V LJUBEZNI. . . MILA. TRST.
Po jezeru kroži samoten labod,
brez smotra nad vodo se ziblje ; —
razpenja nad jezerom mračen se svod,
ob brejju se vrlia vpogiblje.
In trstje šepeće tam pesni tožne,
ah, moja jih duša umeje — —
v jezeiu ljubezni mi kroži srce
brez cilja, brez sladke nadeje.
120