko verigo. 2,2,6, Seveda pa s tem še ni dan kompleten prikaz številnih modernih tehnik izdelave in repro- dukcijeoriginalovltedavatelj je hotel samo nakazati nekatere vidike tehničnih rešitev, ki verjetno Kažejo težnje razvoja. Iti vsem razvoju a,vtorhatizadje ne smemo pozabiti na človeka, brez katerega razvoj in vsi ti procesi ne morejo potekati! Oprema zaradi vse hitrejšega razvoja zelo hitro zastareva, vendar naj to ne bo ovira pri nabavi takih aparatur. A-of. Heupel gleda na avtomatizacijo v kartografiji zelo trezno, a mu pri tem nikakor ne mo- remo oči tati, da je skeptik. To dokazuje njegova izjava, da je tudilzastarelo avtomatizirano opremo mogoče reševati prob- 1 eme prihodnosti. GV 22 (1978) 3 163 Vili KOS* PUBLIKACIJSKA KARTA OBČINE NOVO MESTO V drugi številki Geodetskega vestnika je bila predstavljena pregledna karta občine v merilu 1 :50. 000, kakršno i e razvil oddelek za kartografij o Geodetskega zavoda SRS. Naj ponovim, da so do danes izdelane take karte za občine Novo mesto, Postojna, Cerknica, Krško, Gro- suplje, Kamnik, litija, Črnomelj in Metlika (zadnji dve bosta natisnjeni ob koncu leta).Ta čas pa se izdelujejo še karte za občine Radovljica, Jesenice, Domžale, Ribnica in sku- pna karta za vseh pet ljubljanskih občin. Te karte bodo natisnjene do konca leta 1979. Vse naštete karte (razen za Novo mesto) so izdel one v enotni tehniki po enotnem ki i uču, pri- rej enem za tako vsebino in merilo 1 :50.000. Istočasno z začetki izdelave preglednih kart seje kot logično ncidalj evanje v pripravah kart- nih podlog za občine začela izdelava tako imenovanih publikacijskih kart. Kot je znano, je pri teh kartah konstanta format A 3 , merilo pa se ustrezno spreminja. Ugo- tovljeno je bilo, da bodo merila teh kart tudi prece1 enotna, in sicer 1:80.000, 1:100.000 in 1:130.000. Za večino naših občin bo možno izdelati publikacijsko karto v enem od teh meril. Geodetski zavod SRS je do sedaj izdelal tri take karte, in sicer za občine Škofja Loka, Dom- žale in Novo mesto. Izdelujejo pa se še karJe za občine Kamnik, Li a, Postojna, Cerknica, Radovljica, Jesenice in Ribnica. Karto občine Škofja Loka lahko štejemo za "prototip" ali prvi poskus take sestave in izdelave na Geodetskem zavodu SRS. Karta občine Domžale je kot druga že neprimerno popolnejša in bolj urejena. Karta občine Novo mesto, ki jo predstavljamo v tej številki, pa je najbrž že zelo blizu taki publikacijski karti, kakršna je zamišljena kot kartografska osnova v začasni ob- vezni enotni metodo! ogij i prostorskih planov. Ta karta je izdelana na osnovi pregledne karte občine v merilu 1:50.000 in vsebuje iste ele- mente, deloma generalizirane in oblikovano prirej ene temu merilu. Vsebina je razvrščena na osmih založniških originalih, kar omogoča poleg tiska v osmih bar- vah tudi združevanja posameznih originalov v razi i čne kombi nacije, potrebne kot osnove za prikazovanje tematik. Posebna značilnost je v prikazovanju naselij, pn cemerše vedno velja kriterij strnjenih in raztresenih naselij kakor pri merilu 1:50.000. Kljub merilu 1:130.000 so prikazana vsa nase- 1 jo, klasificirana po številu prebivalstva. Klasifikacijo pa tolmači tip in velikost pisave. Takšna, kakršna je, je nastala kot proizvod naročila za določeno pogodbeno vsoto. To ome- njam v pojasnilo nekaterim kritikom kartografije pri Geodetskem zavodu SRS, ki očitajo,da kar- te niso izdelane v dovolj enotnem vsebinskem in likovnem konceptu. Res je, da se karta ob- čine Škofja Loka razi ikuj e od karte občine Domžale, ta pa zopet od karte Novega mesta. Iz- delav se lotevamo izvirno in takoj operativno tako, da so pri prvih izdelkih razlike neizbežne. Nase osnovno vodilo pa je "vedno boljše in popolnejše," kar po navadi pri tretjem izdelku tu- *61000 Ljubljana, YU Geodetski zavod SRS geodet, vodja karfografskega oddel ko Prispelo voobjavo 1978-10-2 164 GV 22(1978) 3 - OBČINA NOVO MESTO Somova gora ,i, ~ NOVO MESTO Občinsko središče o,s o 2 3km BRŠLJIN Naselje od 500 do 1000 prebivalcev DVOR Naselje od 200 do 500 prebivalcev Soteska Naselje od 100 do 200 prebivalcev Mačkovec Naselje do 100 prebivalcev Zagorica Zaselek - Hum Vrh z nadmorsko višino 737 Magistralna cesta -----=i=- Regionalna cesta o Občinska ·cesta , ' Slabša cesta, kolovoz ii i5 Izdala: Geodetska uprava Skupšči ne občine Novo Mesto Osnova: Pregledna karta obč. Novo mesto 1 : 50000 Izdelal: Geodetski zavod SRS Tisk: časopisno in grafično podjetje DELO - Ljubljana Občinska meja Meja krajevne skupnosti Železnica Tloris strnjenega naselja Razstreseno naselje Grad, cerkev di uspe. Vse nadaljnje publikacijske karte bodo izdelane vsebinsko in tehnološko tako, kakor je izdela- na predstavi jena karta za občino Novo mesto. Primerjava med kartama občine Domžale in Celje, objavljena v drugi številki Geodetskega vest- nika, načenja vprašanje prav te neenotnosti pri izdelavi osnovne karte, še bolj pa pri prikazo- vanju tematik. Če bi avtor ob teh dveh kartah analiziral še tretjo, ki bi jo na primer izdelali na IGF, bi ugotovil tretji stil in tretji pristop k izdelavi. Prepričan sem, da bi morebitni četr- ti izvajalec izpeljal izdelek zopet po svoje in tako naprej. Kaj hočemo povedati s tem? Ouo vadis kartografija? Trudimo se vsak po svoje, z različnimi pogledi na izvedbo, z različnimi estetskimi okusi in tudi z različno verziranostjo za taka dela, bolj ali manj pa vsi z zelo tesnimi časovnimi možnostmi za kakršnekoli poizkuse ali študije, predvsem pa nepovezano, neusmerjeno in brez vsakršnega dogovarjanja. Skoraj neverjetno je, da ni ob prvem primerku pregledne karte za občino v merilul:50.000 nihče pomislil, da je to začetek novega procesa izdelave kartografskih podlog v tem merilu in da ne bo ostal o samo pri prvem poskusu. V uvodu tega sestavka navedene občine, ki so si tako karto programirale, so odločno v prid tej trditvi. Vemo pa, da so poleg Geodetskega zavoda SR Slovenije izdelali karte v merilu 1:50.000 za nekatere občine še drugi izvajalci. Na pregledni shemi je nazorno prikazan obseg kartiranega ozemlja SRS v merilu l :50.000, ki ga "pokrivajo" samo karte, izdelane na Geodetskem zavodu SRS. Če bi bili ob prvem primerku sposobni spoznati vso širino smisla izdelave kart po občinah, iz- delavo vsestransko usmeriti v enoten koncept in tehnologijo, bi danes skoraj ne bili več v za- dregi za izvedbo tistega dela sistema kart v SRS, kamor so uvrščene temeljne topografske karte v merilu 1:50.000. In kakšen kapital je to za izdelavo sistemskega merila 1: 100.000 in seveda vseh pubi i kacij skih kart. Prav isto pa se dogaja s publikacijskimi kartami. Potreba po karti je tu. Karte pa nastajajo brez enotne strokovne usmerjenosti, brez skrbništva nad izvajanjem, brez minimalnih standardov in izključno v občinski režiji. In če vsega tega ne bo, bodo nastajale naprej podobno kot do sedaj. Izvajalci pa interesa po enotnosti sami najbrž ne bomo vzpostavili. Izredno pomembno se mi zdi, da tako pregledna karta kakor publikacijske karte nastajajo v tesnem sodelovanju z občinskimi geodetskimi upravami. Vsi podatki se strokovnim močem primer- no pred tiskom preverijo in uredijo. Tak način dela jamči, da bo vsebina vedno kar se da popol- na in sprotna w po drugi strani pa omogoča aktivno sodelovanje tistega drugega dela uporabnikov, ki so mu karte v prvi vrsti namenjene. Tisk priloge sta založila: Geodetski zavod SRS in Geodetska uprava SO Novo mesto. G V 22(1978) 3 LJ KARTA 1,50000 IZDELANA IN V IZDELAVI 165 Branko ROJC* VIŠJI ŠTUDIJ KARTOGRAFIJE NA GEODETSKEM ODDELKU FAGG V LJUBLJANI Na geodetskem oddelku FAGG smo leta 1974 v SR Sloveniji prvič uvedli višji študij kartogra- fije ob delu, Pri nas, kot je znano, nimamo - niti nismo imeli - rednega študija kartografije (razen podiplom- skega študija od leta 1970). Strokovnjaki, ki danes delajo na tem področju, so povečini geode- ti, ki so se dodatno izobraževali in se specializirali na svojih delovnih mestih in si ob delu pridobivali potrebne izkušnje. Vedeti je namreč treba, da izredno majhno število ur, posvečenih kartografiji (en semester kar- tografije, en semester tematske kartografije in izbirno en semester matematične kartografije),na rednem študiju geodezije ne more zadoščati za solidno osnovo pri usmeritvi v kartografsko delo. Iz teh potreb in želja se je pred petimi leti porodila ideja, naj bi poskušali pridobiti strokovno usposobljene kadre v kartografiji z višjim študijem kartografije na geodetskem oddelku FAGG. Kmalu je bil na pobudo Zveze geodetov Slovenije in njenega takratnega predsednika Tomaža Banovca ta študij tudi formalno ustanovljen. Študij naj bi potekal v štirih semestrih, in sicer zaradi svojega značaja (ob delu) po en semes- ter na študijsko leto, Študijski program je bil sestavljen na podlagi domačih potreb in izkušenj ter s primerjanjem z več tujimi sorodnimi programi kartografskega študija, A-edpisani so bili splošni predmeti, ki jih predpisuje Zakon o visokem šolstvu za višjo šolsko izo- brazbo na FAGG: matematika, statistika, geomorfologija, fotogrametrija, družbeno-ekonomske osnove in osnove ljudske obrambe; te predmete so predavali redni predavatelji fakultete po stal- nem splošnem programu fakultete. Pri specialnih kartografskih predmetih (fotointerprelacija,to- ponomastika, osnove avtomacije , izdelava načrtov in kart„ kartografske projekcije, karto- grafsko izražanje, kartografija v prostorskem planiranju, reprotehnika in tisk, topografska karto- grafija, tematska kartografija in tehnika planiranja) pa smo naleteli na težave pri pridobivanju predavateljev ter pri izbiri in določanju konkretne vsebine posameznih predmetov. A tudi za te probleme so se našle rešitve deloma s pogodbenimi predavatelji na geodetskem od- delku, deloma pa s kolegi iz geodetske in kartografske prakse (operative). Pri predavanjih je sodeloval tudi dr.lovric z zagrebške geodetske fakultete. Vsi ti predavatelji so se lotili svojega dela z veliko resnostjo, navdušenjem in osebnim priza- devanjem ter tako dvignili študij na visoko strokovno raven, ki se nam je ni treba sramovati niti ob primerjavi s sorodnimi študiji na tujih fakultetah. Da bi se slušatelji lahko seznanili s konkretnim delom in stanjem v jugoslovanski in tuji karto- grafiji, sta bili organizirani tudi dve enotedenski strokovni ekskurziji, in sicer po prvem letni- ku po Jugoslaviji in po drugem letniku v Nemčijo in Švico. Ekskurziji sta bili zelo koristni,ker * 61000 Ljubljana, YU Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, dipl. ing .geod. Prispelo v objavo 1978-10-04 166 GV 22(1978) 3 sta študentom razširili obzorje in obenem razjasnili marsikatero strokovno vprašanje in problem, o katerem smo se sproščeno pogovorili ob ogledih kartografskih zavodov in institucij. V prvi letnik študijskega leto 1974/75 se je vpisalo 25 študentov. Od teh je 8 študentov odpad- lo na samem začetku študijo iz raznih objektivnih in subjektivnih razlogov. Sedemnajst študentov po je študij z vso resnostjo nadaljevalo in tudi končalo v predpisanem ro- ku. Prizadevnost slušateljev je treba pohvaliti, ker je znano., do je to oblika študiio (ob delu) zelo zahtevna in naporna. Fb opravljenih izpitih (s povprečno prav dobro oceno) in drugih študijskih obveznostih i e 15 štu- dentov (2 študenta bosta diplomirala v kratkem) izdelalo diplomske naloge s področja kartogra- fske redakcije za· razi i čna kartografska dela. Slušatelji so zelo uspešno (s prav dobro oceno) zagovarjali svoja diplomska dela in si tako pri- dobili naslov geodetskega inženirja s področja kartografije. S tem smo v Sloveniji dobili prve kartografe s fokul tetno i zobrozbo, prihodnost po bo pokazal o , ol i znamo pri dobi jeni strokovni potencial tudi prav izkoristiti. informcmdum: Z zaključkom opisanega študija se noša prizadevanja za tak nacin z1p niso končala. Pripravlja se podoben študij ob delu s področja bo začel prav kmalu. GV 22(1978) 3 pridobivanja kadrov v geode- zemljiškega katastra, ki se 167 Jože AVBELJ* PRVO JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O KOMASACIJI ZEMLJIŠČA Dejstvi, da so se v zadnjih desetih I eti h svetovne rezerve hrane, ki so zadoščale za 80-dn evno prehrano celotnega prebivalstva na svetu, zmanjšale za 30- dnevno ter da je bilo potrebno zad- nje dvakratno povečanje števila prebivalcev na zemlji 250 let, za naslednje dvakratno poveča­ nje bo pa zadostovalo le 40 let, če se stopnja rasti števila prebivalcev ne bo spremenila, sta bili vzrok, da so Združeni narodi I eta 197 4 organizirali v Rimu svetovno konferenco o hrani . Fbmanjkanje hrane ima strateški vpliv na stabilnost gospodarstva in plačilno bilanco. Zato je ze- l o pombmeno, da i e proizvodnja hrane-usklajena s porabo. Fbrast kmetijske proizvodnje v Jugoslaviji za 4 % na leto v obdobju od leta 1976 do leta 1980 zagotavlja predvideno porabo, potrebe rezerv in ocenjene možnosti izvoza kmetijskih pridelkov. Sprejete obveznosti bomo lahko izpolnili le, če bomo kmetijske površine tako uredili, da bo na njih možna uporaba najsodobnejše agrotehnike in industrializacija kmetijske proizvodnje. Za urejanje kmetijskih površin in pridobivanje novih, izvajamo hidromelioracijske in agromel io- racij ske ukrepe. Med si ednj e uvrščamo tudi komasacije. V komasacijskem postopku oblikujemo kmetijske obdelovalne površine tako, da je na njih omogočena racionalna uporaba obdelovalnih sredstev in optimalna izraba kmetijskih površin. Na izrazito agrarnih območjih naše širše domovine (Vojvodina, severovzhodni del Hrvaške) us- pešno izvajajo komasacije že ves čas po vojni. Ker je postal ta agrotehnični ukrep aktualen tu- di v drugih republikah in v pokrajini Kosovo, je Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Ju- goslavije v sodelovanju s pokrajinskima zvezama Vojvodine in Kosova organizirala 17. 18. in 19.maja 1978 v Prištini Prvo jugoslovansko posvetovanje o komasacijah zemljišč. V 55 referatih so bile obravnavane zlasti naslednje teme: - družbeno-ekonomski, socialni in tehnični vidiki komasacije zemljišča, - planiranje in urejanje prostora v komasacijskem postopku in - tehnično-tehnološki postopek izvajanja komasacije zemljišča. Prispevki upoštevajo današnjo stopnjo družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja pri nas ter razvoja tehnike pri nas in v svetu. Zlasti poudarjajo prizadevanja za uvajanje sodobnih metod in pripomočkov, kot so: - uporaba fotogrametri i e, - uporaba avtomatike, - metode vrednotenja zemljišč, - uporaba sodobno konstruiranih instrumentov, - izdelava projekta izvajanja komasacij itd. Združevanje dela, sredstev in zemlje v kmetijstvu, ki ga pravno ureja Zakon o združenem delu, bo pogosto mogoče učinkovito izvajati le na komasiranih zemljiščih, je posebej podčrtano v ute- meljitvah upravičenosti izvajanja komasacij. * 61000 Ljubljana, YU Geodetski zavod SRS ing .geod. Prispelo v objavo 1978-10-04 168 GV 22(1978) 3 ..... Vseh udeležencev posvetovanja je bilo prek 400. Iz Slovenije se nas je udeležilo 20 geodetov in 2 agronoma. Nas so predvsem zanimali razlogi, zaradi katerih prihaja do občutne razlike v stroških izvajanja komasacij. Ugotovili smo, da uporaba sodobnih pripomočkov nima tolikšnega vpliva na stroške kot na kvaliteto obdelave podatkov. Vsaka republika oziroma pokrajina ima sprejeto zakonodajo in tehnična navodila, ki upoštevajo razmere na njihovem zemljišču. Vred- nost zemljišč in raznoličnost talnih enot vplivata na izbiro metode merjenja in obdelave podat- kov, na stroške pa zlasti obseg komasacijskega območja, števi I o parcel in števil o udeležencev na površinsko enoto. Na podlagi vsega, kar smo slišali in videli, lahko sklenemo, da imajo drugje več izkušenj, da so nam imeli kaj povedati, vendar bomo morali v Sloveniji izvajati komasacije na način, ki bo ustrezal razmeram pri nas in naši opremi j enosti. FUBLIKACIJE Referati R. Škegro in D. Bobek KOMASACIJE ZEMLJIŠČ: IN NJIHOV PRISPEVEK K POVEČANJU PROIZVODNJE HRANE P. Č:osic IDMEN KOMASACIJE ZEMLJIŠČ PRI URESNIČEVANJU DRUŠTVENO-EKONOMSKIH IN TEHN IČ:N IH CILJ EV T. Damjanovič PREDLOG itd. GV 22(1978) 3 169 Dr. Ivo FUNC ER* NEKAJ MISLI O VEGETACIJSKI KARTI JUGOSLAVIJE ZA OBMOČJE SR SLOVENIJE - OB IZIDU PRVEGA LISTA KARTE S pn cu1 oc1m prispevkom skušamo na kratko označiti pomen kartiranja in proučevanja vegeta- cije z aplikativnega in znanstvenega vidika ter predvsem predstaviti prvi list vegetaciiske kar- te Slovenije v merilu l :100.000, ki je bil ravnokar natisnjen. Sodobni pospešeni razvoj tehnike, vedno intenzivneiše izkoriščanje naravnih surovin in dobrin, naraščajoča urbanizacija, nezadržna rast človekove populacije zastavljajo vrsto problemov na področju izkoriščanja oziroma rabe življenjskega prostora ter njegov ega smotrnega načrtovanja in urejanja. Zahteve po izkoriščanju prostora v razne namene se naglo večajo. Dosegajo že meje, ki začenjajo posredno cgrožati ali so ponekod že neposredno ogrozile življenjsko okolje. Zato postaja že akutna potreba urejcmje in načrtovanje prostora na način, ki bo omogočal nje- govo najbolj kompleksno obravnavanje. To ie izvedljivo le na podlagi ekološkega pristopa k tej problematiki. Urejanje prostora, v katerem bodo usklajene družbene potrebe in zahteve na eni strani ter ohranitev in vzdrževanje optimalne rabe naravnega potenciala na drugi strani, se lah~ ko uresniči I e s kompleksno obravnavo prostora oziroma prostorskih enot na ekološki osnovi • Ti izsledki bi se morali bolj upoštevati v regionalnem prostorskem in gradbenem planiranju ter pri načrtovanju v posameznih strokah, ker je samo na ta način možno doseči smisel no ravnol°IE;Ž- j e med upravičenimi potrebami družbe in dejansko zmogljivostjo prostora. Takšne kompleksne raziskave zahtevajo veliko strokovnjakov razi ičnih panog, precej sredstev in časa ter so izrazi- to multidisciplinarne narave, vezane na terenske raziskave in notranje ter laboratorijsko delo. Ob takem načinu dela pa je potrebna izredno premišljena koordinaciia dela med posameznimi strokovnjaki specialisti in panogami. Nujen je solidno izdelan program in sistem dela; razdrob- ljenost raziskav in poskusi, da bi posamezniki obravnavali to obsežno problematiko izolirano in s stališča ene same panoge, pa nujno vodijo v enostransko in pomanjkljivo oziroma napač­ no smer. Vegetacijska odeja s svojo vsebinsko in količinsko sestavo je nedvomno najboljši kazalec in re- gistrator delovanja vseh dejavnikov okolja. V vegetaciji se zrcalijo in najbolj opazijo spremem- be v medsebojnem delovanju neštetih silnic živega (biotskega) in neživega (abiotskega) komplek- sa narave. Zato nam globoko vsebinsko in solidno poznavanje vegetacije odpira vsestranski vpo= gled v zakonitosti in delovanje naravnih sil ter v zamotani svet medsebojne odvisnosti posa- meznih členov narave. Iluzorno je misliti, da jih vse poznamo in pravilno vrednotimo, toda čim več elementov nam je znanih in jih upoštevamo, tem bolj lahko definiramo ta silno komplicirani sistem delujočih silnic, ki mu preprosto rečemo narava. Slovenija je kot vemo, silno razčlenjen in nehomogen prostor, bogat z mnogimi posebnostmi. Te posebnosti izvirajo iz geografskega položaja Slovenije, zgodovinskorazvojnega dejavnika, vpliva dejavnikov okolja in antropogenega vpliva. V rastlinskih združbah (fitocenozah), ki so kot posa- mezne vegetacijske enote kartografsko predočene tudi v vegetacijski karti Postojna, o kateri tukaj poročamo, se namreč zrcali vpliv in delovanje ekološkega kompleksa, istočasno pa vegetacija vpli- va na dogajanje v okolju. * 61000 Ljubljana, YU Slovenska akademija znanosti dipl .inž. Prispelo 1978-03-27 170 in umetnosti GV 22 (1978) 3 - - Vegetacijska karta nam poleg pregleda prostorske razširjenosti ter horizontalne in vertikalne cona- cije posameznih vegetacijskih enot omogoča tudi spoznati razmerje med klimo, geološko-litološ- ko podlago, orografijo, hidrografijo, reliefom, tlemi in vegetacijo. Vegetacija oziroma njena raz- voj na dinamika nam omogoča ugotovi ti in zasledovati posledice nepravi I nih posegov v preteklosti ki se kažejo v razil čnih oblikah degradacije. Takšne površine so na vegetacijski karti izločene kot posebne vegetacijske enote oziroma prehodno ali troj no spremeni ene fitocenoze. Sledni e je še zla- s ti pomembno pri prostorskem planiranju, varstvu človekovega okolja in večjih posegih v naravo. Vegetacijska odeja je pomemben člen pri vzdrževanju dinamičnega ravnotežja v naravi, pogosto pa je celo odločilen dejavnik v ekološki verigi. Tako na primer z uničenjem nekega gozdnega kompleksa lahko povzročimo zamočvirjanje ali zakrasevanje tistega biotopa; to je možno iz vege- tacijske karte ugotoviti in se izogniti pogosti veliki neposredni in posredni škodi . Takšnih in po- dobnih primerov v zvezi z uporabnostjo vegetacijske karte bi lahko našteli še mnogo. Vegetacij- ska karta z ustreznim komentarjem se koristno uporablja po svetu in pri nas. Je solidna znanstvena podlaga za številne gospodarske analize. Fbstala je nepogrešljiva v gozdarstvu, koristno jo uporab- naio v kmetijstvu in klimatologiji, pri hudourničarstvu in melioracijah, regionalnem prostorskem planiranju, krajinskem oblikovanju, varstvu človekovega okolja itd. Vegetacijo Slovenije kartiramo v različnih merilih; največje površine so kartircme v merilu l :50.000, ki je tudi delovno merilo za izdelavo Vegetacijske karte Jugoslavije za območje SR Slovenije, ki bo tiskana v merilu 1 :100.000 oziroma 1 :200.000, Nosilec tega medrepubliškega projekta je za SR Slovenijo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Delo pri tej nalogi poteka že od leta 1963 in ga usklajuje in usmerja Medrepubliški odbor za koor- dinacijo dela na Vegetacijski karti Jugoslavije. Do sedaj je bilo kartiranih že okoli 12.550 km2 ali 62 % celotne površine Slovenije. Detajlna vegetacijska kartiranja potekajo največ v merilu l: 10. 000 (pretežno za potrebe gozdnogospodarskih organizacij Slovenije) ali 1 :5. 000 ter 1 :25 .000. Pričujoča vegetacijska karta Postojna v merilu 1:100.000, ki jo na kratko predstavljamo, je prva tiskana karta takšne vrste pri nas in hkrati v Jugoslaviji. To še povečuje njen pomen in njeno vred- nost. V sebi združuje predvsem elemente temeljne znanstvene vrednosti kakor tudi široko apl ikativ- ne možnosti v mnogih panogah znanosti in gospodarstva. Karta i e izdelana v sistemu mednarodne milijonske karte z razdelitvijo po Greenwichu - mali for- maL Pripravo in tisk je izvedel Vojaški geografski inštitut. V sodobni barvni interpretaciji je na površini 143.000 hektarov kartografsko zajetih 40 različnih vegetacijskih enot. Od tega je 23 ve- getacijskih enot (fitocenoz) gozdne in grmiščne vegetacije, 6 fitocenoz je travniščne vegetacije, 2 fitocenozi sta zajeli vegetacijo skalnih razpok in melišč, 5 enot je vegetacijskih kompleksov (to so vegetacijske oblike ko se 2 ali več enot med seboj mozaično meša in jih na karti ni možno razmejiti), 3 enote razvojnih stadijev vegetacije in posebna enota kmetijskih kultur in naselij .lb- sebej je naštetih še 7 enot ruderalne vegetacije, ki se pojavlja na območju lista fbstojna, vendar jih ni mogoče grafično prikazati zaradi njihove majhnosti, medsebojnega prepletanja in velike di- namičnosti oziroma sprememb, ki nastajajo pri njihovem pojavljanju. Nadalje vsebuje karta še 11 posebnih znakov rastlinskih vrst z dvema posebnima znakoma za ustrezne gozdne nasade. Uporaba znakov je pomembna kot dodatna informacija z ekološkega, gospodarskega ali naravovarstvenega vidika. Vse kartografske enote so v legendi opremljene z ustreznim znanstvenim imenom in imenom v slovenščini. Vegetacijska karta Fbstojna je opremljena z realnim vegetacijskim profilom, ki pre- gledno kaže nizanje vegetacijskih enot od submediteranskega prek dinarskega v predalpsko fitogeo- grafsko območje Slovenije in poteka na črti Vipavska dolina - Nanos - Hrušica - Rovte pri Logat- cu. K večji uporabnosl'i še spremljevalne robne pregledne karte: padavinska karta Slovenije, geo- loška karta lista Postojna, karta fitogeografske razdelitve Slovenije in pregledna skica I ege listov v merilu l :100.000. fbl eg omenjenega I ista vegetacijske karte je bil izdelan in tiskan''Standard barv, sit in vzorcev po- sebnih znakov za izdelavo vegetacijskih kart", ki je originalno delo in bo služilo, kakor tudi list Postojna, kot predlog za nadaljnjo izdelavo in predstavitev vseh vegetacijskih kart Jugoslavije. Pripravlja se in se bo v kratkem tiskala ustrezna spremljajoča študija o vegetacijski karti Postojna, ki bo zajela ter opisala obravnavani prostor in vse vegel·acijske enote na karti z ekološkega, fito- cenol oškega in gospodarskega stališča. GV 22(1978) 3 171 Jože ROTAR* KARTOGRAFIJA IN DELEGATSKO INFORMIRANJE V današnjem času dobivamo ljudje prek najrazličnejših medijev, kot so časopisi, radio, televizi- ja, sestanki, plakati in ne nazadnie tudi karte, toliko informacii, da jih težko absorbiramo. Še večja težava pa je v tem, da moramo informacije tudi obdelati ln jih urediti v našem miselnem pro- cesu. Pri množici informacii, ki jih dobimo, se le redkokdaj zgodi, da bi o informacijah tudi raz- mislili in nanje tudi ustrezno reagirali. Ne smemo pa reči, da informacije niso potrebne. Fbtrebo po njih lahko primerjamo s potrebo po energiji. Prav zato je proizvodnia informacij dosegla največji vzpon med vsemi proizvodi. Vendar prihajamo do paradoksa - utapljamo se v množici informacijskih sporočil, dokumentov v dostopni obliki na vseh področjih in ravneh. Vsi vemo, da si delegatskega sistema brez informacije in dobre komunikacije ne moremo zamišljati. Vendar je kljub trudu, času in sredstvom, vloženim v razvoj informiranja,uspeh razmeroma slab (glej P.Novosel: Delegatsko informiranje, str. 31.) Eno od glavnih pravil vsakega informiranja in komuniciranja je prilagoditev uporabniku. Uporabnik odloča, ali bo neko informacijo - obvestilo sprejel ali ne. Govorimo o svobodi komunikacije. Vsa- ka informacija, vsak komunikacijski proces se začne pri uporabniku. Vendar so v komunikacijskem procesu določene težave. Uporabniki informacij so različni po spolu, starosti, poklicu, izobrazbi, izkušnjah, intersnih področjih itd. Določiti, kakšen je povprečen uporabnik informacij, je težko; gotovo pa to ni povprečje vseh kategorij uporabnikov. Z eno informacijo, v eni obliki, ni mogoče zadovoljiti vseh uporabnikov. Informacije posebno v delegatskem sistemu, bodo zarodi različnih kategorij uporabnikov samo približali. Pri strokovnih informacijah, kjer poznamo uporabnike, je informiranje - oziroma odziv nanj - boljše. Informacija naj bi bila razumljiva, popolna in objektivna. Vprašanje je, ali so pri sedanjem nači­ nu informiranja delegatov informacije res take, kot si jih želimo. P.Novosel navaja v knjigi Dele- gatsko informiranje podatek, da povprečno vsak član Sabora SR Hrvatske dobi za vsako sejo približ- no 500 strani gradiva. Recimo, da so v tem gradivu informacije prikazane tako, da ustrezajo vsem zahtevam - razumi ji vos ti, popolnosti in objektivnosti; množina gradiva povzroči komuni- kacijskega procesa. Problem je,kdo bo to množino gradiva prebral tako, bo o njem lahko tudi razpravljal. Kako torej izboljšati in predvsem skrajšati informacije? Mislim, da imamo za skrajšanje informacij še veliko možnosti in načinov. Namesto verbalne oblike se vedno bolj uveljavlja grafična oblika informacij. Namesto tabel uporabljamo grafikone itd. in ne nazadnje bi za skrajšanje nekaterih in- formacij lahko uporabljali tudi karte, kartograme, tematske karte itd. Človekove sposobnosti doje- manja lahko razdelimo na dve skupini: verbalno-numerične in prostorsko-praktične. Prostorsko zaznavanje je definrano kotzmožnost dojemanja in ohranjanja strukture in razmerij grafične oblike v spominu. Žal v šolah ponavadi pogrešamo interpretacijsko komponento izobrazbe; če pa že obstaja, je pre- več verbalno-numerična in se ne poglablja v grafični jezik. A-av v poglobljenem poznavanju gra- * 61000 Ljubljana, YU Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo dipl. ing .geod. Pri spel o v objavo 1978-09-18 172 GV 22(1978) 3 - fičnega jezika je ključ za kvalitetnejšo interpretacijo in identifikacijo no relaciji prostor - karto. Kartografsko komunikacija je proces, s katerim selekcioniramo informacije, jih simboliziramo no karti, naknadno zaznamo in interpretiramo. Komunikacijo je popolno samo, če lahko kodirano sporočilo dešifriramo - razberemo. Kartografijo je v bistvu interpretacija neke misli, neke infor- macije iz poljubnega sistema označevanja v grofični sistem označevanja. Znanost, ki se ukvarja s sistemi grafičnih znakov - simbolov - je grofično semiologija, ki po ji pri nas posvečamo še pre- malo pozornosti. Za kartografsko prikazovanje z znaki in njihovo interpretacijo obstajajo določena pravila in ome- jitve. Pri konstrukciji znakov in izdelavi kart je treba ta pravilo upoštevati. Karte imajo nekatere prednosti pred drugimi informativnimi mediji - seveda po tudi pomanjklji- vosti. Naštejemo nekaj prednosti. Na karti je informacija: a) prostorsko determinirana, b) prikazana s simboli-znaki, ki so ponavadi splošno razumljivi, c) prikazano ne zgolj s podatki, temveč tudi in predvsem z razmerji med podatki (npr. voda-cesto- megla-pol edica). Podajanje informacij v grofični (simbolični) obliki je človeštvu znano verjetno že od vsega začetka. Iti sedanji hiperprodukciji informacij, hitri menjavi prostora itd. se grafični način podajanja infor- macij vedno bolj uveljavlja. Že dolgo so znani simboli v nekaterih strokah, kot npr. v matemati- ki, kemiji, kartografiji itd. Pri našem razmišljanju izpustimo vse vrste pisave - cirilico, latinico itd., ki je tudi simbolični zapis glasov. Govorimo le o znakih, ideogramih, piktogramih itd. Kitajska "pisava", sestavljena iz ideogramov, omogoča v tako veliki državi, v kateri govorijo prek 20 jezikov in ogromno število narečij, medsebojno razumevanje. A-ov kitajski ideogram je osnova za razmišljanje o primernem grafičnem jeziku za sistem informiranja. Če bi hoteli nekatere informacije prikazati v grafični obliki, po je treba pripraviti tudi sistem zna- kov, ki bi bil razumljiv čim večjemu številu ljudi. Seveda bi bil za sestavo takega ključa znakov potreben interdisciplinaren pristop, od psihologov prek oblikovalcev do kartografov. Pri znanih simbolih bi morali uporabljati znake, ki jih videvamo skoraj vsak dan, in jih s primerno predelavo uporabiti za kartografske prikaze. To v praksi vsaj no našem inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo že delamo. Prometni znaki so upoštevajoč, da je skoraj vsak četrti Slovenec šofer - v kartografiji zelo uporab- ni. Naj navedem nekaj primerov: Bližina šole Parkirni prostor Pomen v kartografiji Šola Parkirni prostor Seveda je možnosti za uporabo še več- mejni prehod, bolnica, vrtec itd. Z uporabo že poznanih znakov namreč skrajšamo komunikacijski proces. Tako kot naj bi uporabljali čim več že znanih znakov, bi bilo treba razmisliti tudi o temeljnih kar- tah za kartografske prikaze. Osnove za tematske prikaze ni nujno, da so vedno "uradne" karte. Tudi tu bi morali razmišljati o uporabi že znanih kart. Vemo, do je avtokarta med najbolj razširjenimi in uporabljanimi kartami. Z nekaterimi tematskimi pretisi bi lahko služilo tudi za delegatsko karto, vsaj za prikaz nekaterih tematik. Krajevne skup- nosti so temeljne celice vseh dogajanj pri nas. A-ikoz mej krajevnih skupnosti na avtokarti bi bil GV 22(1978) 3 173 v veliko pomoč pri marsikaterem odločanju v krajevnih skupnostih, občinah in nazadnje bi bil o taka karta uporabna tudi v šol ah. o republiki in ne Možnosti kartografskih prikazov in izražanj je še veliko. Naj na tem mestu omenim samo uporabo tako imenovanih grafičnih slik. Sam sem delegat in vem, da marsikdaj informacije, ki jih dobimo, niso popolne, vendar bi bile nujne pri nekaterih odločitvah. Pri odločanju o pomoči za nerazvita območja v SR Sloveniji so delegati spraševali, katera območja v Sloveniji so ta - za primer je tu prikaz, grafična slika teh območij v SR Slovenip. Mislim, da slika govori dovolj jasno, katera ob- močja so to, in da komentar ni potreben. sr s/avenija meje krajevnih skupnosti in manj razinta območja (ul srs 14876) Namen članka ni nakazati dokončne rešitve. Skušal sem, morda v nekoliko neurejeni obliki, na- kazati nekaj možnosti, ki jih še premalo izkoriščamo, za boljšo in hitrjše informiranost delega- tov in vseh prebivalcev. Mislim, da je po štiriletnem obdobju delegatskega sistema že čas, da sto- rimo več, da bodo informacije hitrejše in predvsem krajše. Tu pa deloma lahko pomaga tudi karto- grafija. Za konec naj navedem misel znanega vzhodnonemškega kartografa prof.Ogrisska, ki je dejal: "Nekateri ljudje ne berejo knjig in čutijo odpor do debelih knjig zato, ker slabo in počasi berejo, prav tako pa nekateri ne marajo kart, ker jih ne znajo brati - tega se niso naučili". 174 G V 22(1978) 3 - Jože SENČAR* TOVARIŠKI UPOKOJENIH GEODETOV ftedsedstvo Zveze geodetov Slovenije je sklenilo prirediti tovariški dan vseh upokojenih geodetov, ki danes prebivajo v Sloveniji ali pa so tu končali svoj študij. Za organi o tega dne je skrbel poseben pripravljalni odbor (Ivan Golorej, Ljubo Ravnik, Jože Senčar). Snidenje je bilo 7.aprila v Ljubljani s temle dnevnim redom: Dopoldanski program - zbor vseh udeležencev ob 10. uri v prostorih Geodetskega zavoda SRS na Šara novi čevi 12 v lj ubl j oni s pozdravi, predavani em o razvoju geodezije, ogledom ovnih prostorov zavoda in pri grl zkom v zavodu. Večerni program - skupna večerja ob 19. uri v prostorih restavracije Kluba delegatov, Fvharjeva 7, Ljubljana, na katero so bile vabljene tudi žene. Vabila so a poslana 92 upokojencem in 68 sej je odzvalo. i so tudi predsedniki medobčin- skih geodetskih društev iz Celja, Ljubljane, Maribora in Novega mesto ter zastopniki geodetskih delovnih organizacij: Geodetskega zavoda SRS Ljubljano, Geodetskega zavoda v Celju in Maribo- ru, ljubljanskega geodetskega biroja, Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo in geodetskega od- delka FAGG, tako do je o to tudi dejansko srečanje dveh generacij: upokojene in aktivne. Generacija zbranih upokojencev je preživelo dve svetovni vojni: med njimi so bili tovariši, ki so se rodili še v prejšnjem stoletju in bili mobilizirani med prvo svetovno vojno (Alojz Fakin, Mirko Tomšič, Ivan Marinček), njihova povprečna starost je 69 let, med njimi je 14 aktivnih borcev v NOB (devet njihovih vrstnikov je padlo v bolju z okupatorji), vsi pa so bili organizatorji ali vsaj simpatizerji OF. Tako lahko trdimo, da so geodeti ne samo garači v svoji stroki, ampak tudi poli- tično napredni. To druščino je v ni dvorani Geodetskega zavoda SRS kot prvi pozdravil predsednik Zveze geode- tov Slovenije tovariš Boris Kren. Poudaril je pomen takih srečanj, ki naj bi postala tradicionalna. Zahvalil se je Zavodu za gostoljubje in predal besedo direktorju Geodetske uprave SRS tovarišu Milanu Naprudniku. Ta je pozdravil udeležence v imenu Geodetske uprave SRS in jim zaželel pri- jetno počutje. V kratkem je spregovoril o finančnih sredstvih, ki jih daje v svojih programih repub- lika Slovenija za geodetska dela. Fl-edstavnik gostitelja, Geodetskega zavoda SRS, tovariš Janko Zubalič je prav tako najprej izrekel prisrčno dobrodošlico. Dejal je, da je za Zavod velika čast pa tudi odgovornost gostiti svoje upokojene stanovske tovariše. Izrazil je upanje, da se bodo na Zavodu počutili prijetno in da bodo odnesi i ugodne vtise s strokovnega ogleda oddelkov, ki se ukvarjajo z geodezijo na osnovi sodobnih tehnoloških dosežkov, ki tudi naše vede niso obšli. Nas- protno, je dodal, sodobne tehnologije plemenitijo geodetsko vedo in ji omogočajo, da se vedno bolj vključuje v sistem sodobne znanosti. Govoril je še o kapaciteti zavoda in o gradnji res impo- zantne stavbe, ki jo je zavod zgradil z lastnimi sredstvi in deloma z bančnimi krediti. Prav prijeten pa je bil nagovor predstavnika mladinske organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij zavoda tovariša Janeza Juvana, ki je povabljenim zadovoljstvo, da jih lahko * 61000 Ljubljana, YU upokojenec - Linhartova 94 Prispelo v objavo 1978-05-29 GV 22(1978) 3 175 pozdravi kot predstavnik generacije, ki stopa po že utrjeni poti svojih predhodni kov. Poudaril je, da so današnji dosežki geodetske dejavnosti zrasli na temeljih, ki so jih zgradili danes zbrani to- variši. Za organizacijo in vabilo se je v imenu upokojencev zahvalil Zvezi geodetov Slovenije in Geodet- skemu zavodu SRS tovariš Ivan Čuček. Fb teh pozdravih in dobrih željah je imel tovariš Emil Go- stič še kratko, vendar zanimivo predavanje o razvoju geodezije od starega veka do današnjih dni, odmerjanja z vrvjo do elektronike. Zaradi skopo odmerjenega časa so si na to udeleženci ogledali I e tiste oddelke zavoda, ki upo- rabljaj o največ novih metod v geodeziji in izpričujejo največji napredek tehnike in znanosti na tem področju. To so oddelki za .avtomatsko obdelavo podatkov, aerosnemanje s fotolaboratorijem, fotogrametrija, inštitut, projektiva in kartografija. Delo in instrumentarij na posameznih oddelkih so obrazložili njihovi vodje tovariši Karel Zupan, Janez Jemec, Zvonimir Gorjup, Marjan Jenko, Jure Beseničar, Leo Avanzo in Vili Kos. Tako so si ogledali: - postopek avtomatskega kartiranja na koradomatu, proces avtomatskega zaiemania podatkov iz grafične podloge, računalnik PDP 11/45 DIG ITAL; - aerokamere za snemanje terena, komplet kamer Hasselblad za multiemulzijsko (multispektralno) snemanie, postopek razvijanja filmov in opremo fotopovečevalnika; - proces restitucije v postopku izdelave temeljnih topografskih načrtov (TTN) v merilih 1:5000 in 1:10.000 in katastrskih ter tehničnih načrtov v merilih 1:500, 1:1000, 1~2000 in 1:2500, posto- pek pri aerotriangulaciji, s katero se kar najbolj skrči delo na terenu na oslonilnih točkah, na- pravo zoom transferskop, s katero se dopolnjujejo, reambulirajo zastarele karte; - najnovejše merjenje razdalj z distomati - električnimi razdaljimeri - z avtomatskim registrira- njem podatkov o kotih in razdaljah na računalniški trak (1 uknjani trak), ki gre nato v neposredno računsko obdelavo v računalnik; - register teritorialnih enot za območje SR Slovenije, metode digitalne fotointerpretacije - obde- lava satelitskih posnetkov za potrebe geologije - in metode analogne fotointerpretacije - eks- trakcija fotointerpretadje informacij za področje hidrogeologije, pedologije, geologi.je, širje- nje urbaniziranih površin, onesnaženje tekočih voda, fototektonike in v splošnem planiranje in varstvo okolja, kakor tudi zajemanje podatkov za digitalni model reliefa na avtomatski način;. - projekt avtomobilske ceste od Razdrtega do Sežane in maketo bodočega terminala v Fernetičih; - več vrst kartografskih izdelkov, od katerih naj omenimo le nekatere: temeljni topografski načrt~ občinske in tematske karte, med katere sodijo turistične, planinske in podobne; zanimiva je te- matska karta, ki prikazuje dvoiezično območje izven naših meja. Po strokovnem ogledu je zavod pripravil v svojih prostorih družbene prehrane prigrizek svojim sta- novskim tovarišem, ki so bili nekdaj skoraj vsi več ali manj časa tudi delavci in pionirji zavoda. Med prigrizkom in zvečer na skupni večerji se je v manjših in večjih skupinah razvijal pogovor o napredku stroke, o že premi nul ih tovariših, v ožjih krogih pa tudi o načetem zdravju itd. V celoti je vladalo prav prijetno razpoloženje, saj je bilo to veliko snidenje upokojenih in aktiv- nih geodetov (prvo je bilo že pred 14 leti, vendar v manjšem obsegu), ko so se po dolgih letih spet srečali stari znanci in prijatelji iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Današnja aktivna generacija ne preživlja težkih povojnih razmer, odpravljena je zaostala družbena zavest etatistično-centralističnega socializma, ima tudi več možnosti za nabavo instrumentarija, sproščeno lahko razširja svojo dejavnost za vsesplošne potrebe našega gospodarstva in že glede na današnje dejavnosti bi bilo morda umestno - po mnenju mnogih - dabi se geodetske institucije preimenovale v zavode - uprave za geodezijo in kartografijo; s tem bi bilo bolj poudarjeno njiho- vo del o. Razumi jivo i e, da doseženi uspehi niso prišli brez težav. Tako i e bil npr. takoj po vojni 176 GV 22(1978) 3 - r za geodeta merski trak že celo premoženje, kot za partizana puška, teodolit pa kot top. Geodet- ski zavod SRS je bil jen kot prva geodetska delovna organizacija s samostojnim financira- njem, kar je bilo takrat nekaj nezaslišanega, vris parcel v TTN pa grehota. Upokojeni geodeti so ponosni na svoje naslednike in jim pri delu želijo še mnogo uspehov. Hvalež- ni so vsem organizatorjem in gostiteljem snidenja in želijo, da bi se še ponovilo. Ana KOKALJ* Branko ROJC** Z EKSKURZIJE DIPLOMANTOV Dne 5.6.1978 se je začela ekskurzija diplomantov višjega študija kartografske smeri na geodetskem oddelku FAGG - študija ob delu. !'-lomen ekskurzije je bil dobiti vpogled v kartografsko dejavnost v Švici, ki je ena od vodilnih v svetu. Program je predvideval obisk Munchna (tehniški muzej, WG 1), potovanje mimo Bregenza v Z Uri eh (Orel! FUssli), v glavno mesto Bern (KUmmerly+ Frey AG, pines Museum in Landestopographie) ter skozi Andermatt čez prelaz St.Gotthard v domovino. Po programu smo v MUnchnu obiskali Nemški tehniški muzej. V kratkem času, ki smo ga imeli na jo, smo si lahko ogledali le za nas najzanimivejša oddelka. Ob številnih eksponatih smo lahko opazovali razvoj fotografije in fotografske tehnike od začetka pa do najmodernejših izdel- kov in njihove uporabe. Na podoben način je bil prikazan tudi razvoj tiska v različnih delih sve- ta. ednji dan smo odšli na Gospodarskogeografski inštitut (WGI). Prijazno nas je sprejel prof. Rupert s sodelavcem in nam je razložil področja delovanja inštituta ter nas povedel skozi nekatere ke. Inštitut se ukvarja predvsem z regionalnim prostorskim planiranjem ter raziskavami na tem področju, s pedagoškim om in z izvedbo naročil za Ministrstvo za prostorsko planiranje. Območje piani a je predvsem alpsko območje sosednjih štirih držav: Švice, j e, 1 ta I i j e, in Nemčije. Za to območje imajo organizirano zbiranje podatkov. Organizirano imajo banko podatkov, kjer je nosilec informacij "krajevna občina" (teritorialno pri bi ižno naša krajevna skupnost). S takim načinom organiziranja podatkov je mogoča raznovrstna primerljivost različnih podatkov. Rezultati obdelave in izvrednotenja podatkov so tematske karte, za katere izdelujejo podloge sa- * 61000 4ubljana, YU G eodetskl zavod SRS dipl .ing. **61000 Ljubljana, YU tut za geodezijo in fotogrametrijo dipl. ing .geod. o v objavo 1978-10-04 GV 22(1978) 3 177 mi. Njihov končni izdelek so reprodukcijski originali, kajti sami nimajo tiskarskega oddelka; kar- te jim tiskajo drugje. Z izdelavo kart se ukvarja maloštevilen kartografski oddelek v sklopu inštituta. Tehnologija izdelave sloni na risanju na plastične folije (foliografi), uporabljajo mehanične stri- ping folije za izdelavo maskterizdelujejo predloge za barvne izvlečke, ki jih delajo v lastnem foto-reprodukcijskem laboratoriju. V Munchnu smo obiskali še Centralni urad za geofotogrametrijo in daljinsko zaznavanje (Zentral- stelle ftfr Geophotogrammetrie und Fernerkundung), na katerem se ukvarjajo s snemaniem in foto- interpretacijo fotogrametričnih posnetkov. Njihovo področje dela je v glavnem geološka predstavir tev terena, pokazali pa so nam tudi uporabo izredno preciznih fotogrametričnih meritev v medici- ni. Uporabljajo različne Zeissove kamere za terestrično snemanje. Pokazali so nam instrumenta SMK 120 in TMK 6. lzvrednotenj e opravljajo na avtografu Rani mat D 2, ki je povezan z ECOMA- TOM 11, pri katerem se podatki registrirajo avtomatično. Ogledali smo si tudi fotointerpretacijski računalniški sistem in demonstracijo njegovega delovanja. Izhod rezultatov računalniške obdelave multhpektralnih posnetkov in njihove kombinacije je lahko vizualen (na ekranu) in analitičen na magnetnem traku. Na magnetnem traku so tudi shranjeni vsi podatki. Na koncu obiska smo si ogledali še oddelek, v katerem se ukvarjajo z obdelavo in interpretacijo posnetkov drugih planetov. Naslednja postaja na naši poti je bil Zurich. Tam smo obiskali ustanovo Orell FUssli (v nadaljnjem besedilu OF), eno največjih založniških hiš, ki se ukvarjajo s kartografsko dejavnostjo in izdajanjem različnih kart. Ukvarjajo se z izdelavo šolskih stenskih kart in šolskih atlasov, geografskih kart, geoloških kart, avtokart, turističnih in reliefnih kart. V poseben ponos jim je dejstvo, da pri izdelavi šolskih stenskih kart in atlasov sodeluje prof. Eduard lmhof. Izdelujejo tudi karte po naročilu različnih naročnikov, v lastni založbi pa izdeluje- jo mestne načrte, turistične karte in mestne karte. Izdelki, ki jih naredijo v lastni založbi imajo enotno zunanjo opremo z značilno rdeče-zeleno kombinacijo barv. FH tehnologiji izdelave kart je zanje značilna negativna gravura na steklo, izdelava mask s folijami za mehanično stripanje in montaža napisov in znakov na plastične folije. Senčijo z gra- fitno tehniko, kombinirano s tehniko zračnega čopiča, tempere in tuša. Vrhunske plastične efekte senčenja pa dosežejo z večbarvnim prikazom reliefa. Sence so poudarjene s kombinacijo sive, modre in roza barve, osončeni deli pa z rumeno barvo. Originali za posamezne barve so izdelani s fotografsko tehniko. Pri opisu svoje dejavnosti so nam povedali, da je nphov razvoj prikaza relie- fa usmerjen v izdelavo "Bodenbedeckungkarte", tj. karte, ki prikazuje zemeljsko površino v narav- nih barvah. Iti izdelavi reprodukcijskih originalov izhaiajo iz večbarvnega originala, izdelanega v tempera tehniki, iz katerega s fotografsko separacijo ločijo tri osnovne barve. Naslednji dan smo odšli v Bern, ki je bil tudi naša zadnja postaja, kjer smo si ogledovali kartograf- ske dosežke Švice. KUmmerly + Frey AG (v nadaljnjem besedilu KF) je bilo drugo veliko podjetje, ki smo ga obiskali. Tudi tam se ukvarjajo z različnimi, ne le kartografskimi dejavnostmi. Izdelujejo razne šolske pripo- močke in ukvarjajo se tudi z grafično in založniško dejavnostjo. V uvodu so nam domiselno predstavili svoje dejavnosti s projekdjo filma, posnetega v ta namen. Tako smo dobili zaokroženo in dovolj plastično podobo o delovanju in organizaciji podjetja. Nato smo si ogledali nekaj oddelkov v podjetju. Najprej smo si ogledali kartografski in reprodukcijski od- delek. V primerjavi s podjetjem OF smo opazili, da imajo tu obsežnejši in bolje opremljen karto- grafski oddelek. Tehnologija izdelave karte se v glavnem ne razlikuje od tehnologije v OF; bistve- na razlika pa je v tem, da ne gravirajo na steklo, temveč na folijo. Za kontrolo reprodukcijskih originalov uporabljajo kromalinski postopek. Razlika obstaia tudi v po= stopkih izdelave reprodukcijskih originalov, pri čemer delajo tu v glavnem bikromatske kopije na ! 178 GV 22(1978) 3 - plastične foliie; zato pa imajo temu postopku primerno moderno opremo, Po ogledu so nam predvajali film, katerega namen je bil prikazati praktično in teoretično upora- bo karte pri pouku v šoli , V Bernu smo obiskali Alpines Museum, v katerem je razstavljena zbirka kartografskih izdelkov s skupnim naslovom Pregled švicarske kartografije od 15, stoletja do danes. Ogledali smo si tudi pri I ožnostno razstavo ob kongresu kartografov, na kateri so bile razstavi jene razi i čne karte, ki so nastale od 17 ·~ do 19 .stoletja in ki drugače niso na vpogled javnosti. Občudovali smo znano Dufourovo karto Svice, dela Conrada Gygerja, Hermana KUmmedyja, in seveda Eduorda lmhofo. V muzeju je bilo razstavljenih tudi več reliefov Švicarskih Alp, med njimi tudi dela lmhofo in nje- govih učencev. Fbleg del, ki se pretežno nanašajo nd kartografijo, smo občudovali slikovite folklorne motive,ob- lačila in šege iz različnih delov Švice in številne fotografije, posnete ob vzponih no znane vrhove Alp. Ogledali smo si tudi rekonstrukcijo različnih tehničnih posegov v Alpe ter različne idejne os- nutke za projekte. Eidgentsssische L::mdestopographie (v nadaljnjem besedilu ELT) je bila zadnja institucija, ki smo jo obiskali, To je polvojaška ustanova, ki se ukvarja izključno z izdelavo švicarske topografske karte. Razvit imajo sistem topografskih kart od merila 1:25,000 prek 1:50.000, 1:100,000, 1:200.000, 1:300.000 do 1:500.000. Osnovna karto je TK 1:25.000, ki jo tudi obnavljajo vsakih 6 let. Sistem kart, kot ga uporabljajo sedaj, je bil utemeljen z zakonom že leta 1935. V nadaljnjem opisu pa naj navedem postopek izdelave in vzdrževanja karte, Karto v merilu 1:25,000 izdelajo na osnovi preglednih načrtov katastrske izmere v merilu 1:10 000 ki jih izdelujejo privatni birop. Te načrte pomanjšojo in jih kopirajo na stekleno ploščo. Tu se ste- klena plošča pojavi prvič in nato jo uporabljajo skozi ves postopek izdelave. Uporabo stekla zagovarjajo zarodi velike dimenzijske stabilnosti in neobčutljivosti na temperatu- rne spremembe in vlago, Topograf na to osnovo izdela navodilo, kaj, kje in kako bo na karti prikazano, kar pomeni, da naredi neke vrste generalizacijo ter navodilo za opis karte, Sprememba in dopolnitve opravijo za celotno območje na osnovi aerofotogrametri čnih posnetkov. SI edi grofična obdelavo karte. Pomanjšane katastrske načrte in dopolnitve kopirajo na steklene plošče, ki jih noto prevlečejo z rdečim gravurnim slojem. Kartograf gravira najprej situacijo. Na naslednjo stekleno ploščo kopirajo poleg pomanjšanih ka- tastrskih načrtov in sprememb tudi že zgravirano situacijo in nanjo gravirajo vodno mrežo. Naslednji korak je gravura skalovja, ki velja za posebnost Švicarskih kart in daje pečat kartam alpskega območja. Gravirajo s trirobnim jeki enim rezilom. V skalnem območju so prikazane le stometrske števne plastnice, ostale terenske oblike po prikažejo le s črtkami. Sledi gravura izohips in ·kontur gozdov. Vsako zgravirano ploščo posebej kontrolirajo, nato pa sledi združena kopija za kontrolo ujemanja vsebine, Na podlagi te kopije locirajo tudi opis karte. Opis monti- rajo s striping filmom na stekleno ploščo ~a list pride približno 600 imen in 900 številk). Druga faza obdelave reliefa je senčenje. Senčijo z zračnim čopičem, čopičem in svinčnikom.Kot osnova služi slika plastnic. Original senčenja rastrirajo z reprokamero Negativ senčenja upora- bijo kot original "sončnega tona". Reprofotogrof nato združi vse originale v enega. Natančno še enkrat pregledajo vso vsebino ter jih nato kopirajo na tiskarske plošče. Tiskajo v lastni tiskarni, kjer imaio dvo- in štiribarvne ofsetne stroje. Stroški vsega postopka za izdajo enega lista so približno 300,000 švicarskih frankov. Zadnje čase se pri ELT ukvarjajo tudi s kartami, ki prikazujejo poleg topografskih elementov tudi različne tematike. Omeniti je vredno karto švicarskih gradov v merilu 1:200.000 in karto kultur- nih spomenikov v meril u 1 :400. 000, Torej je firma ELT prisotna na vseh področjih švicarske kartografije z velikimi nakladami, saj so njihove karte uporabne tudi v turistične namene. GV 22(1978) 3 179 fb obisku EL T smo se odpravili domov. Fbt nas i e vodila iz Berna v Andermatt, kjer smo prenočili; naslednp dan smo se peljali čez prelaz St. Gotthard, mimo lugana, Milana, Verone in skozi Se- žano v Ljubljano. - Z ogledom obiskanih firm smo dobili vtis o visoki stopnji razvoja švicarske kartografije, o njihovi tehnologiji in sistemu izobraževanja ter smo lahko te vtise primerjali z vtisi z ekskurziie po Jugo- slaviji ter seveda z domačimi razmerami. Ugotovili smo, da predvsem slovenska kartografija z mar- sikaterim delom dosega kvaliteto švicarskih kart, da pa bi morali imeti veliko več posluha za sis- temsko izobraževanje kadrov, ki nam jih žal primanjkuje, in se v tem pogledu z izobraževanjem v Švici ne moremo primerjati. Boris BREGANT* IZGRADNJA REGISTRA TERITORIALNIH ENOT SR SLOVENIJE Zaključna faza** Raziskovalna naloga z gornjim naslovom je bila izpeljana v okviru projekta Prostorski informacijski sistem SRS (katerega nosilec je Tomaž Banovec,dipl.inž.geod,) kot večletna raziskovalna naloga. Naše poročilo povzemamo po elaboratu zaključne faze raziskovalne naloge, Prva knjiga elaborata Teoretska zasnova registra obravnava teoretična izhodišča, analitično oceno enot, idejno zasnovo registra, pomen in vlogo izgradnje registra teritorialnih enot (RTE) v razisko- valnem projektu in sklepe. Register teritorialnih enot ie opredeljen kot evidenca enolično podanih obrisov in centroidov teri- torialnih enot in njihovih medsebojnih hierarhičnih odnosov, Enolična določenost je zagotovljena z uporabo G auss-KrUgerj evega koordi notnega si s tema kot referenčnega sistema za določanje I ege nosilcev prostorskih podatkov, Pri oblikovanju modela RTE so se avtorjeva prizadevanja opirala na model statističnega informacij- skega sistema, ki določa tri osnovne registre: register prebivalstva, register dejavnosti in register teritorialnih enot. Prva dva sta že vzpostavljena in pomenita ožje delovno področje statistike.RTE pa je šele v fazi zasnove. V tem okviru ima RTE tele pomembnejše naloge: 1. Zagotoviti mora natančno lokacijo informacij v prostoru 2. Na podlagi hierarhije mora zagotoviti kontroliran pretok informacij (v prvi fazi) med petimi ravnemi (naselje, katastrska občina, krajevna skupnost, občina, republika) ·x 61000 Lj ubij ana, YU Geodetski zavod SRS dipi. inž .geod., vodja INDO K si užbe ** Fbročilo o raziskovalni nalogi Inštituta Geodetskega zavoda SRS, katere nosilec je bil Zvonimir D.Berlot, prof.geogr., in je bila s sofinanciranjem RSS izdelana v letu 1977 fti spel o v objavo 1978-09-25 180 GV 22(1978) 3 ,.. - 3. Zagotoviti mora kar najhitrejši pretok informacij 4. Zagotoviti mora kompatibilno oblikovanje ostalih teritorialnih enot (matični uradi, šolski oko- 1 i ši) na isto osnovo, 5. Omogočiti mora enosi ven in ustrezen input in output podatkov. Da bi bil tem nalogam kos, mora imeti RTE zagotovljeno: 1. 8videnco parcel, hišnih številk in meja teritorialnih enot in njihovih označb na ustrezni karto- grafski osnovi 2. usklajenost delovanja zemljiškega in statističnega katastra, 3. potrebno računalniško opremo, 4. ustrezne kadre za upravljanje in vodenje sistema. Druga knjiga elaborata Prikaz praktičnih rezultatov dela vsebuje opis postopkov in opravljenega praktičnega dela, modelno nastavitev registra (opis), predloge za reševanje neskladij in nekatere smernice za nada!j evanj e dela. Kot osnova za vrisovanje meja teritorialnih enoti e bila izbrana topografska karta v merilu 1 :25 .000 (TK 25). Sam izris meja je bil napravljen na prozornih plastičnih folijah (pokalon). Uporabljeno je bilo tole izvirno gradivo s podatki o mejah teritorialnih enot: 1. temeljni topografski načrti (TTN) zaradi meja statističnih okolišev (SO) 2. pregledne karte statističnih okolišev (SO) po občinah, ki jih je izdelal Zavod SRS za statistiko, 3. Krajevni leksikon 4 . 1.eksi kon Dravske banovi ne 5. karte občin Radovljica, Škofja Loka, Domžale, Zagorje v merilu 1:75.000 6. topografska karta v merilu 1 :50. 000, ki i o je izdal VG 1 7. deloma skice statističnih okolišev (SO) za območja, ki so bila že prej navedena Poleg naštetega gradiva so bili preverjeni tudi prikazi KO izrisani v merilu 1:25.000, ki jih hrani Zavod SRS za družbeno pl oni ranj e. Za vso SR Slovenijo je bil izdelan grafični prikaz meja KO, SO, krajevnih skupnosti (KS) in uprav- nih občin (UO) na prozornih folijah s posebnimi znaki. Teritorialne enote so označene s posebnimi numeričnimi šiframi. Za modelno nastavitev RTE je bilo izbrano območje med Savo in Limbarsko goro pri Moravčah v ob- čini Domžale. Območje obsega 4 katastrske občine ter je v nekem smislu zaključena enota po svo- jih geografskih znočil nos tih, poleg tega pa neproblematično glede dostopnosti in kakovosti podat- kov. Na modelu so bile preizkušene teoretske zasnove oblikovanja zbirk podatkov z neavtomatsko in avtomatsko obdelavo in doslej razvita (računalniška) programska oprema. Pri nastavljanju RTE je bil pisan delovni protokol pri vseh fazah dela, ki vsebuje opis nesoglasij in neskladij med KO, SO in KS. Za reševanje nesoglasij, ki niso zgolj tehničnega značaja, so pristoj- ne geodetske uprave občin, skupščine občin in Zavod SRS >.:a statistiko . Smernice za nadalnje delo vsebujejo napotke za reševanje nekaterih tehničnih, pravnih in organi- zacijskih problemov v zvezi z izdelavo RTE. literatura Berlot Zvonimir D. Izgradnja registra teritorialnih enot SR Slovenije: zaključna faza (nosilec naloge Zvonimir O.Berlot; Anton Kralj in Danila Turnšek; Inštitut Geodetskega zavoda SRS.- 4ubljana, Geodetski zavod SRS 1977. Raziskovalna naloga. Sofinancerja: Zavod SRS za družbeno planiranje in Raziskovalna skupnost Slo- venije. 1.knjiga: Teoretska zasnova registra.- 86 str.: ilustr.; 30 cm. 2.knjiga: Prikaz praktičnih rezultatov dela.- 39 str.: ilustr.,karte,računalniški izpisi, 30 cm. 181 GV 22(1978) 3 Andrej BILC* FOTOINTERPRETACIJSKI CENTER Sestavek sem napisal ob oddaji istoimenske raziskovalne naloge. A-epričani smo, da do ustanovitve fotointerpretacijskega centra ni več daleč, da smo po večletnih, enkrat bolj, drugič manj uspešnih prizadevanjih dosegi i ustrezno strokovno raven in da imamo :zagotovljeno podporo širše družbe. Že ob :začetku dela pri raziskovalni nalogi Fotointerpretacija v letu 1973 i e bilo jasno, da lahko nove v svetu že uveljavljene metode zaživele, če uporabnikom ponudimo možnost intaktivnega dela in uporabo ustreznih strokovnih stori obenem pa :zagotavljamo nadaljnji razvoj in a- dovanj e novih interpretacijskih postopkov. Da bi ugodili takim zahtevam, smo predvideli organiza- ciio fotointerpretacije v obliki centra;. ki bo skebel :za naštete naloge. Zasnova centra je podana v posebni raziskovalni nalogi, ki smo jo financirali sami s pomočjo kreditov Raziskovalne skupno- sti Slovenije. Za razvoj fotointerpretacije na Geodetskem :zavodu SRS je značilno, da je tesno povezana z z1- vljenjem in delom Raziskoval nega inštituta GZ SRS. Tudi v prihodnje nameravamo razvijati foto- interpretacijo v njegovem okviru Oblikovali bomo posebno delovno skupino, ki bo v sodelovanju z drugimi oddelki in s širšo družbeno podporo nadaljevala začrtani ra:zvoi. Za delo te skupine - fotointerpretacijskega centra - bo značilno, da bo na osnovi že obvladanih interpretacijskih tehnik izvajala operativne naloge, posredovala svoje znanje drugim uporabnikom in opravljala zanje strokovne storitve nabave in priprave posnetkov. Poleg tega bo razvijala nove interpretacijske tehnike in metode njihove uporabe v delu prostorskih ved. To bomo izvajali v skla- du s prijavljenim raziskovalnim projektom Fotointerpretacija in njegovimi nalogami. Za oblikovanje fotointerpretacijskega centra ima GZ SRS nedvomno najugodnejše pogoje. Fbleg kad- rov, ki so že doslej opravili velik del nalog pri razvijanju fotointerpretacije, ima tudi druge oddelke, katerih delo je vezano na posnetke zemeljskega površja. To so predvsem fotogrametrija, aerosnema- nje in delu z aeroposnetki prilagojen fotolaboratorij. Za potrebe fotointerpretacije lahko uporablja- mo njihove storitve, prav tako pa imamo precej instrumentov, katere tudi zelo drage, ki bi bila njihova uporaba sicer nemogoča. Seveda imamo tudi posebne, samo fotointerpretaciji nameni ene instrumente, med katerimi naj omenim le najnovejšega - zoom Trcmsferscope, ki ga uporabljamo za vizualno interpretacijo in prenos informacij s posnetka na karto. Instrumenti in naprave, ki jih imamo zdaj, so razen računalnika, namenjeni izključni vizualni in- terpretaciji aeroposnetkov. Pri izvajanju razi skoval nega projekta nameravamo dokupi ti opremo za avtomatizirano interpretacijo, ki nam bo omogočila uporabo novih metod, razvitih v raziskovalni nalogi Preizkus uporabe interpretiranih posnetkov za potrebe družbenega planiranja, oddani v letu 1977. Odločili smo se za interpretacijski sistem ameriške firme 1S1, ki ima kot vhodno enoto televizijsko kamero, izhod pa je lahko slika na ekranu ali digitalizirani podatki za nadaljnjo ob- delavo na računalniku. Shematični prikaz konfiguracije je na skici št. l. Taka zasnova opreme fotointerpretacijskega centra skupaj s kasnejšo razširitvijo (predvsem s prido- bitvijo fotoprinterske izhodne naprave za računalniško prezentacijo digitaliziranih posnetkov) te- melji na splošni usmeritvi razvoja fotointerpretacije, za katero je značilno, da ne zapostavlja vi- * 61000 Ljubljana, YU lnšti tut Geodetskega zavoda SRS Dipl .ing.geod. Prispelo v objav,:, 1978-09-25 182 GV 22(1978) 3 • r zualnih metod, kajti sama avtomatizirana interpretacija dandanes še ne daje zadovoljivih rezulta- tov. Najuspešnejši so kombinirani (hibridni) sistemi, ko izvajajo interpretaciio strokovnjaki za posamezna področja na podlagi avtomatizirane obdelave in priprave posnetkov. Le-ta obsega ana- 1 izo sivih tonov, avtomatsko razpoznavanje vzorca, točkovnih in I inijskih elementov, avtomat:'.,o izvrševanje operacij nad množico informacij multispektralnih posnetkov in drugo. Razvoj centra bo, kot že rečeno, slonel na izvajanju nalog ravnokar prijavljenega raziskovalnega projekta Fotointerpretacija. Projekt prijavlja Inštitut Geodetskega zavoda SRS, k njegovi realiza- ciji pa želimo pritegniti več institucij, ki se ukvarjajo z urejaniem in uporabo prostora. ftojekt je zasnovan dvodelno. V prvem delu želimo razviti in izpopolniti interpretacijske metode, vpeljati v delo nove pripomočke in izdelati programe za računalniško obdelavo posnetkov. Ta del se bore- aliziral v nalogi Tehnike fotointerpretacije. Drugi del projekta - delitev je predvsem vsebinska - pa bo imel šest nalog: Fotointerpretacija v geologiji, Fotointerpretacija za potrebe zemljiškega ka- Fotointerpretacija v gozdarstvu, Fotointerpretacija vegetacije v kmetijstvu, Fotointerpreta- cija ekoloških pojavov v hidrosferi in Fotointerpretacija ekoloških pojavov v I itosferi in atmosferi. Njihov namen je izdelava metodologij uporabe fotointerpretacije za potrebe naštetih prostorskih dejavnosti. Časovno porazdelitev nalog, ki je pogojena predvsem s predvidenimi kadrovskimi in ča­ sovnimi kapacitetami, podaja skica št. 2. Z ustanavljanjem fotointerpretacijskega centra in opisanim razvojem tehnike in uporabe fotointer- pretacije želimo dati prostorskim vedam tudi pri nas enega tistih pripomočkov, ki jih v tujini že uspešno uporabljajo. Fotointerpretacija lahko mnogo prispeva k hitrejšemu razvoju slovenskega pro- stora, predvsem se lahko uveljavi v sistemu monitoringa in informacijskih sistemih. Ker so naše ma- terialne možnosti razmeroma skromne in se ne moremo primerjati z ikimi centri po svetu, so cen- tralizirana vlaganja in smotrno izkoriščanje kapacitet toliko pomembnejša za zagotovitev uspeha. CVC·1 ,, kamere preevatlltvena a ploAea VP·8 allkovnl enallzator MAF-1 generalor Slike Skica 1.: Shema interpretacijskega sistema 151 130 78 1979 CA-19 monitor HP-1310 XV monitor 1980 Naloga 4/4 1/4 2/4 3/414/4 1/4 2/4 3/4 4/4 Tehnike ', ·, ' fotointerpretacije ' . Fotointerpretacija " ''' ,,,•••,,• v gE>ologiji Foto interpretacija za potrebe zemljiš- kega katastra Fotointerpretacija v i,;ozaarstvu .'< ' ' ,··, ','', Fotointerpretacije vq;etHcije v kmetijstvu ',,' ,',, < Fotointerpretacija ekoloških pojavmv ,,.,,, v hidrosferi Fotointerpretacija ekoloških pojavov v litosferi in atmosferi Skica 2.: Časovni plan izvajanja proiekta Fotointerpretacijo GV 22(1978) 3 1981 1/4 2/4 3/4 ' ., .. ''' " 183 Boris BREGANT* LOKACIJSKA PROBLEMATIKA KATASTRA ZGRADB** Namen raziskovalne naloge je bil, v kratkem, teoretične osnove za:rešitev lokacijske problemati katastra zgradb, priprava ustrezne programske opreme za računalniško obdelavo po- datkov in preizkus obojega na manpsem območju. Potem ko smo proučili strokovno literaturo o raznih obstoiečih in zamišljenih evidencah o zgradbah oziroma o evidencah, ki vsebujeio tudi podatke o zgradbah, smo postavili domnevo, da je mogoče zasnovati kataster zgradb kot prostorski informacijski sistem z uporabo načel, razis- kanih pri zasnovi prostorskega informaciiskega sistema Slovenije, vendar upoštevajoč značilnosti zgradb, značilnosti obstoiečih in zamišlienih evidenc o zgradbah in potrebe uporabnikov. V okviru naše raziskovalne naloge smo postavili e osnovne opredelitve pojmov: ZGRADBA je s tlemi povezana, iz gradbenega materiala in gradbenih delov izdelana naprava,ne- premična, na površju zemlje ali pod njim, izdelana za določen čas kot samostojna celota. STAVBA je zgradba z osnovno vlogo, da ščiti živa bitja in stvari pred zunanjimi vplivi, dostopna za človeka, ki opravi ja v ni ej neko dejavnost, obli kovano in konstrukcijsko prilagojeno dejavno- sti, za katero je bila zgrajena. CESTA je zgradba z osnovno vlogo, da omogoča gi_banje ~ivih bitij, vozil .in blaga, da povezuje različna mesta na kopnem zemeljskem površiu in je konstrukcijsko pri_lagojena raznim vrstam pro- meta, ki pa načeloma ni tirni promet. · V nadaljevaniu naloge smo se omejili na proučevanje stavb in cest, ki so značilne s stališča loka- cijske problematike. Pri tem smo jih dokaj podrobno proučili kot posebne kategorije predmetov v prostoru, glede na možnosti različnih klasifikacij po ekonomskih, oblikovnih, konstrukcijskih in drugih vidikih ter glede na njihove lastninske in uporabnostne značilnosti Prostorski model Zasnova tistega dela prostorskega informacijskega sistema, ki je najtesneje povezan z lokacijsko problematiko zgradb, obsega zasnovo jezika za uresničevanje prostorskega modela in zasnovo po- stopka za uresničenje modela glede na raven razpoložljivih sredstev. V raziskavi smo kazali zasnovo prostorskega modela postopno, od oblikovanja pojmov in najpre- prostejšega semantičnega modela do najzapletenejšega modela s simbolizacijo prostora. V zvezi z oblikovanjem prostorskih modelov smo morali najprej definirati pojem omrežja. OMRE- ŽJE tvori ur,vr•un predmetov ali pojavov v prostoru, ki jih imenujemo sestavine omrež- ja. Prav lahko si predstavljamo npr. nadstropje neke stavbe kot omrežje sob/celic in znana sta tu- di izraza "cestno omrežje" in "omrežie naselij". * 61000 Ljubljana, YU Geodetski zavod SRS dipl.ing.geod., vodja INDOK službe ** Fbročilo o istoimenski raziskovalni nalogi Prispelo v obiavo 1978-09-25 GV 22(1978) 3 184 Omrežje, ki ie samo sestavljeno iz nekih sestavin, lahko postane sestavina omrežja višjega reda. Nadstropje kot omreži e sob postane sestavina stavb. Tako dobimo nize istovrstnih omrežij, med katerimi so hierarhična razmerja. Niz omrežij, katerega osnovo tvorijo stavbe obsega omreži e na- selij, naselje, skupino stavb (blok, ulico, stavbo, nadstropje in celico (delitev sloni na prostor- skem principu; če bi hoteli prikazati etažno lastnino, bi morali vriniti še skupino sob (stanovanje). Podobno dobimo za ceste cestno omrežje, cesto, cestni odsek, cestni pas in osno točko cestnega pasu. Sintaktično strukturo omrežnih pojmov in posamičnih imen predmetov resničnosti, ki kaže njihovo mesto v hierarhip omrežij, imenujemo NASLOV (si. 1). Omreži e naselij Slovenija C. omrežje Magistralne in regionalne ceste Naselje Ljubljana Cesta 10 a Ulica Trubarjeva Cestni odsek 0114 Stavba 10 Osne točke 12 C .profil a) b) SI. 1 - Naslov: a) stavbe, b) ceste Z naslovom lahko določimo mesto, ki ga ima v omrežju zgradb predmet, povezan z npm, oziroma mesto posameznega omrežja v nizu istovrstnih omrežij. Na podlagi naslova in kakovostnih podat- kov, na višji stopnji pa tudi količinskih podatkov, lahko tvorimo enostavne prostorske modele, v pisani obliki kot sezname, tabele in kartoteke, v grafični obliki kot mreže in diagrame. Primer takega modela z drugega področja bi bili popisni listi zemliiškega katastra. Najpopolnejše prostorske modele dobimo, če dopolnimo modele, ki vsebujejo kakovostne in koli- činske podatke raznih kategorij predmetov še s podatki, ki jih prostorsko določajo. Da bi to doseg- li uporabljamo simbolizacijo prostora z geometrijskimi elementi točko, premico in ravnino. SI. 2 prikazuje v tabelarični obliki možne načine simbolizacije omrežij zgradb z geometričnimi elementi, na katere vežemo ostale podatke o zgradbah in jih zato imenujemo prostorske nosilce podatkov (PNP). Uporaba različnih FNP pomeni osnovne stopnje posplošitve pri upodabljanju predmetov resničnosti z modelom. Najvišjo stopnjo posplošitve pomeni praviloma omrežje točk, najnižjo pa omrežje ploskovnih nosilcev podatkov nepravilnih oblik, ki ponazarjajo obrise predmetov v realnem prosto- ru. fH izbiri PNP težimo tudi za tem, da se prilagajamo obliki predmetov v prostoru, kot je raz- vidno iz slike 2. Prostorski nosilci podatkov Omrežje Sestavine točkovni črtni ploskovni stavba ________________ celice/sobe ________ centroi di _____________________ el oskev st. ___ _ omreži e naselij stavbe ____________ centroidi _____________________ eloskev st. ___ _ skupine stavb centroidi ploskev sk. ~~~~~--------------s_k_·.:!~:'.:~---------------------- stavb/bloka ___ _ ______________________ nase! i a ____________ centroi di _naseli i_ _____________ ploskve naseli i _ ~je. odsek _________ cestni _pasovi------- osne_točke ~----- os ceste------ eloskve C ~pasov cestnoomrežje ceste c.vozlišča c.osi 9vasovic.zemlji- ----------------------------------------------------------------------~~g ___________ _ cestni pasovi osne točke os ceste ploskve c. pasov GV 22(1978) 3 185 SI .2 - Prostorska simbolizacija zgradb: stavbe in ceste 3 1 C 15 19 11 1, 2, ... , 77 I, ... ,VII ... ,D imena točk imena poli gonov imena geometrijskih likov/PNP SI .3 - Ploskovni PNP kot geometrii ski I i k, mreža poligonov in mreža točk eg pojma prostorski nosilci podatkov moramo vpeljati še pojem lega. LEGA je razmerje, ki se nanaša na mesto v modelu upodobljenih predmetov resničnosti v realnem/fizičnem/prostoru. Da lahko določamo razmerje lege, moramo obravnavati istočasno vsaj dve točki, katerih lego določa medsebojna razdalja. Najsplošnejši način določanja lege je določanje razmerja do nekega refe- renčnega sistema, ki je v ravnini praviloma deželni koordinatni sistem, za višinsko določanje točk pa neka referenčna/nivojska,. ploskev. Prostorski model nam predstavi ja mreža točk šele tedaj, ko lahko v znakih prepoznamo predmete resničnosti. V ta namen moramo poznati kategorij o označenih predmetov in vsaj eno odi očujočo posamično značilnost. Taka značilnost je lahko njihovo ime, lahko pa je tudi njihova lega. Sin- taktična struktura, ki vsebuje naslov predmeta in njegovo I ego, omogoča povezavo znočil nosti, vezanih na naslov predmeta, na mesto tega predmeta v prostoru. Simbolizacijo ploskovnega nosilca podatkov prikazuje si. 3. Obris predmeta tvori mreža poligonov, vsak poligon pa je mreža točk. Da lahko sestavimo lik, ki predstavlja obris ploskovnega PNP, mora- mo pri vsaki točki poznati lego in njeno mesto v poligonu, pri vsakem poligonu pa moramo poznati njegovo mesto v mreži poligonov, ki ponazarjajo obris in lik, kateremu pripadajo. Posamičen lik označimo z imenom in mu damo pomen, tako da določimo kategorijo predmetov, ki jo predstavlja. Z naslovom ga vključimo v niz istovrstnih omrežij, katerim pripada. Postopek za uresničenje modela Uresničiti želimo numerični prostorski model zgradb s podatki, pomnjenimi na nekonvencionalnih nosilcih, ki so prikladni za obdelavo z digitalnimi računalniki. Glavne faze postopka so priprava digitalizacije, digitalizacija, obdelava podatkov in tvorjenje geometrijskih datotek ter tvorjenje datotek za prenos informacij. V okviru priprave digitalizacije srno se morali odločiti za območja označevanja posamičnih zgradb ki bi zadovoljevala tako potrebo po preglednosti omrežja (problemi nastanejo zlasti v zvezi s po- sodabljanjem modela) kot tudi zahtevo po primerni dolžini imena/oznake/zgradbe. Odločili smo se za pravil no prostorsko enoto, in sicer za območje temeljnega topografskega načrta. Pri tem pred- videvamo v naseljih kot osnovo TTN v merilu l :500, izven naselij pa TTN v manjših merilih. Posebnost, ki je vplivala na vso nadaljnjo zasnovo postopka, je tudi označevanje f ront/poligono-1, ki tvori i o geometrijske I i ke na TTN, s centroi di kot imeni. Podatke, ki jih nosi TTN v analogni obliki, je treba pretvoriti v digitalno obliko. To je mogoče napraviti z digitalizatorjem, napravo, s katero merimo lego točk na načrtu v sistemu strojnih ko- ordinat, vsaki koordinati pa dodatno vpišemo podatke za razpoznavanje in klasifikacijo točke,ka­ tere lego določa. Za ta način digitalizacije podatkov je bilo treba pripraviti več formatov zapisa 186 GV 22(1978) 3 - podatkov glede na različne vrste izhodiščnih datotek, ki jih je bilo treba tvoriti. Postopek obdelave digitaliziranih podatkov se deli na tvorjenje datotek front/poligonov in na tvor- jenje datotek geometrijskih likov, ki predstavljajo različne sestavine omrežij zgradb in geometrij- skih povezovalnih datotek (centroidi stavb, centroidi hišnih številk, cestna križišča, osne točke cest). Zasnovan je bil "polavtomatski" oostopek, ki obsega pri obdelavi podatkov tudi nadzor, ki ga op- ravi ja strokovni sodelavec, pretežno na osnovi kontrolnih izrisov. Postopek zagotovi ja, da bomo na koncu dobi I i grafični osnovi enakovreden numeričen model, potem ko bomo poenotili podatke o legi večkrat digitaliziranih točk, dopolnili pomanjkljivosti pri digitalizaciji za določanje front in pri digitalizaciji za določanje povezav front v geometrijske like in "očistili" izhodiščne dato- teke podatkov, ki smo jih po pomoti morda večkrat vnesi i vanje. Prenos podatkov Prenos podatkov je možen na osnovi lege ali na osnovi imenskih povezovalnih datotek (kar je bilo obravnavano že v nalogah Inštituta GZ SRS, ki so se ukvarjale s prostorskim informacijskim siste- mom za Slovenijo. Naloga rešuje specifične primere prenosa podatkov pri zgradbah. Pri cestah je bilo obravnavano povezovanje cestnih podsekov, digitaliziranih na TTN v posamične javne ceste in ceste z omejeno uporabo. Iti stavbah je bilo treba rešiti problem sestavljanja posa- meznih delov stavb, ki so izrisani do roba lista TTN, v popolne gradbene enote. Povezavo med stavbo kot gradbeno enoto in med evidencami lastninskih, uporabniških in upravljav- skih pravic nam da datoteka gradbenih enot in parcelnih številk. Datoteka naslovov stavb in označ gradbenih enot omogoča povezavo katastra stavb z evidencami, ki vsebujejo kot povezoval ni pa- rameter naslov (naselje, ulica, hišna številka). Te podatke je mogoče nato locirati v prostoru na podlagi geometrijske povezovalne datoteke, ki vsebuje označbo gradbene enote in lege njenega centroida. Na osnovi zasnove postopka je bila pripravljena programska oprema za računalnik PDP 11/45, ki ga ima na volj o Geodetski zavod SRS. Uporabnost gradiva raziskovalne naloge Gradivo raziskovalne naloge lokacijska problematika katastra zgradb je mogoče uporabiti pri zas- novi posebnih informacijskih sistemov za stavbe, ceste in komunalne naprave. Prikazane so možno- sti, da bi zadovoljili potrebe uporabnikov z uresničenjem bolj ali manj zapletenih/dragih prostor- skih modelov. V zaključku raziskovalne naloge so nakazane tudi možnosti nadaljnjih raziskav. Vir Bregant Boris: LOKACIJSKA PROBLEMATIKA KATASTRA ZGRADB/nosilec raziskovalne naloge Boris Bregant; sodelavci Janko Benedičič, Jerneja Frlan, Štefka Svetik in Hinko Vodnik.- Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, 1978. Sofinancerji raziskovalne naloge; Raziskovalna skupnost Slovenije in Zavod SRS za družbeno pla- niranje. GV 22(1978) 3 187 Jerneja FRLAN* RAČUNALNIŠKA OBDELAVA PODATKOV ZA KATASTER ZGRADB** Vse današnje raziskave so usmerjene v čimbolj avtomatizirano tehnologijo. Tudi pri nastavitvi evi- denc o KZ ne moremo mimo tega dejstva. Pri nastavitvi in vodenju različnih datotek je bistvenega pomena določitev lokacije podatkov. lo- kacija podatkov in njihov prenos sta eden izmed osnovnih problemov. Vsak podatek mora biti ve- zan na neko enoto. Če je ta enota točka, črta ali ploskev, govorimo o prostorskem nosilcu podat- kov. (PNP). To so geometrični elementi, na katere lahko vežemo druge negeometrične podatke. Kot vir osnovnih podatkov za kataster zgradb nam je služil TTN, na katerem smo definirali PNP. Podatke risbe smo pripravili za računalniško obdelavo z uporabo digitalizatorja. Digitalizacija zahteva, da vse PNP izrazimo s točkami. Te lahko ustrezno urejene združimo v fronte in te dalje v ploskev, ki ponazori a topografski objekt. Celotna pri prava in obdelava podatkov za KZ obsega štiri gl ovne faze. 1. Priprava digitalizacije PRIPRAVA DI G IT ALI ZAC IJ E DIGITALIZACIJA OBDELAVA PODATKOV II'-\ TVORJENJE GEOMETRIČNIH DATOTEK PRENOS INFORMACIJ Območje oštevilčenja oziroma digitalizacija mora biti označeno s 4 točkami. To so običajno vsi štirje vogali TTN ali njenega dela. Delo je potekalo po metodi "frontalne" digitalizacije. Fronto tvori niz detajlnih točk, ki povezane s črtami tvorijo del obrisa nekega topografskega objekta. Fronto tvori tudi zamišljena črta, ki za- pira geometrijski lik, ali črta, ki leži na skupnem obrisu dveh topografskih objektov. Centroid fronte leži običajno na njej, le v izjemnih primerih, ko je fronta zelo kratka, je lahko izven nje. Za medsebojno razlikovanje topografskih objektov ima vsaka enota numerično kodo in centroid. To je zamišljena točka, ki jo pri ploskovnih likih konstruiramo približno v težišče ploskve. Pri stav- bah določimo obris gradbene enote kot celote in njenih sestavnih delov. Obris gradbene enote oz- načimo z numerično šifro in centroidom, sestavne dele pa samo s centroidom. K pripravi digitalizacije spada tudi konstrukcija zamišljenih sestavin topografskih objektov (os ce- ste, križišče, prečni profil. .. ). * 61000 Ljubljana, YU Geodetski zavod SRS dipl. inž .geod. ** Poročilo o testnem primeru za raziskovalno nalogo Lokacijska problematika katastra zgradb Pri spel o v objavo 1978-09-25 GV 22(1978) 3 188 - 2. Digitalizacija Digitalizacija je bila izvedena na digitalizatorju z oznako D-MAC. Vsi podatki digitalizacije so shranjeni na S-kanalnem traku, ki pomeni prvo vhodno datoteko za računalnik. Pred registracijo posamezne točke, fronte ali lika (PNP) zapišemo na trak uvodno besedo, ki jo na- stavimo na pultu digitalizatorja. Vsako digitalizacijo moramo začeti z registracijo strojnih koordinat vogalnih točk. To ponovimo tu- di po končani digitalizaciji in po prekinitvah. S tem kontroliramo deformacijo lista med delom. V prvem delu posnamemo vse fronte. Najprej registriramo centroid fronte in nato po vrsti njene detajl- ne točke. Uvodna beseda vsebuje tekočo številko fronte. Določitev lika stavbe ali prometne povr- šine poteka podobno. Po registraciji centroida lika sledijo centroidi front, ki sestavljajo obris do- ločene enote, in sicer začnemo poljubno in obkrožimo objekt po vrsti v smeri urnega kazalca. Z uvodno besedo pred centroidom stavbe povemo številko stavbe iz načrta (4 mestna šifra), številko etaže in sestavino (celotna površina, stopnišče, terasa, ... ) . A-i prometnih površinah je potek di- gitalizacije enak. Križišča in os ceste snemamo kot posamezne točke v okviru določene ceste. Nekoliko drugače je pri digitalizaciji hišnih številk, ko imamo lahko 3 uvodne besede. S prvo de- finiramo občino in naselje, z drugo ulico in s tretjo hišno številko. Tem trem zapisom sledi centro- i d hišne števi I ke. V nadaljevanju regi stri ramo samo ti sto uvodno besedo, ki se spremeni . 3. Obdelava podatkov in tvorjenje geometričnih datotek S kontrolnim izrisom ugotavljamo možne napake, ki jih s ponovno digitalizacijo odpravimo. Za vsako digitalizacijo ugotovimo, ali je prišlo med delom do deformacije lista. Če je odstopanje v dopustnih mejah, je treba podatke posameznih digitalizacij združiti. To je narejeno z fino tran- sformacijo v sistem strojnih koordinat prve digitalizacije. Podobno kot lahko posamezne fronte pri digitalizaciji izpustimo, jih lahko digitaliziramo tudi po večkrat. Program je sestavljen tako, da briše podatke ene fronte, če je vektor razlike koordinat centroida manjši ali enak 0,5 mm. V primeru, ko je med 0,5 mm, napako le izpiše, o brisanju pa odločimo sami. Med pogoste napake spada tudi registracija različnih koordinat za isto točko (krajišča front).A-og- ram koordinate kraji ščni h točk nadomesti z aritmetično sredi no. Po izvršitvi vseh kontrol organiziramo datoteke za posamezne vrste likov in drugih sestavnih delov. O posameznem liku datoteka vsebuje šifro objekta, centroid in detajlne točke, ki so urejene po vrstnem redu v smeri urnega kazalca. Podatke posamezne datoteke izrišemo Tako imamo grafičen prikaz za vsako sestavino stavb in pro- metnih sestavin, ki je lahko v različnih merilih. 4. Prenos informacij Priložen je izris testnega primera, ki je bil narejen na numerično vodenem koordinatografu. SI .2 predstavlja celotne obrise stavb, si. 3 zunanja stopnišča in si. 4 naupšče. Pri prometnih površinah so prikazani: obris ceste (si. 5), vozišče (si. 6), parkirni prostor (si. 7), pločniki in peš poti (si .8) in os ceste (si. 9). Po obdelavi geometrifoih podatkov so dokončno definirani FNP, na katere vežemo ostale podatke. Za to so potrebne organizirane pov~ovalna datoteke. Osnovna povezovalna datoteka vsebuje šif- ro gradbene enote in njen centmid. V nadaljevanju gradimo poljubne datoteke, le da obvezno vse- bujejo en povezovalni element s prejšnimi datotekami. Kataster zgradb je trajna evidenca, ki je šele v fazi raziskav.le s popolno računalniško obdelavo in rednim vzdrževanjem bomo dosegli zastavljeni cilj. Vir: Bregant Boris: LOKACIJSKA PROBLEMATIKA KATASTRA]:GRADB/nosilec raziskovalne naloge Boris Bregant, sodelavci Janko Benedičič,Jerneja Frlan, Stefka Svetik in Hinko Vodnik.- Ljublja- na, Inštitut GZ SRS, 1978.- Sofinancerji raziskovalne naloge~ Raziskovalna skupnost Slovenije in Zavod SRS za družbeno planiranje. 189 GV 22(1978) 3 c----- c= 1 -i- o _I_ 1 = 190 Sl. 8 51.6 ------------- \ -~--- 51.3 Sl. 4 _L 1 _[_ 1 1 -1- _I_ 1 _I_ 1 _1_ 1 1 -i- -1- 1 -i- _[_ 1 Sl. 7 Sl. 2 1 Sl. 9 -1- _!_ 1 1 SI.S -1- .. Anton LESAR* REGISTER OBMOČIJ TERITORIALNIH ENOT- NOVA GEODETSKA EVIDENCA V SLOVENIJI 1. Uvod Na osnovi Zakona o geodetski službi je Geodetska uprava SR Slovenije izdala Navodilo o eviden- tiranju območij teritorialnih enot za vodenje geodetske prostorske dokumentacije, ki je bilo objav- li eno v Uradnem I i stu SRS, št. 16/78. S tem navodilom se nalaga občinskim geodetskim organom in Geodetski upravi SR Slovenije vodenje registra območij teritorialnih enot (skrajšano ROTE) za območje obči ne oziroma republike. 2. O predelitev ROTE Teritorialne enote, katerih območja se evidentirajo v ROTE, so naslednje: občina, krajevna skup- nost, katastrska občina, statistični okoliš in naselje. ROTE obsega nosi ednj e sestavne dele: osnovni grafični prikaz (l :5. 000), pregledni grafični prikaz (1 :25.000) in sezname. V grafičnih prikazih se prikažejo meje območij in šifre teritorialnih enot, v seznamih pa šifre, ime- na in površine teritorialnih enot. Za statistični okoliš in naselje se v seznamu navedejo tudi hišne številke oziroma ulice in hišne številke, ki so na območju te teritorialne enote. ROTE je povezan z osnovno evidenco, to je z zemljiškim katastrom, prek parcele in njene površi- ne. Meje območij teritorialnih enot se morajo rnmreč poprej ugotoviti in vrisati v zemljiško kata- strske oziroma pregledne zemljiško-katastrske načrte in šele potem prenesti v grafične pri kaze, po- vršine pa se določijo kot seštevek površin parcel. Geodetske podi oge za grafične pri kaze so temel i ni topografski načrti v meri I u 1 :5. 000 oziroma 1 :10.000 in topografske karte v merilu 1 .000, zato je treba vris mej, ki sicer potekajo po par- celnih mejah, prilagoditi topografski vsebini podlog. Grafični prikazi se izdelajo na prozornih fo- lijah kot delni originali (oleate) v sistemu in razdelitvi na liste po geodetskih podlogah. 3. Akcija za nastavitev ROTE in spremljajoči problemi Četudi je nastavitev ROTE navidezno enostavno in ozko strokovno delo, se je izkazalo, da le ni popolnoma tako: podatki za nastavitev namreč niso I e topografski in katastrski, torej geodetski, ampak so tudi stvar službe za statistiko in evidenco hišnih števil k v občini. ja nastavitve ROTE je zato stekla v dogovoru s pristojnimi upravnimi službami. Vodita jo skup- no Geodetska uprava SR Slovenije in Zavod SRS za statistiko. Ne le že navedeno navodilo o evidentiranju območij teritorialnih enot za vodenje geodetske pro- storske dokumentacije, temveč tudi druge priprave za nastavitev ROTE je Geodetska uprava SR Slo- venije izvedla s sodelovanjem Zavoda SRS za statistiko~ - priprava gradiv (grafični pregled teritorialnih enot v merilu 1 :25.000, nekateri materiali statistič­ nega katastra, drugi statistični podatki) za občinske geodetske organe (v iuniju 1978); - izdelava osnutka podrobnega tehničnega navodila za izdelavo grafičnih prikazov in znakov za izris mej in šifer teritorialnih enot (v juniju 1978); - obveščanje upravnih in izvršnih organov v občinah in republiki o problemih pri nastavitvi in vode- nju ROTE ter o potrebnosti te evidence; - organiziranje delovnih (bazenskih) sestankov glede nastavitve in vodenja ROTE (v oktobru 1978); sestanki so bili v Velenju, Mariboru, Ljubliani, Novem mestu, Postojni in Kranju; - organiziranje strokovnih posvetovalnih obiskov pri vseh občinskih geodetskih organih v Sloveniji v oktobru in novembru 1978 GV 22(1978) 3 191 Ob r1astavi tvi nove evidence se poraja vrsta problemov zaradi: - pomanjkanja temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 :5.000; nekatere občine še niso v celoti "po kri te" s temi načrti; - neenotnosti meril temeljnih topografskih načrtov v občini; merilo 1:10.000, razen v nenaselienih območjih, ni primerrio; - pomanjkanje preglednih zemlji škokatastrski h načrtov, ki so za povezavo z zemljiškim katastrom zaradi istega merila (1 :5 .000) najprimernejši; - pomanjkljivih funkcijskih povezav geodetske službe s statistično službo in službo ki vodi evi- denco hišnih števil k v obči ni; - nezagotovlienih finančnih sredstev; - nezadostnih kadrovskih zmogljivosti geodetske službe; - neenotnih drugih pogojev službe v občini. Za delno odpravo omenjenih težav in za zagotovitev pravočasne nastavitve ROTE, za kar se poleg geodetske službe zavzemata zlasti statistika zaradi popisa prebivalstva v letu 1981 in Zavod SRS za družbeno planiranje zaradi izvajanja prostorskega planiranja, so predvider,e nekatere akcije, ki se sofinancirajo iz republiških sredstev. To zlasti velja za pripravo enotnih geodetskih podlog v merilu 1 :25.000 za območja vsake posamezne občine, zagotovitev materialov za izdelavo gra- fičnih prikazov, identifikacijo hiš in hišnih številk v občinah in pripravo ustreznih grafič.nih pod- log za potrebe statistike pri popisu prebivalstva. Sedanje skice v statističnem katastru naj bi za- menjale enotne in kvalitetne geodetske podloge, dopolnjene s podatki iz ROTE . Za sofinancira- nje bosta poskrbela Geodetska uprava SR Slovenije in Zavod SRS za statistiko. Dodatni problemi se poraiajo v zvezi s pomanikanjem nekaterih zakonskih predpisov, ki se šele izdeluiejo, npr.: Zakon o območjih občin, o območjih in označevanju naselij, problemi zaradi neažurnosti in nereda pri vodenju evidence o hišnih številkah ter še nekateri drugi problemi - vse to se bo reševal o še več prihodnjih I et. Nastavitev ROTE bo to si cer oviral o, toda prepreči ti i e ne sme. Ne glede na vse to bo geodetska služba poskrbela, da bo s sodelovanjem drugih služb in z last- no večjo iniciativo do srede leta 1980 zagotovila vodenje ROTE vsaj v minimalnem določenem ob- segu, čeprav zaradi omenjenih težav ponekod z začasno rešitvijo. Tako ne bo mogoče v seznamih podati natančnih površin, grafični prikaz na nekaterih območjih pa bo začasno izdelan na poveča­ nih ali pomanjšanih geodetskih načrtih in kartah v merilu 1:5000. V programih za izvedbo te naloge, ki naj bi jih sprejele občine, bo treba rešiti vsa vprašanja v zvezi s tem, kot so: vrstni red nalog, obseg dela, finance, kadri itd. Zaradi nezadovoljivega stanja kadrov v geodetskih občinskih upravnih organih za geodetske zade- ve bo treba v prvi fazi k izvedbi nastavitve ROTE pritegniti tudi druge službe v občinah. Določe­ na dela pa naj bi se izvajala tudi honorarno. Čimprei pa bo treba ustanoviti in zasesti delovna me- sta glede ROTE oziroma geodetsko prostorsko dokumentacijo in prostorskim delom zemljiškega ka- tastra. Eden najpomembnejših elementov ROTE je prav gotovo hišna številka.lk: IGF Ljub ljana 1978 Nakl ada: 1000 izvodov In \1lu1 m J og e11 o L u It k,HI e SR 1ep ve ano © CDfT K\UPRA SRSLOVENIJE UDK 002: 168 .4:711 (497. 12)=863 Dokumentacijski sistem, prostorsko urejanje Strokovno poročilo Anton LESAR, 61 000 Ljubljana, Yu, Geodetska uprava SRS REGISTER OBMOČIJ TERITORIALNIH ENOT - NOVA GEODETSKA EVIDENCA V SLOVENIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 22(1978)3,pp. 191 Geodetska uprava je izdala Navodilo o evidentiranju območij terito- rialnih enot za vodenje geodetske prostorske dokumentacije, ki pred- pisuje evidentiranje občine, krajevne skupnosti, katastrske občine, statistična okoliša in naselja. Register vsebuje osnovni grafični prikaz v merilu 1 :5 000 in pregledni grafični prikaz v merilu 1 :25 000. Priprave za nastavitev Registra je Geodetska uprava izvedla v sodelo- vanju z Zavodom SRS za statistiko. GV-52 Bregant UDK 061 .5:528.77(497.12)=863 Fotointerpretacijski center, Slovenija Poroči I o o raziskavi Andrej BILC, 61 000 Ljubljana, Yu, Geodetski zavod SRS FOTOINTERffiETACIJSKI CENTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 22(1978)3,pp. 182 2 fig. Zaradi potrebe po centraliziranem vlaganju v razmeroma drage pripo- močke in nudenju storitev drugim uporabnikom, ustanavlja Geodetski zavod SRS, ob širši družbeni podpori, nov oddelek z delovnim imenom "Fotointerpretacijski center". Dokončno naj bi se formiral ob izvajanju raziskovalnega projekta "Fotointerpretacija" in ob praktičnem delu. GV - 54 Avtorski i zvi eček UDK 007:168.4:624/628=863 Informacijski sistem, zgradbe Poroči I o o razi skoval ni nalogi Jerneja FRLAN, 61 000 Ljubljana, Yu, Geodetski zavod SRS RAČUNALNIŠKA OBDELAVA PODATKOV ZA KATASTER ZGRADB Geodetski vestnik, l.jubljana,22(1978)3,pp. 188 Opisane so štiri glavne faze obdelave podatkov za kataster zgradb: priprava digitalizacije, digitalizacija, računalniška obdelava podatkov in tvorjenje geometričnih datotek in prertos informacij. Prikazi so izidi obdelav na testnem primeru. GV - 53 Bregant UDK 007:168.4:497.12=863 Poroči I o o razi s kavi Prostorski informacijski sistem, Slovenija Boris BREGANT, 61 000 Ljubljana, Yu, Geodetski zavod SRS GRADITEV REGISTRA TERITORIALNIH ENOT SR SLOVENIJE. Zaključna faza. Geodetski vestni k, l.j ubl j ana, 22(1978)3, pp. 180 l I it. Navedena je vsebina elaborata raziskovalne naloge, ki jo je izdal Z .Berlot. A--va knjiga elaborata opisuje teoretske probleme regionali- zacije in vsebinsko zasnovo datotek registra. Druga knjiga elaborata opisuje metodologijo izdelave grafične upodobitve meja teritorialnih enot v merilu 1 :25 000 za območje celotne Slovenije in modelno na- stavitev registra. GV - 55 Bregant UDC 007: 168 .4 :624/ 628=863 Research task report lnformation system, buildinga and constructions J ineja FRLAN, DATA HANDLING FOR THE CADASTRE OF BUILDINGS AND CONSTRUCTIONS Geodetski vestnik, Ljubljana, 22(1978)3,pp. 188 fig. Four steps of data handling are discribed: preparation of topographic lat-,. rge scale maps for digitization, digitization, computer data handling and compilation of geometry files, and transfer of data. Data handling results are presented with corresponding graphical output, performed by numerically controlled drafting machine Coradomat KAC 21. GV - 53 Bregant UDC 007: 168 .4: 711 (497. l 2)=863 Spatial information system, Slovenia Research report Boris BREGANT, 61 000 Ljubljana, Yu, Geodetski zavod SRS ORGANIZATION OF THE TERRITORIAL AREAS REGISTER OF SR SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 22(1978)3,pp. 180 1 it. The con tet of research report, elaborated from Z. Beri ot i s presented. The first book of report gives a description of theoretical problems of regionalization and desing of computer register files. The second part of the report presents the methodol ogy for mappi ng of the boundari es of the territorial areas at thescale 1:25 000for Sloveian territory. A model of the register is also given. GV - 55 Bregant UDC 002:168.4:711(497.12) 863 Documentation system, physical planning, Slovenia Anton LESAR, 61 000Ljubljana, Yu, 22(1978)3,pp191 Professional report TERRITORIAL AREAS REGISTER - A NEW GEODETIC REGISTER IN SLOVENIA .Geodetski vestnik, Ljubljana, 22(1978)3,pp. Geodetska uprava SRS (Geodetic administration of Slovenia) has publi- shed an instruction for recording of boudaries of territorial areas, that prescribes the mapping of communities, local communities, cadastral comminities, settlements, and census tracts. The register is form ed by a basic large scale mapa in scale 1 :5 000 and a survey map in scale 1 :25 000. The elaboration or Territorial Areas Register has been prepared by Geodetska uprava SRS in coilaboration with Zavod SRS za statistiko (Slovenian Institute for Statistics). GV - 52 Bregant UDC 061.5:528.77(497.12)=863 Fotointerpretation centre, Slovenia Andrej BILC , 61 000 Ljubljana, Yu, Geodetski zavod SRS PHO TO INTERffi.ETATION C EN TRE Research report Geodetski vestnik, Ljubljana, 22(1978)3,pp. 182 2 fig. Due to the use of centralised investments into relatively expensive instruments, and offering professional service to other branches, Geodetski zavod SRS is estabilishing with wider society support the "Photointerpre- tation centre". The centre isto be finally formed with the realisation of research project "Photointerpretation" and practical work. GV- 54 Authors abstract UDK 528. 9:771.359=863 528. 92:65. 011 .. 56 l!f)~'i#.!'{Wl•t,';-·'• Slika 1. Elektrooptični daljinomer DM 501, nasajen na da- ljnogled sekundnega teodolita DKM2-A. Na stoja- lu je pritrjen s polnilnikom. Napajalni kabel, ki je !LI! .. ~--- ·-- _J.._.L?I-~ ----L.1..-. .. _L L---1-1:.i.-.. -----n--~---,-,--r,----------------~n--_,~c.., ., :~o-.._<.> .. Et:i.iš ---~ 4;, >ili~lg E"-3!.a'iJl"Jikovanju. ~EWLETT PACKARD ~a vse dodatne informacije in praktične prikaze se >brnite na: · SKRA STANDARD - Zastopstvo za HEWLETT PACKARD il000 Ljubljana (omercialne informacije in ehnične informacije, servis: Aiklošičeva 38, tel. (061) 315-879 rgovina: ;regorčičeva 9a, tel. (061) 20-001 ji HP - 21 HEWLETT PACKARD kvalite- .. ta po ekonomični ceni HP - 25 znanstveni kalkulator z možnostjo programiranja HP - 25c isti kot HP:20, toda s stal- nim spominom HP - 27 poslovni kalkulator za in- ženirje HP - 67 napredni kalkulator z mož- nostjo programiranja in magnetnimi karticami HP - 97 vse funkcije kot HP - 6 7 in vgrajen printer