Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema npravništvo ln ekspedicija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon - štev. 74.
Štev. 260.
У Ljubljani, v soboto 13. novembra 1897.
Letixik XXV.
Držami zbor.
Dunaj, 13. novembra.
(Telefonieno poročilo.*)
Osuševanje ljubljanskega barja.
Slovansko krščanska narodna zveza je te dni po inicijativi poslanca dr. Susteršiča odločno nadaljevala akcijo zaradi osuševanja ljubljanskega barja. Z današnjim dnem se je stvar konečno dognala. V četrtek so ministri Badeni, Bilinski in Le-debur izrekli načeloma svojo naklonjenost za to predlogo ter obljubili, da bo vlada akcijo vsestransko podpirala.
Poslanec dr. Susteršič se je v četrtek opetovano posvetoval z merodajnimi osebami ter se včeraj podal k finančnemu ministru Bilinskemu, da izposluje od ministerstva precizno izjavo, kedaj da se za osuševanje ljubljanskega barja izplača državni prispevek. Po včerajšuem dogovoru je precej gotovo, da se izplača državna podpora v znesku 75 0.0 00 gld. v treh letnih obrokih, pri-čenši prihodnje leto, najpozneje pa I. 1899. Od deželnega odbora oziroma zbora kranjskega je odvisno, da se dela prično že prihodnje leto ob 50 letnici cesarjevega vladanja.
Badenijev govor in Čehi.
Z izjavo grofa Badeui)a v včerajšnji seji so bili Cehi jako nezadovoljni. V imenu čeških klubov sta zato šla poslanca Engel in grof Palffy k ministerskemu predsedniku Badeniiu ter zahtevala od njega pojasnil z ozirom na njegov zadnji govor v zbornici. Badeni jima je dal pomirljiva pojasnila,
*) Eer danes ni bilo brzovlaka pravočasno v Ljubljano, sprejeli nismo nobenega poročila iz državnega zbora, zato smo dobili nastopno poročilo po telefonu.
izjavljajoč, da v svojem govoru ni ničesar omenjal, kar bi moglo češki narod žaliti ali mu dati priliko, da bi bil nezadovoljen.
Ministerska zatožba odklonjena.
Po viharnih, dolgotrajnih razpravah, ki so se vlekle skozi več zaporednih zborničnih sej, je bila sinoči post tot discrimina rerum končana obravnava glede ministerske obtožbe. Izid glasovanja je bil vsled postopanja kat. ljudske stranke jako negotov, vender je desnica zmagala.
Za grofom Badenijem je govoril namestu obolelega poslanca Dipaulija posl. Z a 11 i n g e r ter izjavil v ime katol. ljudske stranke, da katoliški Nemci ne odobravajo vladnih jezikovnih naredb, ker se narodno vprašanje ne sme reševati v Avstriji potom jezik, naredb, ampak je je tceba vrediti parlameu tarnim zakonitim potom. — Katoliški Nemci so v smislu svojih načel zato, da se napravi mir mej avstrijskimi narodi. Siti so veduih jezikovnih prepirov, kateri onemogočujejo vsako plodovito socijalno-gospo-darsko delo, katero je sedaj za avstrijske narode v prvi vrsti potrebno. Ta mir mej narodi hočejo Nemci na podlagi jednakopravnost i. Krščanska načela zahtevajo, da se dd vsakemu narodu, kar mu gr6.
V nadaljnem govoru poslanec Zallinger obširno polemizuje proti nemškim liberalcem, ki so zadnji čas zaradi postopanja katoliške ljudske stranke glede jezikovnih naredb napravili tako barbarsko gonjo proti poslancem kat. ljudske stranke in proti stranki sami, češ, da zatajuje svoj narod, da so izdajice nemškega naroda itd., ter konečno izjavi, da poslanci katol. ljudske stranke ne glasujejo za zatožbo ministerstva, ker je neutemeljena, in predlagajo, preiti z motivacijo preko zatožbe ministerstva zaradi jezikovnih naredb na dnevni red.
Za Zallingerjem so še govorili Biirnreither v imenu liberalnih veleposestnikov, ki je izjavil, da glasujejo za zatožbo, ker smatrajo, da je to vele-važna zadeva za ves nemški narod, potem B u s s v imenu nemških liberalcev in grof Dziedusziscky v ime poljskega kluba.
Kot glavna govornika sta bila izbrana pro poslanec C hi ari in contra poslanec dr. Herold. Velepomenljiv je bil govor Heroldov, ki je pobijal nemške liberalce ter jim očital, da so liberalni Nemci ob zibeli narodnega razvoja avstrijskih narodov stali kot sovražniki, kot očmi, ne pa kot očetje in prijatelji. Vsikdar so nas tepli s šibami in sedaj hočejo, da smo jim za to hvaležni. Ko bi Nemci imeli one pojme jednakopravnosti, ki slone na podlagi pravičnosti, kakor jih imamo drugi avstrijski narodi, tedaj bi že davno vladal mir mej narodi. Toda nemška gospodaželjnost napravlja sama sebi sovražnike in onemogočuje vsako plodovito narodnogospodarsko delo. Cehi hočejo mir z Nemci, toda hočejo ga na podlagi popolne jednakopravnosti, toda za tak mir je malo upanja, ker Nemci hočejo imeti povsod hegemonijo.
Po raznih stvarnih popravkih, s katerimi hoče opozicija vedno zavlačevati vsako razpravo, je prišlo konečno ob osmih zvečer vendar do glasovanja. Ker je bil izid negotov, zato je vladala v celi zbornici velika nervoznost. Glasovanje se je vršilo po imenih. Včasih je bila desnica pri naštevanju glasov za več glasov za levico, kar je obujalo na levici seveda veliko zadovoljstvo. Konečno je izjavil predsednik izid glasovanja. Predlog, da se ministerstvo obtoži, je bil odklonjen s 177 glasovi proti 171 ter z istim razmerjem glasov vsprejet predlog Pacakov, da se o tej zadevi preide na dnevni red.
Desnica je z burnim odobravanjem in ploskanjem pozdravljala izid glasovanja. Od katol. ljudske
LISTEK.
Slavni možje.
Skoro bi človek verjel slavnemu Wolfu, da smo Slovani res baš sedaj v Avstriji nekam manj vredni. Ni nam ravno v mislih način, kako razna višja oblastva postopajo z nami iu naš mi pravicami, tega smo pač že vajeni. Toda, kar nas tlači globoko pod naše nemške sosede je dejstvo, da ravno sedaj nimamo mož, ki bi polnili svet s svoio slavo. Nemcem našim pa je dobrotna osoda ntklonila kar tri take velikane, kojih slava odmeva po vseh delih sveta : Schonerer, Wolf in — Lecher.
Pa naj kak drug narod pokaže kar tri tako slavne može, ako jib ima !
Nečemo govoriti o prvih dveh, kajti res manj vreden mora biti narod, ki ne čisla takih dveh korenjakov. Vsak izmed njiju „grom beseda", radi katere lastnosti je njega dnij Koseski v zvezde koval slovenskega oratarja. Sedaj bi tega gotovo ne storil. Saj vendar slovenski oratarji tudi. kedar so najbolj židane volje, ob žegnauju v krčmi niso v stanu pro-uzročiti takega „groma besed", kot ga prouzročujela ta nemška junaka v našem parlamentu vsak dan.
Zasluženo je torej, ako „vse ju slavi, vsi so vneti".
Nekam teže umevna je Lecherjeva slava, ki mora biti velika in vsekako zaslužena, ker ga proslavlja tudi naš eocijalno-demokratični „Delavec". Kjer ta hvali, tam mora biti res nekaj hvale vrednega.
Lecher je tako slaven, da se že razširja, dokler še živi, bajka o njem in njegovem činu, ker le enega je doprinesel. Eni trdijo, da je govoril 14 nr, drugi zopet, da je govoril le 12 ur, zopet drugod se sliši in bere, da je bil njegov govor vseskozi premišljen.
Ne bodemo se pečali s takimi bajkami, ampak preglejmo rajši stenografični zapisnik. Tam vidimo, da so cele strani med Lecherjevim govorom napolnjene z raznimi klici, krajšimi in daljšimi opazkami in še drugim „gromom besed" nemško - narodnih, liberalnih in socialističnih poslancev. Lecher je imel torej dosti časa za počitek med govorom in bi bil brez take primesi moral končati svoj govor gotovo v polovici v istini porabljenega časa.
Sedaj, v dobi športa, pa je vsekako znamenito, ako kedo stoji neprenehoma 12 ur in polagoma spušča svoj govor v zbornico. Dovtipnež v „Reichs-vrehr" je predlagal, da se vzame Lecherjev govor kot jednota, torej 12 urni govor = 1 Lecher. Ako torej govori kedo 6 ur =■ 0'5 Leeher itd.
Bojimo se pa, da navzlic slavospevu „Delavca" izgine slava tega znamenitega govornika še za časa njegovega hoda po zemlji. Saj gine tudi Bismarkova slava, ki je bila skoro tako velika med Nemci, kot danes Lecherjeva. Beremo namreč, da je pruski stotnik novince vprašal, kedo je Bismark. Eni sploh ničesar o njem vedeli niso, drugi so le vedeli, da je bil general, nekteri so trdili, da je uže umrl, nekteri pa so rekli, da je upokojen višji častnik. Le primeroma malo jih je vedelo, kedo in kaj je Bismark.
Žalost nas prešinja, ako se spomnimo, da se bode jednako godilo tudi slavnemu Lecherju, kateremu nemški narod, kar ga je nemško - narodnega, sedaj spleta vence, katerega pa slavi tudi mejnarodno-socijalistični „Delavec". Ako bode potem vprašal kak radovednež uredništvi „Delavčevo", ali vć kaj o nekem, svoje dni slavnem Lecherju, bode uredništvo ugibalo, ali je iznašel zrakoplov s krmilom, ali ustno vodo, ali prašek proti stenicam.
Žalostna je taka osoda slavnih mož, toda tu pomoči ni.
Besnii'An je ixrek nemškega pesnika: Aeh, was verscblingt ein Saculum Fiir grosse Portionen Ruhm 1
Slaven mož seveda le mej Slovenci bode tud? postal tisti liberalni agitator, ki so ga baje ti krvo-
Političen list za slovenski narod.
stranke sta z desnico glasovala poslanca Karlon in Schachinger, zaradi Česar ju je levica in-zultirala s pfui-klici. Nadalje so glasovali ž desnico tudi radikalni Poljaki, vsled česar so jih napadali krščanski socijalisti in soc. demokratje, mej katerimi je prišlo skoro do pretepa.
Poslanec dr. D a n i e 1 a k je v ime radikalnih Poljakov izjavil, da so Poljaki in da Slo» vanov nikdar ne bodo zapustili. Glasovanja so se vzdržali mnogi člani katol. - ljudske stranke. Z levičarji je glasovalo 7 članov katoliške ljudske stranke.
Prihodnja seja je v sredo ob treh popoldne. Na dnevnem redu je volitev prvega podpredsednika, pri kateri bo izvoljen dosedanji drugi podpredsednik dr. Krama r. Volitev druzega podpredsednika se bo vršila pozneje, ker treba zato še konečnega dogovora mej posameznimi klubi desnice.
Otvoritev deželnih zborov.
Glede pričetka zborovanja deželnih zborov je za sedaj tako umerjeno, da f.e prično po sklepu delegacij sredi meseca decembra.
Volitev na Vipavskem.
Zadnji „Primorski list" objavlja nastopni članek : Na kranjskem Vipavskem se bije vroč boj za deželnozborski mandat mej katoliško in napredno-liberalno stranko. Pokojni poslanec Lavrenčič je bil katoliškega mišljenja skozi in skozi. Zato so mu pa bili liberalni Vipavci in Idrijčani zmerom nasprotni. Dasi domačin je zmagaval vsikdar le s pičlo večino. Nu, zdaj sicer še ne vemo, kako stoje stvarne razmere za jedno ali drugo stranko, vendar lahko rečemo, da če propade katoliška stranka, kar se utegne pripetiti le zopet s pičlo večino, bo največ krivo to, da morda ni imela na izber umnih in vplivnih domačinov, oziroma da se ni odločila za svojega kandidata pred prvotnimi volitvami volilnih mož. Mi to okoliščino iz srca obžalujemo. Menimo pa, da ljudstvo mora že pred volitvami volilnih mož vedeti, za koga se gre, kaka moža si stojita nasproti. Govori se, da se je kandidaturo ponujalo dr. Kreku. Mi smo prepričani, da če jo je bil sprejel in je bila objavljena, bi bil tudi zmagal.
Zakaj niti vipavsko ljudstvo, dasi v mnogoČem povsem različnega značaja od drugih Kranjcev, v verskem oziru še ni toliko sprijeno, da bi se je moralo imenovati liberalno in bi ne bilo dostopno ter vsprejemljivo za krščanska gospodarska načela, katera zastopa katoliška stranka na Kranjskem. Bavno nasprotno! Sam liberalni kandidat gospod Bjžič iz veleznane Poddrage govoril je na shodu v Vipavi tako, da zlasti njegova gospodarska načela sme podpisati in je že davno prej sprejela v svoj načrt ter podpisala tudi katoliška stranka na Kranjskem. In kaj nam potrjujejo prvotne volitve? — Da tam, kjer se je zasnovalo vsestransko socijalno delovanje, kakor n. pr. v Črnem Vrhu nad Idrijo, v Colu, v Sturjah itd. so vzlic velikim občinam sijajno in po nekodi skoraj jednoglasno zmagali katoliški možje; tam pa, kjer se je v tem oziru doslej le še premalo storilo, so, dejal bi, pri sicernih družinskih
g	11	I I	L
ločni klerikalci napadli v Vrabčah. „Slovenski Narod" si je dal brzojaviti, da so ga .klerikalci skoro ubili". Fama crescit eundo, in tako že pristavlja „Soča", poročajoča o tem, „da niso ostale prvotne volitve „brez prolitja krvi", tako da se bralec kar zgraža. Ko bode prišla ta vest do predalov „Delavčevih", bode najbrže ubogi agitatorček že raztrgan na kosce in iz kože dejan. Zal, da sočutni svet do danes še temu slavnemu možu — ne vć imena.
Vereščagin.
(Dalje.)
II.
Predno preidem k ciklu samemu, bodi mi dovoljeno, navesti nekoliko prav instruktivnih odstavkov iz Vereščaginove knjige o Napoleonu :
„Napoleon I. je brez dvoma najimenitnejša prikazen XIX. veka in vojska leta 1812 najvažnejši dogodek tega stoletja. Velikanski načrt, hitro izvršeni čini in važnost njih nasledkov opozarja nehote na dogodke, ki so vplivali na celo XIX. stoletje.
Na svojih slikah sem predočil nekoliko potez iz junakovega značaja in njegove zunanje prikazni, zajedno hočem opozoriti čitatelje na nekaj manj jasnih dejstev njegovega življenja.
razmerah mej duhovsko oblastjo in občinarji v raznih malih vikarijatih zmagali protisoeijalni, vse racdruiujoči kapitalisti 1
To konštatujemo in rečemo: da duhovnik more dandanes v cerkvi in zakristiji vršiti le pol svoje naloge; drugo pol treba, da vrši zunaj cerkve na socijalnem polju. Tako je! Da se to popravi, dal Bog!
V	Vipavi sami bi bili zmagali katoliški možje, da niso liberalci sleparili okoličanov, češ, če volite, g. dekana, ne pojde volit sam, ampak pošlje tega in tega itd.
Liberalna stunka bo torej utegnila zmagati! Nič ne de; liberalizem je skoro povsodi splesnil, in tudi slovenskega ne čaka boljša osoda. Da pa bo zmagal, če bo zmagal, le s soc. dem. in nemčnrsko pomočjo, to tudi konštatujemo . ..
Eiko je nemčurska klika v Vipavi raztegnila po vsem volilnem okraju svoje kremplje, bi utegnili iz zasebnih informacij marsikaj povedati. Agitacija z liberalne strani je bila tako vstrajna in skrajno dosledna, da se je poznanemu grofu z — nemške strani kratko malo odsvetovalo tržke duhovnike pred volitvami povabiti na nameravani obed, čeS, tudi to bi utegnilo kaj uplivati na izid volitev.
' ' '	f . . I i I K i '
Vse, karkoli polni slovensko vipavsko ozračje s surovimi, veliko-nemškimi „heilo"-klici, vse je šlo v ogenj za — slovenskega Božiča.
Pa zakaj tudi ne? Saj Božič je narodnjak po volji Tavčarjevi in bode vstopil v nemčurski klub in v deželnem zboru podal roko najhujšim nasprotnikom Slovencev na Kranjskem — Schafferjem, Schwegelnom itd. In vzlic temu ni nobeden dveh naših primorskih, čisto in ultranarodnih listov v tem oziru kaj črhnil, pač pa je nek list celo zadovoljen z Božičem in sicer zato, ker je inteligenten, dasi bo svoje slovensko srce izdal na milost in nemilost nemčurski „pameti" in „politiki" v deželnem zboru kranjskem. Da bi se vsaj to tirjalo od izvestne primorske strani, da naj Božič ne vstopi v nijeden klub, to bi bilo konečno doeledno. Sicer pa mi tudi to pribijemo in konštatujemo : da je potemtakem odslej tudi z radikalne primorske strani odobrena narodnostnoskrajno pogibeljna nemčurska zveza.
Pa ko bi se šlo samo za nemčurje, naj bi še bilo ; a gre se žalibog tudi za demokrate.
Tavčarjev govor na shodu v Vipavi sme in mora podpisati vsak zaveden socijalni demokrat.
V	vsem svojem govoru ni imel druzega v mislih nego obraza in rudeča lica f .... v pijancev po farovžih ; sleparjev v katoliških konsumnih društvih; zanikernežev v političnih društvih, vsled katerih zanemarjajo svoje cerkvene dolžnosti; goljufov v vinarskih zadrugah ; pohujšljivcev . . . itd., da so se celo Božiču, kar priča njegov govor, smilili ti od Tavčarja „f e r -d a m a n i" vipavski . . .
Kaj ni to socijalno-demokratiški govor ? Ali se ne uresničuje, kar je že davno pisal „Pr. L ", da dozarjajo vse slovenske stranke in strančiče v katoliško in socijalno demokratično P
Vsaj nekoliko nam utegnejo pojasniti trajno Napoleonovo mržnjo napram Rusiji ta dejstva: 1. Prošnja premierlieutenanta Bonaparte, katero je izročil 1. 1789 ruskemu generalu Zaborovskemu, da bi ga vzprejel v carsko službo, a katera je bila odbita, ker je hotel prosilec vstopiti z naslovom majorja. 2. Namera cesarja Napoleona, vstopiti s cesarjem Aleksandrom v sorodstvo s tem, da bi vzel za ženo jedno carjevih sestra, a želja se mu ni izpolnila, ker ni mogla nevestina mati trpeti že. nina."
To sicer niso bili jedini vzroki, vendar odločiln faktorji v značaju pohlepnega in samoljubnega junaka. Po svoji drugi poroki z avstrijsko princesinjo je Napoleon nekako izgubil vso bistroumnost in vso potrpežljivost. Njegovi vojni načrti na Ruskem so bili sicer pametni in previdni, a kaj, ko se ni ravnal po njih in je delal vse drugače nego je mislil. V vsem njegovem nastopu na Ruskem opažamo neko nezadovoljstvo s samim seboj, nekovo zaslepljenost, nenavadno hlastnost in nepotrpežljivost, padal je vedno globlje v prepad. Vereščagin pravi nekje:
„Napoleon se je tako daleč izpozabil, da se je ob jednem začel bojevati z ljudmi, s podnebjem in mrzlim severom, — in to ga je upropastilo. A njegova oseba ni s tem izgubila svojega posebnega čara, nasprotno, odičena z glorijo trpljenja postala
Mi to zopet pribijemo in še dalje konštatujemo, da Če je že kje na Slovenskem kaka loža, je v njej dr. Tavčar gotovo eden prvih mojstrov; če je p& še ni — in se morajo naši ubogi ložini vitezi vpi-sariti le 6e zmerom v praško ložo, potem jo ustanovi v LJubljani brezdvomno kmalu — dr. Tavčar . ..
Tako sodimo mi, potem ko smo brali v časih, ko nam od veeh stranij grozi narodni pogin, take izbruhe in kletve na stan, ki je držal in ob slovenskem mejniku še zmerom drži z verskim tudi še druge t r i narodne stebre.
In potemtakem naj še kdo pride s tem, da na Slovenskem ni načelnih razlik 1
Mi pa k sklepu konštatujemo da smo imeli na Slovenskem liberalce in radikalce in imamo demokrate mej seboj —, da se pa na Kranjskem, kakor vse kaže, 'že organizujejo pravi pravcati fra-masoni.
Tako je I
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 13. novembra.
Politični položaj v Avstriji. Kakor se nam je včeraj brzojavno naznanilo, objavila je dunajska Židinja „N. Fr. Preese" članek o političnem položaju. V tem spisu se najpreje omenja zadnjih avdijenc treh prvih ministrov avstro-ogerske monarhije, potem pa spravlja to zadevo v dotiko z notranje političnimi razmerami. Clankar trdi, da akoravno so umevne take avdijence neposredno pred sestankom delegacij, je vendar misel upravičena, da se nahajamo pred neobhodno krizo, katere odločitev se ne bo mogla po njegovem mnenju dalje zavlačevati. Stališče grofa Badenija je neki zelo omajano in ni več daleč čas, ko se spremeni parlamentarna kriza v ministereko krizo. Tem trditvam se je zoper-stavil včerajšnji „Fremdenblatt" ter izjavil, da so izvajanja dunajske Židinje same izmišljotine. Zatrjuje se, da vladno stališče ni prav nič omajano, da vlada še vedno uživa potrebno zaupanje ter da pi-sarenje „N. Fr. Presse" nima druzega namena nego da znova podpre obstrukcijo ter jo nauduši za nadaljno vstrajneje in odločneje delovanje, češ ker se je dosedaj še vse premalo storilo na tem polju. Se bolj odločno je pa zavrnil te trditve ministerski predsednik grof Badeni sam v včerajšnji seji poslanske zbornice, ko je kot prvi govornik v včerajšnji razpravi o predlogu glede zatožiMce ministerstva opravičeval postopanje vlade ter dokazoval obstrukcijo-nislom, kako bedastoneumestna je njih gonja proti jezikovnima naredbama. Grof Badeni je naravnost izjavil, da ne pojde, akoravno to opoziciji nikakor ni všeč. Vlada, pravi grof Badeni, je že našla pravo pot iz sedanje zagate narod, prepirov, in bode, ako ne gre nikakor drugeče, vzela v roke vso stvar sama ter jo rešila v sporazumu z obema narodnostima. Konečno je kabinetni načelnik še izjavil, da vlada ve ceniti pomen in veljavo nemštva toda hoče pa tudi vsem nenemškim narodom pošteno in vestno pripomjči do njih zajamčenih pravic. Govornik je torej napram trditvam levičarjev dovolj jasno pokazal, da se še ne mara umakniti s pozorišča, in sicer
==■= 11	■	■ I
je vsakomur — umetniku, filozofu, politiku in vojaku — zanimivejša."
V 14 slikah nam je podal Vereščagin Napoleona na Ruskem, oljnate slike imajo široke, pozlačene okvire.
Prva slika : pred Moskvo ; pričakovanje bojarske deputacije.
Po dolgem, utrudljivem potu bo prišli Fran-cozje vendar na grič „poklonaja" pred Moskvo, odkoder so se božjepotniki prvič poklonili svetemu mestu. Navdušeno so zagrmeli klici francozkih vojakov : Moskva, Moskva. — Vse dere in se preriva, kakor bi se bali, da pridejo prepozno. In s ceste se je dvignil strašen prah, pravi oblaki prahu. Napoleon stoji na griču in gleda nevztrpno proti mestu, za njim stojita dva maršala, jeden od njiju opazuje z daljnogledom mesto, katero se kaže v daljavi za oblakom prahu. Napoleonovega obraza je le malo v profilu videti, ker kaže gledalcu hrbet.
Druga slika : v Uspanski katedrali.
Krasna katedrala je izpremenjena v hlev za francoske konje, ki stoje po sredi cerkve in pobirajo s tal krmo. V jednem kotu sede po tleh vojaki in kvartajo, zadaj za njimi stikajo tovariši dragocen srebrn lestenec. Slika se odlikuje po krasnem, izvirnem koloritu, žive in mnogobrojne barve spominjajo nas perzijskih preprog, vse prav iztočno.
ravno vsled tega ne, ker hoče tako obstrukeija. Mi nikakor še nimamo vzroka, zagovarjati vladoe dosedanje taktike in tudi ne moremo verovati še najnovejši Badenijevi izjavi glede pravičnosti vlade nasproti nenemškim narodom, dokler nimamo pred seboj dejanj, ki nas bodo o tem zadostno prepričala, želimo pa vkljub temu, da bi se popolno izjalovili poskusi obetrukcijonistov ne sicer radi vlade, marveč radi njih samih, kajti potem se nemški kričači ne bodo mogli bahati, da so strmoglavili s svojim barbarskim postopanjem celo ministerstvo. Eonečno bi pa svetovali vladi, ki ima ravno sedaj jeden vzrok več, opirati se na večino, naj ne prezira njenih zahtev, ker sicer se ji prav lahko zgodi, da se omaje še tako trdno stališče.
Potovanje zunanjega ministra grofa Goluhovskega je še sedaj glavni predmet, s katerim se pečajo nekateri listi. Tako piše o tem milansko radikalno glasilo „Secolo" mej drugim nastopno : Mnenje, da je potovanje grofa Goluhovskega v zvezi z obnovitvijo trodržavne zveze, ni popolnoma neosnovano. Ta zveza je v poslednjem času mnogo trpela. V Italiji skoro ni več človeka, ki bi bil politično odvisen in kateremu bi se zdelo potrebno, obnoviti trozvezo, odkar moramo nositi sami stroške, provzročeue morda ravno vsled nesamostoj-nosti. Eo bi nas grof Goluhovski mogel sedaj slišati, rekli bi mu : .Ali slišite glas ljudstva, ki vam pravi potom našega lista, pustite alijanco pri miru, koder je, ker nekega dne bode vas presenećila neprijetno, kajti zveza ne more biti za nas nikdar narodna, ampak le dinastična. Interesom Italije je trozveza popolno nasprotna, za vas pa brez vsake koristi. — Tako modruje lahonsko glasilo. Ker je samo dovolj prepričano, da je ravno nasprotno resnica, ta nje gova izjava pač nikomur ne bode škodovala.
Razmere na Grškem. Zastopniki grškega naroda so se zbrali predvčeranjim v poslanski zbornici, da rešijo nekatere nujne zadeve, predno se sklene konečni mir. Toda tudi v zbornici sami ne bo najbrže nikakega potrebnega miru, kajti Dely-annisova stranka bo takoj v prvem začetku napela vse moči, da vrže sedanji kabinet. Akoravno ima nova vlada precej zanesljivo večino v zbornici, vender ne more ob vsaki priliki vspešno se ustavljati nakanam Delyannisove stranke. Pri volitvi predsednika, ki je napovedana za jedno prihodnjih sej, se vlada še ne boji za svoje sedeže, ker ta zadeva nima nikake politične važnosti, pač pa se pojavi obstrukeija povodom nadaljnih razprav. Poleg tega pa dela vladi preglavico tudi protidinastično pisarjenje nekaterih opozicijonalnih listov. Glasilo „Hestia" zahteva mej drugim, naj se princ Jurij pozove pred vojaško sodišče radi njegovega postopanja v vojski. Kako se reši vlada s kraljem vred iz te zagate, o tem še sama dosedaj ni dovolj poučena. Jedina opora ji je dosedaj nezanesljiva večina v zbornici. Ako pade po zvijačnosti opozicije ta opora, pade ž njo vred tudi vlada in kriza, katere tako zelo žele Delyannis et consortes, je gotova.
O odstopu lorda Salisbury-ja so minule dni zelo mnogo pisali razni listi ter navajali mnogovrstne vzroke, ki so baje dovedli Salisbury - ja do
Deeeta slika: na veliki cesti. — Odhod, beg.
Pretresljiva slika, katera uam kaže vse posebnosti in vrline Vereščaginove muze. Snežena stepa, po sredi vodi cesta, ob nji se krasno slikane breze klanjajo pod težo snega, iz kupov snega ob cesti mole razrušeni zeleno pobarvani vozovi, človeške roke, noge, glave, konjska kopita, vse zmrzlo, vse mrtvo. In po cesti prihaja Napoleon v zelenem plašču, obrobljenim z rujavo kožuhovino, krajevce kučme si je potegnil čez ušesa in zavihnil kofcuho-vinast ovratnik, opira se pri hoji na brezovo gor-jačo, za njim stopajo maršali, a za temi se pelje Napoleonov voz. na skrajnem obzorju se čisto malo vidijo brezštevilne čete. Napoleon se boječe in po strani ozira na mrliče ob cesti, zdi se mu, kakor bi mu pretila ona koščena, stisnjena, iz snega moleča roka.
Silna armada beži po bitvi pri Moskvi, zapustila je že Smolenek in Krasnoje, kakor brez na-meua tava po sneženi stepi.
Tretja slika: V Kremlju. — Požar.
Na levi in v ozadju goreče stene, po zraku letć goreči kosi in ogujene iskre. Napoleon stopa po nlici in potrto, žalostno gleda v ogenj. Upal je, da zadene Rusijo v srce, ako se polasti Moskve, in d& zda), ko jo ima, širi se po nji požar. Napeleonu sledi adjutaut, v ozadja stoji skupiaa grenadirjev,
tega sklepa. Sedaj pa zatrjujejo razni uradni listi, da na tej vesti ni mnogo ali nič resnice, vkljub temu pa se v drugih krogih vzdržuje ta vest in že celo imenuje njegov naslednik. Govori se, da pride na njegovo mesto lord Lansdowoe. Vendar pa po poročilu teh listov ne misli lord Salisbury popolnoma odtegniti se političnemu življenju, ter odloži le zunanje zadeve, mej tem pa vztraja še na mestu ministerskega predsednika.
Tedenski koledar.
Nedelja,14. novembra: 23. pobink., evang.: Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. Mena, Serapijon mm. — Ponedeljek, 15. novembra: Leopold vojv., Jedert d. — Torek, 16. novembra: Otmar op., Eimund šk. — Sreda, 17. nov.: Gregor šk., Viktorija m. — Četrtek, 18. nov.: Posv. bazilike sv. P. in P., Odon op., Evgen sp. — Petek, 19. novembra: Elizabeta kralj., Poncijan p. m. — S o b o t a , 20. novembra : Feliks Val. sp., Edmund kralj. — Lunin spremin: Zadnji krajec 17. novembra ob B. uri popoludne. Solnce izide 15. novembra ob 7. uri 7 min., zaide pa ob 4. uri 28 min.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. novembra.
(Prevzvišeni gospod knezoškof) so se odpeljali danes opoludne z brzovlakom na Dunaj k škofovskim posvetovanjem.
(Knjige družbe sv. Mohorja) so došle v Ljubljano. Udje jih dobijo pri svojih župnijskih poverjenikih.
(Iz Logatca) se nam poroča dne 12. t. m.: Pogreb č. g. Lavrencija Brganta se je vršil danes nad vse veličastno. 24 duhovnikov, med njimi trije dekani, je spremilo nepozabnega dragega tovariša k zadnjemu počitku. Pokopal ga je č. gospod dekan vrhniški, Lovro Gantar, pretresljivo pa mu je v slovo govoril č. gospod sosed planinski, župnik J. Podboj. Pogreba so se udeležili vsi ces. kr. uradi, oba občinska zastopa in nepregledna množica župljanov, ki eo tako nepričakovano zgubili svojega nad vse dobrega in vnetega očeta. Naj v miru počiva blaga duša!
(Prijatelji ljudstva, pozor!) [Iz kamniškega obližja] se nam poroča: Naše slovenske dežele je z nevarnimi mrežami prepregei brezvestni potovalni agent Nodari Silvio v Vidmu (Udine). Ear kupe va-bilnih listov je raztrosil potom pošte med kmečko ljudstvo; v njih vaoi sosebno kar cele družine k izseljevanju v Ameriko, pred vsem v Brazilijo. To naj bi bila po besedah brezvestneža obljubljena dežela, kjer vlada prav po očetovsko skrbi za izseljence, jim daje zastonj zemljo, jih začetkom zastonj pre-redi, za slučaj smrti gospodarjeve družino preskrbi itd. Le zakaj ta laški agent sam tje ne gre, ako je ondi toliko sladkosti! Pa poglejmo mu nekoliko na prste I Vladni organi so prišli na sled temu zapeljevanju in je spoznali kot zelo nevarno; zato svarć odločno ljudi pred njim ! Neka ameriška kupčijska hiša je neki z braziljansko vlado sklenila pogodbo,
jeden mej njimi stiska srdito roke in gleda v ogenj. Krasno je uprizorjen na tej sliki požar in ogenj, kakor bi človek gledal resničen požar, posebno krasni so refleksi ognja na obleki Napoleonovi in njegovih spremljevalcev. Na Napoleonovem obrazu ni nič neronskega, kakor je opomnila „Neue Freie Presse".
Deveta slika: Na postaji -— slaba poročila iz Francije. Napoleon si je izvolil za bivališče vaško cerkev, a slabo harmonira njegova postelj in nočna omarica z veličastno notranjščino stare cerkve, s pozlačenimi slovanskimi ornamenti in pobožnimi slikami, katere so surovi vojaki iz večine raztrgali, razsekali in onečastili. Napoleon sedi za mizo bled, upalih lic in motnih očij, vidi se mu, da ni eelo noč zatisnil očij, o tem nam priča tudi odprta knjiga in na pol dogorela sveča na nočni omarici. Celo noč je premišljeval, kako bo, ali pride še častno nazaj na Francosko, ali se uda car Aleksander in mu obljubi mir itd.? K tomu so se pridružila Še poročila o neki zaroti na Francoskem. Napoleon drži baš pismo v roki in strmi zamišljeno pred-se, druga pisma ležijo na mizi ali raztrgana po tleh, nad mizo visi podoba Kristusa vsi raztrgana, da maha platno po steni, le jedno oko ima še nepokvarjeno in s tem gleda tako preteče ...
(Dalje «Udi.)
da bode tekom 3 let poslala v njeno ozemlje 60.000 izseljencev — poljedelcev; opravljati bi imeli ondi na kavinih plantažah posel ,belih sužnjev1, ker jim menda črnih primanjkuje; ako te pogodbe tvrdka ne izpolni, zapade velikej globi. Od tod tedaj tako silna agitacija l Bes usmiljenja vredae žrtve, katere bi se znale vjeti v mreže I Značilno je, da se vabijo cele družine, ki so potem bolj navezane na one kraje in se težje povrnejo, kot posamezniki. Naj stori vlada odločne korake v tej zadevi; naj tudi vsak domoljub svari po Ameriki hrepeneče ; sosebno ako pride kak zapeljanec k župnemu uradu iskat poročni in krstni list, katerega agent zahteva, naj mu vodja matrik ne izroči kar brez obotavljanja onih listin, ampak naj stranki namigne: dal bom one listine samo, ako dobim naročilo od c. kr. okr. glavarstva. Varujmo naše drage rojake, da ne postanejo ubogi beli sužnji, ter s časno srečo ne zapravijo tudi večne sreče ; ubogi izseljenci so v dušnih zadevah navadno zapuščeni. Tedaj parola : ne v Ameriko, sosebno ne v Brazilijo I
(Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode, zadnjič v tekoči sezdni, pela opera .K a r-men". Za drugo polovico meseca novembra je določen sledeči repertoir: V torek 16. t. m. opera „F r a D i a v o 1 o", v četrtek 18. t. m. veseloigra „E n j i ž n i č a r", v soboto 20. t. m. opera „F r a D i a v o 1 o", v torek 23. t. m. ne bo predstave, ker se bo rabil oder za glavno orkestralno skušnjo za operno noviteto, v petek 26. t. m. prvikrat Verdijeva opera „Ples v maskah" (Un ballo in masehera), v nedeljo 28. t. m. ljudski igrokaz „Dobora", v torek 30. t. m. opera „Ples v maskah".
(Iz Novega Mesta.) „Sladko vince s Trške gorice" se letos dobro prodaja. Vzlasti Ljubljančanje so ga dosti pokupili. Je pa res dobro, vredno staro-slavnega svojega pridevka. Toliko ga sicer ni, kakor lani, zato je pa tudi toliko manj kislo. Bog daj vedno tako letino! Potem bi si naš kmet vsaj nekoliko opomogel. Saj ga tako tarejo premnoge stiske. — Zadnji čas so bili kmetje okoličani v ved-nem strahu pred tatovi. Pojavila se je precej močna roparska druhal tu iu tam, po noči, pa tudi pri belem dnevu. Od kodi je doma, še ni znano. Vlomili so v to ali ono hišo in jemali denar, vzlasti pa oblačila in jedila. Med roparji so bili brezdvomno tudi domačini, ker so vlomili vedno v bolj premožne hiše, ki so jim torej morale biti znane. Seveda bojazni in razburjenosti je bilo mnego preveč. Osem ali devet slučajev roparskega vloma je pač bilo. Ljudska domišljija jih je ustvarjala še več. Ljudje so kupovali samokrese in puške. Ker jih niso znali rabiti, so se mnogi sami ranili. V bolnišnici usmiljenih bratov so imeli pet ponesrečencev, ki so se sami obstrelili. Okrajni glavar se je dvakrat vzdignil z orožniki, mašCansko gardo in kmeti zasledovat v gozdih in v Gorjancih roparsko druhal. Po. zval je tudi druga sosedna glavarstva, tudi hrvatske oblasti, naj delajo isto. Pa niso nič dobili. Sedaj se je strah polegel. Pripovedujejo se samo čudne stvari in zgodbice izza zadnjih dnij strahu. Tako je hlapec nekega posestnika iz Št. Jerneja prišel z ob-streljeno roko v mesto k zdravniku in pripovedal, da so ga roparji dobili, ko se je peljal po noči domov, pa so streljali nanj. Pa kmalu se je pokazalo, koliko je resnice pri tem dogodku. Peljal se je res z vozom. Pa sta dva kmeta za njim klicala, naj ju sprejme na voz. Misleč, da so roparji, je streljal, pa sam sebe obstrelil. Potlej se je pa ljudem lagal, da so ga roparji. Smešna zgodbica se pripoveduje tudi o neki graščini ob Erki. Gospodične so v strahu pred tatovi čule v kasno noč. Kar se je začulo korakanje dveh orožnikov po mostu od one strani sem proti gradičku. V istem hipu se je pa zaslišal pri gradu tenek glas kakor pisk. Oj, so si mislile gospodične, tatovi so v našem gradu, sedaj je pa jeden njih dal znamenje, da se bluata orožnika. Str-veda je bilo v gradu precej vse po koncu, kar leze in gre. In kdo je bil zapiskal pri gredu? Cuk sko-viri Se bolj smešno pripovedujejo o nekem kmetu. Zaslišal je v mesečni noči zunaj hiše neko ropotanje in godrnjanje. Planil je kvišku, zgrabil puško in ustrelil kar skozi vrata. Zunaj se je nekaj splašilo in med glasnim godrnjanjem zbežalo v goro. Seveda zopet vee po koncu. Eaj je bilo? Trije sosedovi prešiči so se bili oprostili v hlevu in prišli motit ubogega moža pred hišo. — Take in jednake zgodbice se sedaj pripovedujejo. Bojazni ni več toliko. Glavarstvo je odredilo, da morajo po vseh vaseh po noči «tražiti dva pa dva. Slišali smo pa, da
tudi ženske stražijo v nekih vaseh. Mi nečemo nikakor oporekati ženskemu spolu prednosti, da znajo dobro kričati. V slučaju kake nevarnosti bi morda še preje vzdramile vaščane, kakor moški. Ali to ven-' dar ne gre, da bi ženske stražile celo noč, iz nrav-nostnih ozirov ne, če ne že iz drugih. Pričakujemo, da žandarmerija, oziroma glavarstvo zabrani koj nočno žensko stražo. — V mestu samem ni kaj posebnega novega. Morda bo kaj novega prinesel z Dunaja poslanec dolenjskih mest, Suklje, ki je bil o Vseh svetih prišel semkaj na dolenjske štruklje. Obljubil je, kakor čujemo izza Slančevih kulis, da bo zdaj jedenkrat zopet prišel v mesto in bo napravil shod. O čem bo govoril, ne vemo. Menda bo nauduševal slovenske naše narodnjake, kako živo je potrebna zveza slovenskih poslancev — z dr. Kro nawetterjem I — Omeniti moram le še veselega spo-miuskega dneva za frančiškanski samostan. Vodja deške ljudske šole, defiuitor P. Inocencij K o p r i -v e c, je namreč obhajal 8. listopada svojo maš-niško petindvajsetletnico. Frančiškani sobratje so mu podarili krasno spominsko sliko. Iz Rima je dobil tudi lepo sliko, pod katero je zapisano, da so mu sveti oče podelili blagoslov. V svoji ponižnosti pa je hotel obče spoštovani in priljubljeni P. Inocencij ta spominski dan kar na tihem obhajati v Brusnicah, kjer je bil ravno na ekskurzu o Vseh svetih. Gospod župnik P i b e r je pa kar ua svojo roko povabil na ta dan več sosedov duhovnikov, ki so lepo poslavili ta spominski dan. Bog živi vrlega patra defioitorja in mu daj dočakati še vesele petdesetletnice!
(Dr. Tavčar in duhovni.) Na ljudskem shodu v Vipavi je dr. Tavčar govoril proti vmešavanju duhovnikov v politiko. Duhoven, tako nekako je trdil za duhovsko čast skrbeči (4000!) dr. Tavčar, ima v cerkvi toliko opravila, da se ne more vmešavati v druge stvari, da bi ne zanemarjal stanovskih dolžnosti. Le škoda, da se shoda ni mogel udeležiti velerudni ljubljanski župan gospod Ivan Hribar, ki bi ga gotovo zavrnil, češ, da duhovniki imajo 23 ur časa na dan, kakor je trdil pred leti. Kako si pač ugovarjata oba Ivana. Gospoda dr. Tavčarja pa vprašamo, kje bi bili primorski, štajerski in koroški Slovenci, ako bi duhovniki roke križem držali? — Dr. Tavčarjeva gonja po Vipavskem je tudi „Cor-rieru" v zasmeh. S slastjo podaja svojim čitateljem podatke in nesramne psovke iz njegovih shodov. Se ve, s tem trpi le narod!	„Prim. list".
(Predzadnje orožje.) Večkrat je uže prinašal «Slovenec" med in pod črto razna sredstva, s ko-jimi se vojskujejo naši za „Narod" iH njegova načela preuneti možje tega ali onega kraja in stanu. Znana so sredstva vzlasti izza časa volitev, bodisi občinskih, deželno- ali državnozborskih. Sprejmite, g. urednik, tudi od mene na ogled dano poslano predzadnje orožje, s kojim mi je zapretil podpisani „Klun" danes dopoldne potom tukajšne pošte. Glasi se doslovno: Nos Roznikou Ti umazanost. al se neboj Boga ker toko Človeka obrekuješ a lsi du hovni pastir ? Slabej si kokor Lutermertn če boš dolgo u mengSu kmal sebo jo začel ljudji pobijat in nobeden nebo imov vero. ti sam si Zupana, u golfou za 52 k. kaj nebojo potem drug, počakaj debo ta reč ven potem dej Zupona u časopiš. in tud ti se boš valou počaso pis iu gotovo bos p eršou pod kluč samo debo ta reč ven enkrat, tud se spominej koga sta ./• počela iz tvojnov kolegam iz Smelednika u en gostiln tud tisto bo prišlo u co-sopie Zato raj Zagorjane Boga hvaljo deje šov Merten stran u Zagorje so te useul ko si šou ven tu kej pa šenevem ko ko bo peršlo. da lej sledi poglej gospoda Matija časti ureden. mož nga spoštuje pusti ljudi umiru take duhovne marmo in tudi rad i jeh spoštujemo pa netake koker si ti umazani učasopis se pa u nedelo uberni. klun — Temu dostavljam : 1. Da nisem z imenovanim „klun"-om, še nikoli „bratovšne pil". 2. Da je prišel občinski sluga vprašat, če je prenočil kak častnik v kapla-niji. Na odgovor „jeden prenočil dva večera", je poslal župan po istem slugi 52 kr. v kaplanijo. B. Dovoljujem Klunu, da sme vse moje pogovore in obnašo in mojega kolega in kolega iz Smelednika v oni gostilni objaviti v „Narodu". 4. Pokazal sem navedeno poslano mi pismo tudi našemu g. nadučitelju, ki je gotovo strokovnjak v poznavanji pisave, in mi je pritrdil, da je pisava našega gospoda župana Janeza Vidalija.	Tomaž Rožnik.
(„Katoliška obrekovanja".) Pod tem zaglavjem je dobil „Narod" dopis iz Mengša. Ker ima ovohani dopisnik, oziroma dopisnica najzlobneje na-
mene s svojim dopisom, odgovorim le sledeče resnici na ljubo. Dopisnik tarna po zlatih preteklih časih, ko- je v Mengšu zavladala zlata sloga, a sedaj pod Rožnikom „ni ga več mirn". „Slovenec" dopisnika jako srbi. Zakaj tudi ne, saj ga ima vsaka vas svojega in celo po dva, zaslnga preč. g. župnika. — Sloga in mir, kakoršen je bil, ni bil vreden puhle, od miši razjedene repe, ker to je bil mir izkorišče-vanja slabejih in nevednih, to je _bil mir, kakorš-nega si morajo želeti le tisti, ki „Narod" poljubljajo in so zmožni in pripravljeni za največje krivice, da le kaj dobička kaže. — Tak mir se mora gabiti vsakemu količkaj poštenemu človeku. Tak mir mora rušiti in ugonobljati vsak poštenjak, bodisi dolgo- ali kratkosuknjež. — Takega miru tudi v Mengšu več ne bo 1 Kar se tiče g. žnpana ostajam pri starem, kar sem že poročal v „Slovencu". — Faktum je, da so vojaki vse plačali, dokaz njih pismeni odgovori, faktum je, da ljadje še precčj niso dobili, da je župan rekel, da ni za prostake nič dobil, faktum je, da je rekel g. župan trzinskemu županu, da je neumen, ker je razdelil ves denar od moštva ljudem, češ, to je županov denar, faktum je, da posestnika Janeza Gregorca do 5. novembra ni vprašal še nihče za račun, ki je dal 1 seženj derv in posteljo peterim častnikom. — Ta fakta menda niso „zavratni napadi" na to ali ono osebo ? Da se dopisnik nekoliko podrgajsne ob dolgo suknjo in kolo, kedo mu bode zameril? Kedaj je kateri izmed gospodov „zmerjal mej pridigo svoje verne poslušalce z barabami, mutastmi psi" itd., dokaži dopisnik in dobiš 100 kron I! In s takimi ljudmi naj bi živeli v miru? Je li to olikanost in naprednja-štvo ! ? Take može in dopisnike privoščimo „Nar." in oprodom. — „Vera peša" in to v vas in vaši stranki, ki je polna gnjilobe, da se Bogu smili. — Nasproti takemu postopanju smo pripravljeni tudi do skrajnosti, ne samo moja malenkost, marveč tudi od vas še neokuženo mengiško ljudstvo
Rožnik.
(Zamuda pri vlakn.) Današnji zjutranji brzovlak južne železnice, ki dohaja z Dunaja, je imel blizu štiri ure zamude, ker je blizu Miimuschlaga skočilo s tira več vozov pred njim odhajajočega tovornega vlaka. Poštni vlak št. 10 pride iz Gradca.
(Pri „Martinovem večeru") katerega priredi pevsko društvo „Slavec" jutri v nedeljo, v svojih dru štvenih prostorih v „Narodnem domu", bode iz posebne prijaznosti sodeloval slav. I. hrvat. tamburaški klub „Danica". Reditelji so poskrbeli, da bode tudi običajna „Martinova goska" zastopana. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni.
(Osebna vest.) Gozdna pomočnika A. Barle iz Sinja in Viktor Pressl iz Montone sta imenovana gozdnima oskrbnikoma za Radovljico ozir Cirknico.
(15001etnica blažene smrti sv. Martina, škofa turonskega.) se na Francoskem letos obhaja zelo slovesno. Razna katoliška društva so priredila v preteklem in tekočem mesecu romanja na grob tega velikega zavetnika francoske dežele. Tako je bil od 1. do 3. oktobra v Turonih veličasten shod katoliške mladine francoske, kjer so si naudušeni mladi junaki dali besedo, širiti katoliška načela na politiškem in socijalnem polju, po zaključku shoda pa so obiskali grob sv. Martina. Slavnostni govornik je spomnil, kako so bili i v četrtem stoletju, ko je živel sveti Martin, prav tako žalostni časi za sveto vero, kakor danes, toda sveti Martin je s svojo gorečnostjo položil temelj poznejši živo krščanski Francoski. Najboljši up za prerojenje Francoske so sedaj mladi, vneti katoličani, ki naj se bojujejo pod zastavo sv. Martina, in zmaga bo našal Tako je klical govornik. — Pozneje se je priredilo še več romanj iz Pariza in drugih mest Francoske. — Znano je, da je romanje na grob sv. Martina od nekdaj bilo tako imenitno, kakor romanje v Rim ali Jeruzalem. God sv. Martina se na zapadu obhaja zelo slovesno, zlasti pa na Francoskem. Kralji francoski so ga častili zavetnika svojega in vse dežele.
(Obsojen škof.) Dne 9. t. m. se je v Komornu vršila obravnava proti sedmograškemu šnofu grofu Majlathu, ki je bil obtožen, da je 17 letno protestantsko deklico vsprejel v katoliško cerkev. Skof je prišel osebno pred sodišče ter zagovarjal svoje postopanje kot pravilno v smislu zakonov katoliške cerkve, a bil je obsojen zaradi prestopka proti veri (!) na 50 gl. denarne kazni.
(Dobro domače sredstvo) ter hišno zdravilo, ki bolečino tolaži in pri prehlajenju pomaga, je v Praški lekarni Richterjevi napravljen Liniment. Cap-
sici comp. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld.
steklenica, ki je poznati po rdečem sidru.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 15.—20. novembra.) Na Kranjskem: 15. v Bistrici, St. Martinu pri Litiji in v Radečah ; 16. v Idriji in Metliki; 19. na Raki; 20. v Gor. Planini. — Na Slov. Štajerskem: 15. v Gomilici, Poličanah, na Vranskem in Radgoni; 19. v Podsredi. — Na Koroškem: 18. v Starem Dvoru. — Na Primorskem: 15. v Kobaridu in v Kuvedu.
Društva.
(Vabilo ua Martinovo veselico,) katero priredi katol. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani v svojem domu, Komenskega ulice št. 10 v nedeljo, due 14. novembra t. 1. Vspored : 1. Vilhar : „Slavjanska", zbor. 2. Al. Sachs: „Večerna", čveterospev. 3. *** „Venček narodnih pesmij", zbor. 4. Al. Sachs: „Slovo", čveterospev. 5. Al. Sachs: „Telovadski zbor", zbor. 6. „Zgubljena suknja" Sa-loigra v jednem dejanju. — Priredil preč. g. Ant. Keržič. 7. Prosta zabava. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstop brez vabila ni dovoljen.
(Čitalnica v Spodnji Šiški. ) Vabilo k Martinovi besedi s plesom, katero priredi čitalnica v Spodnji Šiški v nedeljo, dne 14. novembra t. I. \ Kosierjevi zimski dvorani. Vspored : 1. Koračnica.
2.	Pašinger : Slovenski potpouri, svira gudba. 3. Volarič : „Novinci", moški zbor. 4. Berenhnrt: Emine ouvertura, svira godba. 5. S. Gregorčič: „Oljki", deklamacija. 6. Zajic : „Zadnji čas Zrinskega", svira godba. 7. Vilhar: „Zvezdi", moški zbor s tenor-solo. 8. Sokolska potnica, svira godba. 9. Volarič: „Moravška", moški zbor. 10. „Lumpaci vagabund"
3.	dejanje. Gluma. Spisal: Nestroy ; poslovenil: J. Alešovec. 11. Tombola. 12. Ples. Začetek veselici ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. za osebo ; čč. čitalniški člani so vstopnine prosti. K mogobrojni udeležbi vabi najuljudneje	čitalnični odbor.
^Vabilo na Martinov večer) katerega priredi katol. društvo rokod. pomočuikov v Škofji Loki v nedeljo, 14 novembra t. I. v svojih prostorih. Vspored: 1. „Zvezna", poje zbor. A. Nedved. 2. „Narodna", poje zbor, M. Hubad. 3 Govor. 4. „Molečemu dekletu", samospev, poje gospod L. Hafner, A. Nedved. 5. „Za dom med bojni grom", poje zbor, P. H. Sattner. 6. „Narava", č v e -terospev, F. Abt. 7. Denar ali pa nos. Igrica v treh dejanjih. — Spisal Ant. Keržič. Prosta zabava. — Začetek točno ob sedmi uri zvečer. Vstopnina za neude 20 kr., za ude 10 kr. Načelništvo.
Darovi.
Za dijaško mizo: Gospod Anton Lovšin, župnik na Dubrovi, 5 gld. — Neimenovan 5 gld. — Gospod Jož Laznik, župnik v Polh. Gradcu, 5 gld. mesto venca na grob umrlega župnika Lovro Berganta; istim povodom in v isti namen neimenovan 5 gld. — Za mesec oktober je bilo v ljudski kuhinji plačati dijakom za hrano 233 gld. 49 kr., troški za hrano po zasebnih stanovanjih, za šolnino, obleko in za stanovanje 77 gld. 50 kr., skupaj 310 gld. 99 kr. Dohodkov za mesec oktober je bilo 218 gld. 45 kr. — Kdor more kaj vtrpeti, blagovoli naj se tudi spomniti revnih dijakov, ki imajo vzlasti v mrzli zimi veliko trpeti. Usmiljenje do ubogih ne bo nikoli pozabljeno.
V Ljubljani, 12. novembra 1897.
Andr. Kalan.
Telegrami.
Celje, 13. novembra. Mestni zbor celjski je sklenil čestitati opoziciji v drž. zboru na vstrajni obstrukciji ter jo poživlja, naj vstraja v boju, nezaupanje pa izraža kršč.-socijalnim poslancem. Mogočni celjski očetje naj bi raje izvlekli iz močvirja zavoženi mestni gospodarski voz, nego da se smešijo z visoko politiko.
Dunaj, 13. novembra. Cesar vsprejme avstrijsko delegacijo v sredo ob 1. uri popoludne, zato se bo seja državnega zbora pričela še le ob treh popoludne.
Dunaj, 13. novembra. Za obtožbo ministerstva so glasovali vsa nemška opozicija, socijalisti, kršč. socijalisti, katoliška ljudska stranka in Italijani.
Dunaj, 13. novembra. Koroški deželni predsednik stopi v pokoj, kakor hitro se zjasne politične razmere.
Debreoin, 13. novembra. Osobni vlak, ki vozi v Budimpešto in Nyiregyhaza, je predvčeranjim trčil pred tukajšnjim kolodvorom ob tovorni vlak. Trije vozovi tovornega in jeden voz osobnega vlaka so popolno razbiti. Šest popotnikov ranjenih.
V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, dleto in «vete t 63 3
МГ dorševo med. ribje olje
je ugodnega okusa in lahko prebavljivo, — Cena atekleniol 60 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča
lekarna L. Leustek v LJubljani,
Besljeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefona štev. 68 jo slav. občnstvu v poljubno porabo.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita 6. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, Istotako tudi proti jetrnim In žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-65
Provincijal brat Emanuel Leltner.
nadzdravnlk.
fi « P*
Bt . ^■e s
8*4 d-8 8
ca*
HS. 5 fiS £
Po	г
J3.E	N
co »	» ce «
4)-5
O
_ » n a.
«o
Д ? S »s
u
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdravniško priporočali j«	4 46 II.
MP!S
41 sl^^^žiffljgj^,— TTajčTstije lužne —"KlSlE.l-l'ME.
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebuo dobro obnese.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v v.seh lekarnah, večjih špecerijskih prodaj,tliiK-ah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Tržne cene v Ljubljani
dnć 13. novembra.
	gl.|kr.			gl-	kr.
PSenica, m. st. . .	12	—	Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rež, „ . . .	8	_	Surovo maslo, „ .	—	85
Ječmen, „ . . .	6	30	Jajce, jedno . . .	—	35
Oves, „ . . .	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	8	60	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	80	Telečje „ „ .	—	6 i
Koruza, „ . . .	6	30	Svinjsko „ „ .	—	66
Krompir, „ . .	2	30	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec ....	—	40
Grah, „ . . .	12	—	Golob.....	—	17
Fižol, , . . .	10	—	Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . .	1	78
Maslo, kgr. . .	—	90		1	60
Mast, „ . .	_	88	Drva trda, 4 kub. m.	6	61'
Špeh svež, „ . .	—	60	„ mehka, 4 „ „	4	»0
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m.
a л Д	6as opazovanja	Stanje barometra V 1211X1.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebc	a £ > a ! £ ^ " dN i. Љ >
U	9. zvečer	746 1	—26	sl. sever	jasno	
13	7. zjutraj 2. popol.	7450 742-9	-60 5-4	sl. ssvzh. sl. jjzah.	jasno del. jasno	00
Srednia včerajšnja temperatura —3 8°, za 8-2° pod normalom Po noči obroč okoli lune.
Eksekutivne dražbe.
Mihaela Jamarja iz Gorjuš neprem. posestva (150 gld.)> terjatev 47 gld. 18 kr., dno 19. uov. in 20. dee. v ltadovljiui',
Martina T o m š i č a neprem. posestvo v Jablanici (550 gl.), terjatev 190 gld.., dne 17. nov. in 17. dee. v Litiji.
Valentina S m u k a v c a iz Boh. češnjice nepremakljivo posejtvo (3645 gld.), terjatev 400 gld., dne 19. nov. in 20. dee. v Radovljici.
Janeza Zupana iz Mihovega neprem. posestvo (2416 gld. )i terjatev 300 gld,, dne 16. nov. in 16 dee. v Kostanjevioi.
Matija Gerbeca iz Ulake zemljišča dne 15. novembra in
16.	dee. (preložitev) v Cerknici.
Franceta Gorenca iz Vel. Vodenie nepremak. posestvo (192 gld.), terjatev 82 gld. 60 kr., dnč 16. nov. in 16. dec. v Kostanjevici.
Mihaela Pogačarja iz Bizovika in Ivana Benkota v Dolenjivasi posestvo (8J5 gld) dne 15. novembra in 18. dec. v Ljubljani.
Jožefe Dragan iz Šeginke zemljišče (2111 gld.) dni
17.	nov. in 22. deo. v Mokionogu.
Jerneja Kotarja ml. iz Male Gobe zemljišče (2320 gld.), terjatev 440 gld., dne 17. nov. in 17. deo. v Litiji.
Jerneja Obreza posestvo v Zabavi (4586,1285, in 200 gld ) s pritiklino (36 gld.) dne 17. nov. in 17. dee. v Litiji.
Antonije Goli as iz Lesec neprem. posestvo (16.420 gld.), terjatev 1015 gld. 10 kr„ dnč 16. nov. in 16. dec. v Radovljici.
Matija Mah k ovca iz Male Stange nepremakljivo posestvo (2635 gld.), terjatev 130 gld., dne 17. nov. in 17. dec. v Litiji.
Janeza G lava na zemljišče v Knežji vasi (35 gld.) dno 17. nov. in 18. deo. v Trebnjem.
Alojzija Bučarja iz Ujnarjev nepr. posestvo (991 gld.), terjatev 15 gld, dnč 17. nov. in 17. dec. v Litiji.
Franoeta in Alojzije Žuža iz Motnika zemljišča (6382 gld.) dne 24. nov. in 24, deo. v Kamniku.
Jubilejske ustanove.
Podpisana zbornica razpisuje za leto 1897
osem cesar Frančišek- Jožefo v ih ustanov po 25 gld.
za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske.
Prošnje naj se vpošljejo zbornici do dnć 23. novembra t. 1. in priloži naj ee jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kak obrt samostojuo (ua svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog.	752 3—2
V Ljubljani, dne 2. novembra 1897. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
^ESH5S5HSHSH5ž
Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNAI
v Ljubljani.
100 lo 300 Eli.
na meseo lahko pošteno /.aslu/.i sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke ia državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreieher. Budapest VIII, Deutschegasse 8 459 10-8 733 10—3
4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplom.
Kwizde korneuburški redilni prašek.
Živlnozdrav. diet. sredstvo za konje
govedo in ovce. Rabi se že tekom 43 let, po največ hlevih, ako živa! niče jesti, slabo prebavlja, v zboljšanje mleka inda
daje več mleka. Cena škatlj. 70 kr., pol škatlj. 35 kr. Pristen je ie, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva se v vseh lekarnah in drogverijah.
Glavna zaloga:
Franc Iv. Kwizda
e. in kr. avstr.-ogrski in k. ru-munski dvorni zalagatelj
okrožni iekar v Korneuburgu
112 9 pri Dunaji. II.
IVAN iP
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ^
№
v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg A!oj2ijevišća
priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najna-^	tančnejše izdelovanje
monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, križe v ud 764 i
najboljše kovine po poljubnem slogu A in po n i z k i
iz
ceni
JtS" RS-
"S31
Krdmarjl ln zasebniki, kateri žele kupiti
pristna, naravna vina,
obrnejo naj se do	677 15—11
Pavla Nponza
v Rovinju v Istri,
kateri dii popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na željo vpošlje vzoroe belega in „mosoato rosa", terana in belega isterskega vina.
ЉГ Preč. duhovščino ie posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporaba pri daritvi sv. maše.

Hathre»}?-r;
-^ГрроЈЈОЈЏ^
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in sl kaj prihraniti.

&Ш&ШШШШefdfe
80420—18
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 2 47—40
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljice za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
Podpisana uljudno naznanjam, da sem se s svojo
trgovino z umetnimi cvetlicami
iz Slonovih ulic preselila
v barako Miklavčevo,
za vodo ol> Hkoiiji.
Priporočam svoje izdelke: šopke, vence ild slavnemu občinstvu, zlasti prečastiti duhovščini za cerkveno porabo. — Prodajam tudi vsakovrstno kramarsko blago.
730 3—2
Razprodajalcem dovoljujem primeren popust.
W® IO»!«©!?®
,Pri ovetlicah'.
M fi «H »~«b>
Liniment. Capsici compos.
123 19 iz lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39 — 4
Richter-jev liniment s,sidrom'
tnr sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko ,.sidro" kot pristno.
Richter jeva lekarna
pri zlatem levil v Pragi.
ВИ»
жжжжжжжжжжжжжжжжжжжжжжжжжж\ KTaznanilo prevzetja.
Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, tla sem prevzel prenovljeno in dobro znano
restavracijo „Perlesove pntf
v Ljubljani. Prešernove nliec št. t).
g
П X
1
Za izvrstno marčno pivo, fina in naravna vina, za okusna mrzla in gorka jedila in za pazljivo postrežbo
je poskrbljeno.
Za mnogobrojni obisk najuljudneje prosi
s spoštovanjem
765 3-i	j. Vospernig Ц
poprej restavrater tovarne Goričane. «g
КЖХЖЖЖЖЖЖЖЖЖНЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖПЖЖЖ
U « t ii ii o v 1 j o n o lotu. 1870.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelo in^drobno.
Cena in blago brez konkurence.
■rajo« sa ffoapoda,
beli ohlffun, nladke n« prtih, bra» »ir»tnlka, brei mini«, 17 vrat
Iadna ad gld. 1 10 do IT» •a» „ „ 6 45 „ 16 — Brajoe sa deSka, t 4 velikostih, sicer kakor fornia
iadna od gld. I"— do 110 es» „ ,, 6-75 ,. 7 75 Svltloa za goapoda, 6 Trat
Jedna 80 kr. do gld. 110 leat gld. 4 50 do gld. 7'50 Dvanajat ovratnikov od gld. 1-80 do S'SO. \ Dvanajat maniet V od gld. .VSO do 4'60. ,y
V, 13 prefloff /
б ч V (VorbetJan) ./ I \ od gld. 8'S5 do 6*— /
L .. r -— ——•<
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamei tvrdka
ЈГ. O Hamaim
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. in kr. mornarloo.
ЉЛГ" Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 44
Л
O I*
o cu
«S -
> s
>сл = ®
i J o
j)3 >2
<Er -d
i. ■
jO
a
a
S
C« >
s
n
ф
0S
* I!
M
Ф >
o s
18 -i M 3,
3-e
.2 ai ^
id
a -a £
.M o a> fi.
- ф Г
S J3;S-
-o g
.
M 'ji 3 >.2 O ^
X a -
сл Г
.o co — «
■e je
S > -s «=5 a
e o .3 ._
T3 G «J .«, —
S. 2 S,2|
d T" —
V ct
•3 ?
a tZ
e
o
ii z
—' oo	* ~
* a	f —
—JOD .2	__
®	rt
'Š^Srg-S
c , c a —
M>s bt
_	O ~
tj
ee -
05 ¥
» Л
>N it
03 o
05 - t. 2
o +»
ct
M
s i
a C
o _sc
s
»00
■w
"i w ®
O N «o «r
•o. .i
o IU	A w
O O >
л ® -i .H . sS • o iS
BJ	l-
>	P-©
® —<
»«o S H is
g - g o'|
trn
a.
Ргеб. duhovščini vljudno priporočam
8vojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
i flmctno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gruden.
Annenstrasse 35.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
Staroznana
Uljudno vabi
757 a—2
s spoštovanjem
A. Rasberger.
C:CZX3 Solidno hlngo. g:
4
N N
mililiM obrt
..... ...».■ ..j	.
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15
(v Medjutovl lilšl)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiraurga in likancga pohištva.
Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld.. madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige ld.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko.	322 35—27
Л
H H
N %
Iffgzgacaga Najnižic ecic. eaeagaga
NOVO ustanovljena in novourejena dolllUČU stavbinska in umetalna steklarija
tvrdke	503 9
Avg. Agnola V Ljubljani
Dunajska cesta 9, poleg ,Flgovca'
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barraim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala, steklo v ploščah, svetiljke, po dobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni.
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
ii g
Vsaki «lan sveže pivo, prava istrijansk», dolenjska in hrvatska vina.
Mrzla in gorka jedila vsaki
čas.

wkiLJi^šjsffit; i
fffMM
lajP	i* iV-r«/
- ^iiiP^
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za cadje ln zelenjavo. — Bkroplluioe proti peronosperi, zboljšani sestav Vermo'erov. — Mlatllnioe mlini za žito, stiskalnice (preie) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stl-skalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju,
П/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati I
182 li Zastojmiki se iščejo. 265 20-16
V lekarni «o tudi dobiva : Pristno franooako igranja T originalnih steklenimi, po 00 in 40 kr.. mod. konjak, med. malajra, najboljša, vse po najnižjih conah. 2е1еж-nato klnaiko vino, aagrrada vino (odirajoča) Iti.
Splošno priznan je
kina - železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 1*80, pol stekl. gld. 1 —
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger)
v Hijublja.ul
kateri naj Le dopošiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno.	64 52—44
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prodaja
domača in insh olivna sija.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točno, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacntja blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 29
723 10-2
V 3
Veliki polom.
V	Novem Vorku in Londonu čutijo tudi levropejske dežele. To je nagnilo neko veliko trgo-fvino s srebniino, da odd& vso svojo zalogo proti finali odškodnini lastnih stroškov. Pooblaščen sem,
da izvršim to razprodajo. Slehernemu pošljem za gld. 6'60, naslednje predmete:
6 finih namiznih nožev z angleško ostrino, 6 vlilo iz amerik. patent-srebra, 6 jedilnih žlio iz amerik. patent-srebra, 12 žlloic za kavo iz amerik. patent-srebra, 1 žlico za zajemanje juhe iz amerikan-
skega patent-srebra, 1 zajemnik za juho iz amer. patent-srebra,
1	zajemnik za mleko iz amerik. patent-srebra.
2	posodici za jajoa iz amerik. patent-srebra, 6 angl. Vlktorlja-skledic, 2 lepa namizna svečnika, 1 oedilo za čaj, 1 fine kleiloe za sladkor.
44 kosov za le gld. 6"60, kar je prej stalo 40 gld. Amerikansko patenl-srebro jt bela kovina, ki 25 let ohrani barvo srebra, za kar jamčim. Najboljši dokaz, da ta inserat
ni sleparija,
je to, ker izjavljam, dn slehrnemu vrnem denar, komur blago ne ugaja. Ta lepa zbirka je posebno primerna za
krasno božično in novoletno darilo
in sploh za vsako boljše gospodinjstvo. Dobiti je le v
A. Hirschbcrg-a
glavni ~ zalogi blaga iz amerik. patent-srebra. Na
Dunaji,(II., Rembrandstrasse 19/9. Telefon št. 7114.
V	provincijo pošiljam proti po-vzetji ali gotovemu denarju.	tj4
Štupa za snaženje 10 kr.	"јјр"
Pristno le s tu pristavljeno varstveno znamko. ^ ^ л. Nekoliko priznanj: V Trstu: Ker sein z blagom zelo zadovoljen, prosim še za vseh 44 kosov namizne oprave, katero pošljite mojemu svaku Duesich-u v Zader.	Karlo de Lanza.
K a lasa: S prvo pošiljatvijo sem prav zadovoljen, prosim še eno opravo.	Ivan Majarosy, korar.
Ljubljana: S poslanim prav zadovoljen.
Oton Bartusch, c. kr. stotnik v 27. inf. polku.
Št. 160 pr.
Razpis službe.
769 2-1
Pri mestnem magistratu je popolniti
službo začasnega blagajnicnega azistenta
b prejemki VI. činovnega razred».
Za razpisano službo ee zahtevajo v prvi vrsti srednješolske študije in pa izpita iz državnega računarstva in blagajništva. Oe bi pa takšnih prosilcev ne bilo, zahteva se vsaj splošna usposobljenost za to službo.
Prosilci za omenjeno službo naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje pri predstd-nistvu podpisanega magistrata najpozneje
clo <1ii6 30. novembra t. 1.
Na prošnje, ki bi bile vložene po zgoraj omenjenem obroku, se ne bode јетл! ozir.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. novembra 1897.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvno plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje, prte td
Hploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji eenl bandera In vso drugo obleko.
Prečastiti gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih o/.irati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočib agentov.
Zagotavljajo hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ccno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročil". Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-46
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
▼ Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
Domača umetnost!
Podobarski i pozlatarski atelji
v Ljubljani. Kolodvorske ulice 32-34
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltarjev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških soh
iz gipsa , kamna , lesenih itd.
Oltarne skupine
iz različnega materijala.
Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri župni cerkvi na Ježici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljnost podpisanega predstojništva.
Predstojništvo župne cerkve na Ježici,
dnč 30. julija 1897. 505 52-16
St. 37714.
756 3-a
Za tekoče leto podeliti je pri podpisanem magistratu nastopne ustanove:
1. 2. 8. 4.
5.
6.
8.
Jan. Bern&rdlnljevo v znesku . . . Jo«. Jak. Bohlllingovo v znesku . . J arij Thalmolnerjevo v znesku . . . Jan. Jost. Weberjevo v znesku . . do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile in so uboge pa lepega vedenja. Jan. Viki. Kraškovlčevo v znesku . do katere ima pravico uboga nevesta iz fientpetcrske fare v Ljubljani. Jan. Ant. F&noojevo v znesku . . . do katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. Joa. Feliks Sinovo v znesku .... katero jo podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane. II. Ant. Baabovo z znesku .... Pravico do ene polovice te ustanove imajo uboge, dobro vzgojene hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, do druge polovice pa uboge poštene vdove ljubljanskih meščanov.
gld.
95-05, 8610; 8626, 90 02,
7980,
67-20.
48-30,
» 230 -.
Prošnje za eno ali drugo teh ustanov vložiti je opremljene vložnem zapisniku.
9. Miha P&kičevo v znesku.....gld 12810
do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega slanu in pa njih vdove.
10.	Jan. Krat. Kovačevo v znesku ... • 15120,
kateio je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami zakrivili.
11.	Helene ValentlnlJeve v znesku	> 84- -, kalero je razdelili med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo
starišev in še niso 15 let stari.
12.	Marije Koamačeve v znesku .... > IGO-—, do katere imajo pravice uboge sirote uradnikov iz Ljubljane, ki so ženskega spola in
lepega vedenja.
13.	Ustanova za onemogle posle v znesku » 50 40, katero je razdeliti med štiri ubogo posle,
ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu.
s potrebnimi dokazili do 28. t. m. pri magistratnem
Magistrat deželnega stolnega mesta JLJtil>ljaiie,
dnč 1. novembra 1897.
Št. 35180.
710 3-3
mladeničem, ki stopajo v vojaško dftbo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nakora, ki bode 1898.1., naznanja mestni magistrat ijubl|anski sledeče:
1.	Vsi tu bivajoči mUdenči, kateri so bili rojeni 1877., 1876. in 1875. leta, se morajo osebno zglasiti v zapisauie
tekom meseca novembra t. 1.
pri mestrem magistratu.
Kedor po tej zglasitvi premeni stanovanje ali bivališče, mora to pre-membo istim potom nazuanjevati, dokler ui bil pri naboru.
2.	Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristoinosti. sicer не zglasitev ne sprejme.
3.	Začasuo odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4.	Oni, ki so v mestno občino pristojni in si mislijo izpros ti kako v §§: 31, 82. 38 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali januvarija in februvarija meseca 1898. leta podpisanemu uradu ali pa ne.jpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji z listinami opremljene prošuie izročiti.
5.	Oni domači iu tuji stavljenci ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglaševanja za to prositi in s seboj prinesti 50 krajcinev za kolek.
Na pozneje vložene prošnie se sme le tedaj ozirati, ako tudi pogoji pozneie nastanejo.
Istočasuo se sme zglasiti in d<.kazati pravica do kake v §§ : 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti.
6.	Dolžnost zglasit e imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski služb', in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve v smislu tega razglasa in in sploh iz voiuega zakona izbirajoči dolžuosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv, ali pa za dolžnosti iivirajoče mu iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti propisano zglasitev ali ne naznani poznejše premembe stanovauja ali bivališča, ako mu ni branila nikaka njemu nepre mamljiva ovira, zakrivi prestopek § 35 vojn. zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventualno zaporni kazni od 1 do 20 dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 6. oktobra 1897.
Aj	:ci n «aičn najzanesljivejša domača iz- [i
>A ЛМЛЈ»ш»Л1 CjSdr, delovalnica in prodajalnica ^

pristnih
čebelno-voščenih sveči
je tvrdka v
SŠ
Prečastita duhovščina blagovoli naj se z naročili o priliki M bližajočega se adtenta in velicih božičnih praznikov obračati narav- nPJ LOht ua ozuačeno tvrdko, katera bode postregla z najboljšim blagom. M
v zalogi so tudi voščeni zvitki, najrazličnejše svečice M
^лЛЈЛмп i)«lAirAr«An ...	^l-i	ллл n	IB1
Fr. Supevc
v Ljubljani, v Prešernovih (preje Slonovih) ulicah.
TJ'stajaevlj©»©, J© "bilev psr©&
60 leti.
680 6-6
za božična drevesca m okraski.
Jako porabljivo na potovanju. — Nepogrešljivo že po kratki uporabi.
Zdravstvenooblastveno preskuieno.
(B 745 4—£)	(Pismo z Dunaja, 3. julija 1897 )
Najboljše in najcenejše
čistilno sredstvo za zobe.
Izplakovanje ust z zobno ali ustno vodo na zadošča za popolno čiščenje zobovja. V to je neobhodno treba uporab^ čistilnega sredstva za zobe.
S? Dobiva se povsod, -^зг
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejšega zistema, samokresov itd. in vseh sem spadajočih potrebščin; posebno pa opozarjam na
xovo! feroeevSsdp Xovw!
ki se izdelujejo samo pri meni in katere je radi lahkote in priročnosti vsakomur najtopleje priporočati.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča le z izdelovanjem orožja, priporočam se p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, ker izvršujem vse v mojo stroko spada-dajoče nove naročbe in poprave ločno, solidno iu najceneje.
Velespoštovanjem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
534 20-14
ГООООООООООООООООФ
0 Primerna priložnostna darila! g
Friderik Hoffmann, ~
urar, 318 26~13 na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zaloaro vseh vrst
ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih
in budilnih ur 9
in le dobre do najfinejše kakovosti po naj- Ц|
nižjih cenah.	ffa Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu- w
Л EJiijmKir dilnih ur so vedno v zalogi.	ff|
U ^Чг Poprave sc dobro in solidno izvršujejo.	ЦЈ
^OOOOOOOOOOOOOOOOŠ
Otvoritev prodajalnice.
v
Čast nama je naznaniti, da sva z današnjim dnem otvorila pod tvrdko
cUZiniSefi S Worscfie
„pri <3a6oru"
v nekdanji prodajalnici g. Rantha na Marijinem trgu št. 1
prodajalnico sina maifa№iga, platnenega ii mhm 1»
Dovoljujeva si čestito p. n. občinstvo in prečast. duhovščino posebno opozoriti na najino dobro asortirauo zalogo
najnovejšega blaga za damska oblačila, barlientov za modna oblačila, tu- in inozemskega blaga za gospode, za talarje, platnenega belega blaga in perila za gospode najboljših izdelkov, ovratnic nove faoone, podlog in potrebščin vseli vrst po najnižjih cenah.
Ob jednem naznanjava, da sva osnovala podjetje na strogo reelni podlagi in zagotavljava, da si bodeva prizadevala s posebno pozornostjo osebno ustreči vsem stavljenim zahtevam.
Velespoštovanjem
cfKiniSefi S 4uorscfie.
Vzorce dopošiljava na zahtevo brezplačno in franko. Naročila po pošti se izvršujejo najtoeiieje.
76 3 2-2
Matko Malovic
stavbeni in pohištveni mizar Oolenjska mitnica, I^jubljana, Hradeckega vas št. 1,
se priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu, kateri žele podpirati domačo obrt, v prevzetje vseh v	654 7
mizarsko stroko spadajočih del,
katera izgotovim solidno in po nizki eeni v najkrajšem času
S 1. novembrom t. 1. sem prevzel «d g< spooa Ivana Mayer-ja
zalogo vrhniškega piva.
Zag"tavlj*ioć najtočneji izvrš'tev vsakturega naročila prosim, da se mi ista dopošiljajo v mojo pisarno na Marijinem trgu št. 2.
Velespoštovanjem
739 3-3
FJEl. SEUNIO.
Otvoritev nove gostilne v Medvodah!
Podpisana slavnemu občinstvu priporočata svojo v nedeljo, t. j. dne 14. t. m.
w Imisi Met štev® Ш w l®if@ii&
in zagotavljata, da bodeta slav. občinstvu postregla z najboljšo vsakovrstno pijačo in z okusnimi mrzlimi in gor-kimi jedili.
K obilnemu obisku vabita	s spoštovanjem
766 3-3

Marija in Frane Jarc.
D u n a i h k a bor« a.
Dnč 12. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
102 gld. 102 „ 122 102 122 99 951 353 119 58 11 9 45 6
50	kr.
35	„
90	,
'	П
20	„
95	„
П
75	„
75	„ 85	n
76	„ 634, „ 20	„ 66	„
Dne li. novembra.
4°/o državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	100	gld. —	kr.
5°/0 državne erečke 1. 1860. 100 gld. . .	159	„	50	„
Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....191	„	50	„
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron	100	„	- -	„
Tišine srečke 4•/„, 100 gld.......139	„	50	„
Dunavske vraynavne srečke 5°/0 ....	128	n	75	n
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	50	„
Posojilo goriškega mesta......112	„	50	„
47» kranjsko deželno posojilo.....96	„	—	„
Zastavna pisma av.osr.zem.-krcd. banke 4°/0	98	„	60	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .226	„	--	„
n „ južne železnice 3•/„ .	183	„	75	„
n n julne železnice 6°/0 . 126	„	50	„
n_ dolenjskih železnic 4°/n	99	„	50 ..
Kreditno srečke, 100 gld.......199 gld. —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156 „ — AvstrijskfgR rudečega križa srečke, 10 gld. 19 „ —
Rudolfove srečke, 10 gld.......2t
Salmove srečke, 40 gld........74
St. Genćis srečke. 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162 AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3400
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	405
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	80
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	94
Montanska družba avstr. plan ....	133 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 162
Papirnih rubljev 100........124
kr.
50
50 50
50
25
Naknp ln prodaja ~ЏЈП.
vsakovrstnih driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na boral.
Menjarnična drtniika družba
„M 12 R C U R"
Wollzeili it. 10 Dunaj, Kiriihilferstnm 74 B.
P«jMmlla"£S v vseh gespodarskih in flnančnlh stvari
potem o kursnih vrednostih vseh Spekulacijskih vrednosti it papirjev in vettni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti n n 1 o i o ii 1 H g Invnlo. -*>2S